384
Reja prascev brez matere.
Za ,,Oesterr. Laodw. VTocheablatt"  spisal  Staudacher,   vodja  kmetijske šole.
Torkshirska svinja zbolela je nenadoma tako hudo na vnetji  pljuč,   da  so jo  morali  zaklati,  čeravno je imela devet   še  le  štirnajst  dni  starih sesajočih prašičkov.   Za praseta nikdo ni hotel kaj  ponuditi,  ker so se   dobivali  ravno takrat 6—8 mesecev  stari  prašički jako ceno.   Nazadnje prodalo se jih je  6  po 20 kraje.   Troje  praset poskušalo  se je   pa izrediti brez matere.   To zgodilo  se je tako-le:  Prvi  dan vlilo se jim je le nekaj žlic dobrega in gorkega kravjega mleka. Drugi dan skušali so prešički piti že sami mleko. Tretji dan povžili so 0*5 lit. z vodo zmešanega in kuhanega mleka; četrti dan uže 0*75 L, in tako naprej do osmega dneva.   Od tega dneva  primešalo   se je mleku nekaj žlic juhe, skuhane iz fine pšenične moke in vode.   T* piča bila je vedno večja,  tako,   da so prešički po četrtem tednu dobivali vsak dan  skupaj 3 litre posnetega mleka z juho, sestavljeno   iz   šest  žlic pšenične moke in nekaj dobrozmečkauega,  omajenega in kuhanega krompirja. Od sedaj dobivali so vedno manj mlek* in mesto pšeničue moke štev. 1. ono št. 2; zato se ja pa pridevalo juhi do šestega tedna fine ovsene in koruzne (turšične) moke.   Med temi prešiči bila sta dva merjasca in ena svinja.   Prva dva rezali so po petem tednu, kar sta oba lahko prestala. — S šestimi tedni tehtali  so   se vsi  trije prešiči.   En  merjasec in  em svinja tehtala  sta   po 10,  drug  merjasec 97 kilogr., vsi skupaj   toraj   uže  29'7  kilogr.    Od  tega  časa do konca osmega tedna dobivali so vsak dan juho sestavljeno iz 450 gramov pšenične moke, 150 gr. na debela semletega ječmena,   36 gr. na  debelo  semletega ovsa in 50 gr. na debelo semlete koruze, 500 gr. kuhanega krompirja,  repe in zeljnega perja,   1 liter posnetega mleka,  zmešanega s pol litrom vode.   Vsakokrat pri-djala se je piči mrvica sežgane in dobro semlete moke iz kosti  in  krede,   in sicer  od  petega tedna naprej. Isto tako natrosilo se jim je od tega časa po vsakein napajanji nekaj  praženih rženih in ječmenovih zrn v osnaženo korito.   To se je pa zgodilo zato,  da  so se prešiči navadili  vporabljati  zobe za  tako pičo in d* so  se  obvarovali driske.   Skrbelo se je vedno z \>y natančnostjo in pridnostjo na to,   da  so imeli vedno suho steljo,  da  so  bili vedno čisto skopani in da so se obvarovali prehlajenja, toda ne da bi se pomehkužiii. Krmili so se prešiči v prvih dveh tednih od 5. u e zjutraj do 9. zvečer na vsaki dve uri, potem do konca četrtega tedna na vsake 27.2 ure,  in potem do kon'i osmega tedna  na vsake  tri ure  vedno v istem časa» z vedno  ravno toliko pičo (ki je imela gorkote 36  do 38 gr. C).   Z osmimi tedni, v času tedaj, ko se praseta sploh matere odvadijo, tehtala so se zopet. Pivi tehtal je 12-5 kg, (poprej 9*7),  tedaj za 28 več ko v prvo, drugi 15*5 kg. (poprej 10 kg.), tedaj za 5*5 kg.
2S5
več; in tretji 16 kg. (poprej 10 kg.), tedaj za 6 kg. več. Vsi tehtali so 44 kg. (poprej 29*7), tedaj 14-3 kg. več, to je za 48*1, odstotkov ali skoraj polovico več. Drugi in tretji tehtala sta, kakor se vidi še enkrat več. Prvi je zaostal, ker je po materini smrti obolel na driski. Ako bi bila slednja živa in zdrava ostala, bi bila praseta, akoravno bi bila sesala, težko toliko tehtala v osmih tednih. Pri vsem tem bili so pa prešiči popolno razviti, jako živi in zdravi.
Dobiček pa obstoji tudi v tem, da so bili prešiči uže navajeni vsega jesti, med tem, ko se ravno toliko stari prešiči, ki so se ravno matere odvadili, na to še le morajo navaditi.
Na vsak način kaže nam ta vspešna poskušnja, kako moramo ravnati, ako znameniti plemenski prešiči v prvi mladosti zgubijo mater. Da bi se čas, delo in piča še veliko boljše splačala, ako bi se vseh devet prešičev tako izredilo, je dandanes samo ob sebi um-Ijivo. Usojamo si le še opomniti, da razvidi lahko vsak omikan kmetovalec, da je le-to omenjeno pitanje popolno v soglasji s pravili, katere nam podaje umno kmetijstvo.
Ker se je vse natanko in  pregledno  zapisovalo, odgovorimo  tudi  lahko na vprašanje:   Koliko velja 1 kilogr. živega  prešiča po dokončanem osmem tednu? Stroški natanko do krajcarjev znašajo: Nakup treh  štirnajst dni   starih praset brez   matere
— gold. 60 kr. Mleko, neposneto, 18 litrov, po 6 kr.     1      „     8   „ „      posneto^ 47 litrov,  po 4 kr.        1      „    88   „ Pšenična moka št. 1, 0*4 kg. po 18 kr. —     „      7   „
^         „      št. 2, 6-9 kg. po 16 kr.    1      „    10   „
Na debelo semlet ječmen,   2*1 kg.  po
7 kr. —     ;,    15   „ „       „          „     oves,       0-5 kg. po
5 kr.           „      3   „
„       „           n     semleta koruza,  0*7
kg. po 9 kr. — „ 6 „ Ječmenova in ržena zrna 16 kg. po 9 kr. 1 „ 44 „ Krompir, 10 kg. po 2*5 kr. . . . — „ 25 „ Plača poslom skozi 28 dni po 10 kr.      2     „    80   „
Skupaj    .    9 gold. 46 kr. Tedaj velja 1 kg. živega prešiča 9*46 : 44 = 2l"5 kr.