TEDNIK j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Ptuj, 3. junija 1971 Leto XXIV., št. 22 Cena 0,70 din Iresničevanje sklepov Ua posvetu sekretarjev or- Ljiizacij in aktivistov ZKS, |i je bilo v petek, 28. maja v Ptuju so govorili predvsem , uresničevanju sklepov 18. leje komiteja občinske kon- ijrence ZKS Ptuj. Te sklepe imo objavili v naši prejšnji ilevilki. Sekretar komiteja Franc letičkovič je uvodoma na- kazal bistvo sklepov 17. seje )redsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS. Podrobneje pa je Dbrazložil neposredne naloge tomumistov, ki izhajajo iz teh sklepov in so konkretizi- rane v sklepih 18. seje ko- miteja. Od vseh komunistov ir občini, zlasti i>a od komi>- listov na odgovornejših me- itih v orgatiih in službah, ki im sklepi nalagajo nepo- rediie naloge — je odvisno, [ako hitro, dosledno in učin- lovito jih bomo uresničili v »raksi. V razpravi so sekretarji e- lotno podprli vsebino skle- m in , sprejeli obvezno.sti, ^iz njiih izhajajo. Zanimive ii upoštevanja vredne so bi- le tudi misli, ki so jih neka- teri izreki: v razpraj/i: Cvetko Kerin: Vsa naša prizadevanja so preveč us- merjena samo v dinar, ob tem pa smo zapostavljali družbeno reformo, ki pome- ni humane socialistične in demokratične odnose med ljudmi. Tudi vodilni komu- fiistii niso vedno pobudniki pravih od^nosov. Pravilnike "iMmo lepo napisane, dejan- ski odnosi pa so drugačni, "enaoiralne vrednote človeka sinpak diploma cesto odloča * pravico močnejšega. Zače- to moramo z doslednim spo- štovanjem zakonitosti pov- Niso policijske metode p fe nekdo kontrolira izva- janje tistega — za kar smo ?^ demokratično dogovorili *" napisali. Dragica Podpečan: Delav- ci, ki delajo v vročini, mra- zu in prahu nimajo možno- sti bogatenja. Tisti, ki pro- dajajo le delo svojih žulja- vih rok, ne zaslužijo dositi; zato pa zahtevajo, da se ne- zakoniito bogatenje onemo- goči vsakomur. Red je treba napraviti tudi v pravnih predpisih, da se ne bo do- puščalo špekulacij prenaša- nja nezakonito pridobljene- ga premoženja na otroke in sorodnike. Potrebno bi bilo tudi kritično oceniti delo v javnih službah; delavci v njih imajo do občanov, ko ti uveljavljajo svoje pravice — cesto nemogoč odnos. Janko Meglic: Vsak ima pravico z delom ustvarjati svoj dohodek. Toda, kako je možno, da nekateri zasebni obrtniki tako bogatijo, do- čLm družbena obrt stagnira? Kljub temu. da delavec v družbeni obrti dela včasih več kot v zasebni — pa mu ni moč zagotoviti primerne- nega osebnega dohodka. Ali ga, včasih njti ne m^nimal- so dajatve obrti družbenega sektorja previsoke, ali pa davčna služba pri zasebnem obrtniku odpove? Ignac Zebec: Na ekonom- skem področju imamo vse u- rejeno z zakoni, vendar se jih marsikje ne izvaja. Zato je med delavci bojazen, da se tudi družbeni dogovori in samoupravni sporazumi ne bodo spoštovali. V razpravi so obsodili tu- di takozvano »družbeno do- govarjanje« posameznih go- spodarskih panog o zvišanju cen. Tako dogovarjanje di- skreditira pravo družbeno dogovarjanje in samoupi^v- no sporazumevanje, zato ga raje imenujmo s prp.vim ime. nom — monopolno dogovar- janje. Ob kcncu razprave so skle- nili, da bodo vse organizacije :n aktivi ZKS v delovnih or- ganizacij komunalnega podjetja Pi urejajo Murkovo ulico. 