Božja kazen.
Spomina vredna je prigodta necega imovitega državljana, očeta sedmerih lepo doraslih sinov, ki so pa vsi bfli nemi (mutasti). Ta nesreča je očeta zel6 t sree pekla in ni mogel nikakor razunieti, kako da je ravno njega Bog tako strašno kaznjeval. SeifSč pelje svoje iieme sinove na bližnjo pristafo, kjer so pri staiem pristavniku skupaj obedorali. LTbogi oče je žnlostno gledal srojo siaove, M so zdravi in rudečih lic okoli nrize sedeli — a Tsi n^mi bili. Solzš se mu po licih vder6 in globoko vzdihiie proti nebu: „0 Bog! s i?im sem vendar to zaslužil ?" — Stari pristaTnik, ki je bil vse to zapazil, peljo ne-srečnega oCeta na stran ter mu z resno odkritosrčnostjo reče: ,,Jaz dotro Tidim, boli tas, a ne čudim se temn! Je-li še veste, da vas poznam od mladosti, kako ste deček ptiSicam zanjke nastavljali in vjete neusmiljeno mnčili (trpinSUi), jezike jim iznivali ter jii potem s hudobnim veseljem zopet izpustili! 0 ptisioe pod nebom, ki s srojiin petjem Boga niso ye5 mogle h^aliti, zatožile so Tas pri Bogn in toH se, da tudi vi ne bodete iz nst Bvojih otrok nikoli ališali sladkega imena ,.oče".
Ta prigodba nas uK, kaio neusmiljeno, hudcbno in pregreSno je ljube ptisice in sploh živalice mučiti ter da tacega hudobuega človeka prej ali slej boija kazen zadene.                                                                              I.K.