2 pa dela počasi napreduje to pa povzroča negodovat občanov, zlasti trgovcev, imajo tu svoje lokale. Ma jo namreč, da bi z boljšo i ganizacijo ta dela lahko treje napredovala. Slovenski trg so prčeli rejat: že v lanskem letu.' kar je prišla zima, z del so prenehali in danes, kot videti, se preveč ne trud začeto delo tudi dokont S tem bi prebivalce Slovi skega trga rešili prahu. 1 doba sedanjega Slovensl^' trga tudi n: najboli orivl na za tiste turiste, ki so pričeli prihajati v naše s rodavno mesto ter se radi stavljajo prav na SloV skem trgu. ker so tu pač ^ turnozgodovinski soomeD ki s: jih radi ogledujejo. F. i Dogovor za iivajanje sklep§v v petek, 28. maja so se v Ormožu na sedežu komiteja občinske konference ZKS zbrali sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsed- niki aktivov ZK v delivnih organizacijah. Pogovorili so se o konkretnih zadolžitvah im.enovanih organizacij, ki jih imajo komunisti po skle- pih 17. seje predsedstva ZKJ, 20. seje CK ZKS in 17. seie komiteja konference ZK Ormcž. Osnovne organizacije in aktivi ZKS s področja ormo- ške občine bodo še v tem in v orvi polovici prihodnje- ga tedna obravnavali vse sklepe in problematiko sku- šali primerjalno vnesti v v sa- kodnevno prakso. Proučili bodo delovanje posameznih članov in organizacij s stali- šča aktivnosti in učinkovito- sti. Pri vseh članih bodo za- ostrili! vprašanje odgovorno- sti in zoper nedisciplinirane člane in kršilce dolžnosti u- krepali na najstrožji način. Komunist! v sindikalnih or- ganizacijah so zadolženi te- meljito analizirati razvoj in stanje samoupravnih odno- sov, v ormoških delovnih organizacijah namreč ugo- tavljajo zadnje časč vedno več kršitev, omejevanj samo- upravnih pravic in samovo- ljo posameznikov, ki si sa- movoljno prilaščajo nekatere samoupravne pravice skušajo delovati predvsem svojo lastno korist. v osnovnih organizacH in aktivih v delovnih orgji zacijah bodo izvedli dokonj diferenciacijo članov ZK, pa ne bo samo posledicaa čevanja ali neplačevanjač; nari.ne in trenutne družba politične aktivnosti tem, posledica konkretnega rj nanja posameznika v dii politike zveze komunistov, Pogovorili so se tudi o t katerih tehničnih zadevah obvezah komunistov do svt občinske organizacije. ( novne organizacije in akti '^odo moral! sproti poroč o svojem delu. Informac bodo služile za obliko^va: vrednostne sodbe o razmei v posameznem okolju in \ do vsebovale vse tiste dn bene pojave, ki se politi problemi v delovnih orgai zacijah in krajevni skupu sti. V informaciji bo tu logo ustvariti si lepši jutr nji dan z lastnimi roka; Smrt. ki je prišla tako i pričakovano in mnogo p; zgodaj, pa je prekriž; njegove načrte. Številna udeležba na nj govi zadnji poti potrjuje, smo ga imeli vsi zelo n Njegov mnogo prerani gr so poleg tisočerih solza i lile še mrzle deževne ka \]e in osvežile njemu t nienjeno poslednje cvet; Tolaži Ine besede govon kov so pričale, da so povsc kjer je sodeloval in deli cenili njegov trud in delo Pevci markovskega pt skega zbora, med katere zahajal tako rad, so mu i peli v slovo pesem »Vign se povrne«. Morda tegai slutil, da se bodo njega prijatelji prav od njegaj vikrat poslovili s to pesrni: Dragi Franček, obljubi] mo ti, da bomo še v napi čuvali in ohranjali preie slovensko folkloro in pese ki si jo tako močno ljubil Ob tvojem mnogo pre: nem grobu pa kličemo, i ti bo lahka domača slov« ska zemlja! Ko smo nemi zapuš^ pokopališče, smo se na hem spraševali, kdo od ' ših najdražjih, prijatelje^ znancev bo naslednja žrt pločevinaste smrti, ki dneva v dan neusmiljt kosi po naših cestah. Franc Kolari< rir,pNlK — ČETRTEK. 3. junija 1971 STRAN 5 Velikemu Ormoianu v spomin v soboto, 29. maja, so v Ormožu na rojstni hiši prof. pdolfa Rakuše odkril: spo- niinsko ploščo ob I. obletni- ci njegove smrti. Osebnost prof. Rakuše je nekoliko širše orisal Miloš poljanšek, predsednik kul- {urno prosvetnega zbora re- publiške skupščine in ga predstavil kot pionirja u- sK-arjalnih pedagoških de- lavcev na področju srednje- ga strokovnega šolstva. Čas naše bližnje preteklosti in sedanjosti kaže na polju na- še pedagoške dejavnositi po- 'spešen razvoj. Številni vpli- vi industrijske revolucije in zadnja leta rastoče tehnolo- ge revolucije so terjali hi- trejše razvijanje in prilaga- janje sposobnosti ter zna- "^ia naših ljudi. Razvoj je terjal primerno šolane stro- kovne kadre. Vedno večja razvejanost gospodarstva in 'Iružbenega razvoja, industri- je in trgovine nam nareku- jejo hitro širjenje šolske ■^reže. Na področju strokov- nega šolstva smo bili takoj po I. svetovni vojni skoraj praznih rok. Ni bila majhna zadrega, kdo nam naj šola strokovnjake za nekatere I>anoge gospodarstva in kje najti osebnosti, ki bi bile siposobne prevzeti to začet- niško in odgovorno delo. Osebnost, polna ustvarjal- nega zanosa prof. R. Raku- še je eden tistih prvih za- četnikov organiziranega de- la, ki so nam ustvarili kon- cept srednje strokovne šole trgovske smeri. Da je bil re- snično pionir in eden prvih ustvarjalcev temeljev za šo- lanje poslovnih kadrov, nam priča njegovo delo. Več sto njegovih učencev opravlja odgovorne in najodgovor- nejše naloge v našem gospo- darstvu. Dokler bomo upo- rabljali stenografijo jn pisal- ni sitroj, bomo govorili o av- torju sistematizacije teh veščin, o človeku, ki je znal v svetu uveljavljeno zinanje prilagoditi našemu jeziku in nas naredil sposobnejše za moderno in racionalno po- slovno delo, kakršnega ter- ja današnji čas. Svojega znanja pa ni po- sredoval samo S^lo vencem, ampak je pomagal to spret- nost in znanje, to hitro za- pisovanje uveljaviti tudj na področju hrvatsko-srbskega jezika. Bil je tudi pomemb- na osebnost na pollu espe- ranta, ki je pravo jezikovno gibanje, v katerem se je u- veljaivil kot eden naših naj- vidnejših predstavnikov. Svečanosti ob odkritju spominske plošče se je ude- ležila tudi profesorjeva so- proga Olga Rakuša, njegov sin, sestra in bratje ter dru- gi sorodniki. Med udeležen- ci so bili tudi diiaki trgov- ske akademije Maribor, let- nik 1939, ki so bili pobudni- ki formiranja sklada prof. R. Rakuše, iz katerega bodo vsako leto naigrajevali naj- boljše stenografe, strojepisce in espersntiste ter jih tako spodbujali k delu in razvi- janju teh strok in znanosti. Potem, ko so spregovorili še Drago Krištof, predsed- nik zveze društev stenogra- fov in strojepiscev Slovenije in Jugoslavije. Tone Logar, predstavnik zveze esperanti- stov Slovenije, in inž. Ivan Batonič. predstavnik hrvat- skog stenografskog društva Lz Zagreba, je odkril spo- minsko ploščo predsednik ormoške občinske skupščine Franc Novak: Malo je tako pr;.jetni.h trenutkov, ko člo- vek lahko deli s človekom radost doživetja in spominov na naše velike kulturne u- stvarjalce. Občani ormoške občine smo ponosni na veli- ka drevesa, katerih koreni- ne so pognale tako globoko med slovensko ljudstvo in tudi dalje. Tu v tej hiš: se je rodil in preživel otroška leta naš profesor R. Rakuša. Izšel je iz korenite slovenske družine. Ustvarjal je za nas Slov©nce%in za vse narode. Skromno se hočemo danes oddolžiti njegovemu spomi- nu, zato odkrivam spomin- sko ploščo, k: naj nam in našimu poznejšim rodovom priča, da se je v tej hiši ro- dil veliki mož in kulturni ustvarjalec, oče slovenske stenografije, mentor dakti- lografije in neumorni espe- rantist prof. Rudolf Rakuša. V kulturnem sporedu na svečanosti so sodelovali pi- onirji ormoške osnovne šole. ki so peli in deklamirali. Pi- halni orkester nižie glasbe- ne šole pa je zaigral nekaj skladb V prostorih osnovne šole Ormož pa so pripravil: oriložnostno razstavo o živ- ljenjskem delu prof. Rakuše. jr Pogovarjali smo se s tremi šolarji, ki so na občinskem tekmovanju matematikov dosegli najboljše uspehe Matematika jim ne dela preglavic Menda je malo šolarjev, ki bi bili pripravljeni reči, da imajo matematiko radi, še več, večina o njej najraje ne go- vori, kajti dovolj preglavic imajo z razmišljanjem, kako bi ugnali to šmentano reč in »izvozili« po najlažji poti. To pot pa smo se pogovar- jali z Aleksandro ' Kosevski, Janezom Kovačem in Jožetom Motalnom, učenci osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, ki so na občinskem tekmovanju mate- matikov dosegli najboljše u- spehe. Aleksandra je učenka 7. a razreda, med vrstniki pa se je v občini najbolj izkazala. Povedala nam je, da ji je na šolskem tekmovanju ti-da pred- la, saj je zasedla šele šesto mesto, seveda pa ji moramo verjeti, da je bil takrat za- njo nesrečen dan. Naloge je reševala bolna in se prav go- tovo ni mogla najbolj zbrati. Samo teden dni kasneje pa je med učenci sedmih razredov osvojila prvo mesto in popra- vila slab vtis s šolskega tek- movanja. V pogovoru nam je zaupala, da bo nadaljevala šolanje na gimnaziji, kajti rada bi štu- dirala medicino, seveda pa bo morala najprej še celo leto »guliti« osnovnošolske kloni- Odlična učenka je, dodala pa je še, da ima najraje kemijo, biologijo in angleščino. Lan- sko leto se je pričela tudi uči- ti klavir, tako da ji prostega časa ostane bolj malo. Ob dne- vu mladosti so jo sprejeli v mladinsko organizacijo, tako da bo sedaj morala pustiti tu- di dolžnost predsednika pio- nirske organizacije na šoli, vsaj misli tako, kajti mladin- ka pač ne more voditi pionir- ske organizacije. Pa še o ma- tematiki moramo povedati kakšno besedo. Prav nič po- sebej se ni pripravljala za tekmovanje, nastopila je za- radi tega, ker ima pri tem predmetu dobro oceno, sploh pa meni, da ni tako »strašna« kot mislijo nekateri. Le va- diti je potrebno veliko. Tudi Janez, Kovač, ki je najboljši matematik med os- novnošolci v bistriški občini, se ni strinjal z ugotovitvijo, da je matematika najbolj »za- guljena«. Seveda, njemu je lahko, toda kaj bodo rekli ti- soči šolarjev, ki niso mate- matični prvaki? Janez obisku- je 8. a razred, odločil pa se je, da bo šolanje nadaljeval na gimnaziji. Izvedeli smo tu- di, da so se osmošolci priprav- ljali na tekmovanje, v šoli in doma. Ce se je kje zataknilo, je priskočil na pomoč tovariš predavatelj in problemi so bi- li rešeni. Menda ni potrebno posebej zapisati, da je tudi on odličen učenec, kajti skoraj pravilo je, da se dobri mate- matiki odlikujejo tudi pri dru- gih predmetih. Povprašali smo ga še, kako bo na repub- liškem tekmovanju, ki bo v soboto v Mariboru, odgovor pa ni in ni šel iz ust. Veliko dobrih bo zbranih, naloge pa verjetno še težje kot na ob- činskem tekmovanju, tako da prognoziranje ni najbolj hva- ležno. Med najboljšimi pa je bil še eden Bistričan. Jože Mo- taln iz 8. a razreda si je pri- boril drugo mesto in se bo seveda tudi udeležil republi- škega tekmovanja. Zaupal nam je, da bo šolanje nada- ljeval na elektrotehniški šoli, saj ga ta stroka že od nek- daj veseli. Seveda smo ob koncu na- šega pogovora mladim mate- matikom zaželeli veliko uspe- hov, zahvalo pa smo dolžni tudi ravnatelju, ki je dovolil, da so imeli naši sogovorniki malce daljši odmor kot na- vadno. D. Utenkar Mladi matematiki: Jože Motaln, Aleksandra Kosevski, Janez Kovač RAZPIS Šolski center za kovinsko stroko v Ptuju bo odprl za izobraževanje odraslili (mošlii in ženske) ^' razred srednje tehniške šole — strojni oddelek. Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 25. ju- nija 1971. Kandidati naj priložijo: J' Prošnjo, kolkovano z 1 dinariem; 2- zaključno spričevalo; ^- Potrdilo podjetja, da so v delovnem razmerju; rojstni list. Šolski center za kovinsko stroko Ptuj STRAN t TEDNIK — ČETRTEK, 3. Otroškemu varstvu v bistriški občini se obetajo boljši časi Upraja ¥ kolesamici - v Slovenski Bistrici so se že dolgo pripravljali na ob- novo centralne zgradbe »Vrt- ca« v Zagradu. Nedolgo tega so gradbinci zavihteli kram- pe, otroci so se morali umak- niti na bolj varen kraj, z njimi pa seveda tudi upra- va, ki je našla zavetje kar v kolesarnici enega izmed stanovanjskih blokov na Zgornji Bistrici. V Slovenski Bistrici je v varstvu 2.30 otrok, potrebe pa so vsekakor precej večje. Polovico sredstev za obnovo zgradbe je v obliki kredita dodelila republiška skupnost otroškega varstva, drugo po- lovico pa sekcija za otroško varstvo pri temeljni izobra- ževalni skupnosti v Sloven- ski Bistrici. Seveda so nastali mnogi problemi, kam z otroci. Pet oddelkov iz centralne zgradbe so preselili v prostore, ki jih ima vrtec v novem naselju, šolska skupina pa je našla gostoljubje v osnovni šoli Pohorskega odreda. Na po- moč je priskočilo tudi dru- štvo inženirjev in tehnikov ter tovarna Impol, saj so dali vrtcu na razpolago svoje klubske prostore v samskem domu. Ravnatelj Ivan Ferk nam je povedal, da so starši z ve- likim razumevanjem prisko- čili na pomoč na ta način, da so nekateri otroci, ki imajo možnost varstva doma, za nekaj časa zapustili vrtec. Skupina 31 otrok je odraj- žala na letovanje na morje, pridružilo pa se jim je tudi večje število tistih, ki niso obiskovali vrtca. Povprašali smo tudi, koli- ko bodo s preureditvijo pri- dobili in kako dolgo bodo trajala gradbena dela. Tako- le nam je povedal ravnatelj: »V centralni zgradbi smo do sedaj lahko imeli 90 otrok. Po preureditvi, ki naj bi bila končana m.eseca decembra, bomo lahko ustanovili še en oddelek, zelo pomembno pa je, da bomo lahko uvedli tu- di popoldansko varstvo. Pre- cejšnje probleme smo imeli s sanitarnimi prostori. Otro- ci so lahko uporabljali le osem umivalnikov in dve straniščni školjki, po preure- ditvi pa bo 16 umivalnikov in osem straniščnih školjk. Zelo pomembna pridobitev bo seveda tudi sodobna ku- hinja, ki bo omogočila, da bodo otroci lahko dobili tudi kosilo, tega pa si doslej ni- smo mogli privoščiti.« Ce bo šlo vse po sreči, bo- do decembra imeli pet igral- nic, urejene garderobe, skrat- ka za delovni kolektiv bo nastopilo obdobje, ko bo laž- je opravljati pomembno po- slanstvo vzgoje najmlajših. V Slovenski Bistrici se do- bro zavedajo, da bodo po- trebe po otroškem varstvu v.sako leto večje, zato tudi razmišljajo o jutrišnjem dne- vu. V načrtu imajo, da bi na Zg. Bistrici zgradili novo zgradbo, saj so sedaj oddelldik, PolTtanol se * uporablja od ^pomla- * Pazne jeseni. Na en a.ni meter porabimo r^°v ali za en ha 50 kg. polytanola polaga- 1 Zemljo oziroma v vo- [J^.^ve rove do 25 cm glo. „ m v razdalji enega me- rjzemUo zadelamo. Po- L uponbljamo v le- t.jsemenu, kajti v mokri C' se rad sam vžge in r iedaj seveda ni no- ■^^^ učinka. Strupen olin. ^ ^zvije v voluharjevih ^i^luharja uniči., v zemlji pa ne pušča nobenih strupenih ostankov tako, da zatiranje s tem pripravkom rastlinam ne škodj. Pri uporabi gomoljčnic in korenčnic pa je bolje nekaj dni počakati z uživanjem po uporabi poIytanola. Pripra- vek moramo zato vedno po- lagati v smeri vetra, da nam ne pride v dihala. S tem pripravkom lahko uničujemo voluharja v sa- dovnjakih, vinogradih, dre- vesnicah, trsnicah, hmelji- ščih, vrtovih, travnikih in drugod. ML DAVIL JE ŽENO 10. maja 1971 je okrog 20.30 ure Franc P. iz Slap grozil svoji ženi Matildi z u- bojem. Žena, ki je moža po- znala kot nasilneža in člo- veka dejanj in ne samo be- sed, je raje odšla k svojim sorodnikom v Savinjsko, dl bi se tako napovedanemu izog- nila. Toda mož Franc je pri- šel za njo in jo dobil v hlevu ter jo začel suvati z daljšo debelo palico. Ker je v hlevu bila nepredirna tema ni mo- gel jasno videti in jo je zato zgrešil, zato pa telesno lažje poškodoval 13-letno Marja- no Žerak. Matilda je med- tem hotela pobegniti, vendar se je med tfkom spotaknila ob električni kabel in padla. Franc je pokleknil na njen trebuh in jo začel daviti, vendar so njegovo nadaljnje nasilje preprečili prisotni stanovalci. Zadevo preisku- je sodnik za prekrške SO Ptuj. -F K- SPRETEN VLOMILEC NA DELU v noči od srede na četrtek, to je od 26. na 27. maj, je bilo vlomljeno v trgovino »Jasmin« nasproti hotela Pe- tovio v Ptuju. To je sedaj že drugi vlom v isto trgovi- no, vendar storilec še n: znan. Pristojni so mnenja, da ie zadnji vlom delo sto- rilca, ki je vlomil prvič. To upravičeno sumijo zato, ker se zadnji vlom da istovetiti s prvim, saj je storilec v o- beh primerih prišel v trgovi- no po isti poti in sicer z dvo- rišča trgovine, vlomil dvoj- na vrata in se nato pojavil v prodajnih prostorih, od ko- der je odnesel okrog 1500 di- narjev gotovine. Blaga v tr- govini se baje ni dotaknil. Za storilcem poizvedujejo, vendar ga bo zelo težko iz- slediti, ker se ne ve, ali gre za organizirano skupino ali posameznika, ki je vsekakor zelo spreten v svojem »po- klicu«, to pa je obenem tudi edina sled za neznanim vlo- milcem. -F K- PO NESREČI PODLEGEL v sredo, 26. maja se je pri- petila huda prometna nesre- ča s smrtnim izidom v Za- bovcih pr: hiši številka 38 na cesti četrtega reda. R. K. je peljal traktor z nakladalcem za gramoz iz Markovec proti Zabovcem. V Zabovcih mu je pri hiši št. 38 pripeljal na- sproti voznik motornega ko- lesa Franc Kristovič (24 let), iz Spuhlje 66, k: je bil brez vozniškega dovoljenja. Iz do- sedaj nepojasnjenih vzrokov je med traktorjem in mope- dom prišlo do čelnega trče- nja približno na si-edini ce- stišča. Po trčenju je voznik traktorja rinil pred seboj moped in njegovega lastni- ka kakih 12 m, mopedist pa ie obležal na desni polo- vici cestišča v smeši vožnje traktorja zelo huio telesno poškodovan. Kristoviča so po nesreči prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je približno dve uri po tem podlegel po- škodbam. Materialna škoda na mo- tornem kolesu znaša približ- no 1800 dinarjev. Voznik traktorja R. K. je takoj po nesreči pobegnil, vendar so ga delavci postaje milice Ptuj takoj naslednji dan v dopoldanskem času izsledili. R. K. nima vozniškega do- voljenja za traktor in je sta- rejši mladoletnik (17 let). Za- devo preiskuje okrožni sod- nik v Mariboru. -F K- POPRAVEK: Zaradi z.mede, ki jo je povzročil tiskarski škrat v kal- kulaciji sestavka J. Zadravca: O sivi grozdni plesni in nje- nem zatiranju — v št. 21 Tednika, jo objavljamo ponovno. KALKULACIJA: Enkratno škropljenje 1 ha vinograda z motorno nahrbtno škropilnico 0,25 «/o dodatek EUPARENA na IGOO litrov vode — 4 kg euDarena 4 kg euparena po 76,00 din po kg din 304,00 16 ur škropljenja po 5,40 din na uro 86,40 16 ur nošenje vode po 5.00 din na uro 80,00 eno škropljenje din 470,40 oziroma potrebnih troje škropljenj 470,40 X 3 je 1.411,20 din po ha na leto. 0,25 "/o dodatek MICODIFOLA na 1600 litrov vode — 4 kg micodifola 4 kg micodifola po 36,00 din po kg din 144,00 16 ur škropljenja po 5,40 din na uro 86.40 16 ur nošenje vode po 5,00, din na uro 80,00 eno šikropljenje din 310,40 oziroma potrebnih troje škropljenj 310,40 din X 3 je 931,20 din po ha na leto. 0,04 »/o dodatek BENOMYLA na 1600 litrov vode — 0,64 kg benomyla 0,64 kg benomyla po 500 din po kg din 320,00 O ur škropljenja O ur nošenje vode eno škropljenje din 320,00 oziroma potrebnih troje škropljenj 320,00 din X 3 je 960,00 din po ha na leto. Judoist Stanko Topolčnik se je vrnil iz Goteborga Pmhl m PRAGU USPEHA Ze četrto leto zapored je Stanko Topolčnik sodeloval na evropskem prvenstvu j u- doistov. To pot se je prebil do tretjega kola, kjer pa ga je premagal madžarski za- stopnik Szabo in vseh upov je bilo konec. V prvem kolu je po tehnič- ni premoči premagal Poljaka Pasieko, potem pa je odpra- vil še Irca Keana. Srečanje s ' Szabom je bilo zelo po- membno, povedati pa mora- mo, da je z njim do tega dvoboja izgubil že trikrat. Madžar si je v začetku dvo- boja pridobil malo prednost, ki pa je Topolčnik kljub ve- lik: aktivnosti ni mogel na- doknaditi. Bistričan je bil. kljub po- manjkljivim pripravam, do- bro pripravljen za boje med najboljšimi Zal je madžar- ski judoist v naslednjem ko- lu izgubil s sovjetskim za- stopnikom Martkoplišvili- jem, to pa je tudj pomenilo, da Topolčnik ne bo imel re- pasažnih dvobojev, ki bi mu lahko prinesli kolajno. Imel je 7-ares veliko priložnost, da se spet uvrsti med najboljše, odločala pa je športna sre- ča, ki mu to pot ni bila na- klonjena. Z gotovo.stjo lahko trdimo, da Topolčnik še ved- no sodi med najboljše tek- movalce lahke kategorije v Evropi, pozna pa se, da ju- goslovanski reprezentantje niso imeli skupnih priprav, ki so še kako pomembne pred tako važnim nastopom. Med ostalimi tekmovalci je do tretjega kola prišel tu- di Zagrebčan Kraljevič, žal pa se je tudi zanj tu tekmo- vanje končalo.. S Topolčni- kom sta se tako uvrstila med osem najboljših v svoji ka- tegoriji. To prav gotovo ni neuspeh, čeprav so mnogi pričakovali kolajne. Spom- nimo se samo, koliko besed bi bilo povedanih, če bi po- dobno uvrstitev dosegli šport- niki v katerikoli drugi pa- nogi. Nemogoče je prav od judojstov zahtevati največ, čeprav imajo najslabše pogo- je za delo. Topolčnik bo imel letos še eno veliko priložnost, saj je v Zvezni republiki Nemčiji svetovno prvenstvo. V koli- kor bodo imeli reprezentant- je uspešne priprave, si prav gotovo lahko nadejamo nje- gove dobre uvrstitve, prav gotovo pa ne smemo pričako- vati preveč. -d STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 3. iunija iJ Bistričani vedo o ritoznojčanu presenetljivo malo Zajec tiči v drugem grmu Menda ni Bistričana, ki se ne bi vsai enikrat pohvalil z znamenitim ritoznojčanom, ki si ie že dolgo tega utrl pot na tržišče in na raznih vinskih razstavah pobral najvišje lovorike. Nedolgo tega pa smo lahko ugotav- ljali, da bistriški gostinci ne morejo ravno potešiti rado- vednih potrošnikov. Oglasili smo se v nekaterih lokalih, radi pa bi izvedeli kakšne sorte rfioznojčan sploh je. Mini anketa nas je malce presenetila, še posebej za- to, ker smo pričakovali, da se gostinci ne bodo dali kar tako ugnati. Najprej smo se ustavili v bistriškem hotelu Planina in kar naravnost povprašali; če nam lahko poiasnijo. ali je ritoznojčan laški ali ren- ski rizling. Nekatere nata- karice so bile za laškega druge za renskega, končno pa so se le zedinile in odlo- čile za slednjega. Naši rado- vednosti pa ni bilo zadošče- no. V bifeju samopostrežne trgovine smo z radovednost- jo nadaljevali. Natakarica nas je najprej čudno pogle- dala, kaj kmalu pa smo lah- ko razbrali, da z odgovorom ne bo nič. »Sicer pa piše na steklenici,« nam je rekla, to- da na steklenici ni pisalo nič. Se z večjo radovednost- jo smo se napotili v samo- postrežno trgovino, kjer tr- govske niso bile nič kaj do- brohotno naklonjene. Na policah smo le slaikni- li steklenico, kjer je črno na belem pisalo, da je ritoznoj- čan laški rizling. Eden iz- med znancev, ki so se pri- družili pohodu, pa se tudi s to ugotovitvijo ni strinjal. Torej raziskujmo naprej. Tudi v bifeju Turist naše radovednosti niso potešili jn z dolgimi nosovi smo morali naprej. Eden izmed gostov v bi- feju trgovine »Živila« pa nas je le poskušal spraviti na pravo pot. Prvič smo namreč slišali, da gre pri ritoznojča- nu le za krajevno ime, da pa je največ renske sorte. V gostišču »Pri mostu« pa so nas poskušali prepričati, da prevladuje laški razling. Seveda bi resnico najlaž- je izvedeli, če bi se takoj od- pravili na KK KZ Sloven- ska Bistrica, kjer bi dobili odgovor »iz prve roke«. Na koncu smo to tudi namera- vali, še prej pa smo se usta- vili v zadružnem bifeju, menda zato. ker smo priča- kovali, da bomo naposled le izbili sodu dno. Toda, tudi v »domači« hiši ritoznojčana so nas presenetili z nevednost- jo, prijazno pa so nas napo- tili v »klet«, kjer bodo za- gotovo vedeli kai več. Se bi lahko izpraševali, kajti gostinskih lokalov je še veliko. Občinski pcros pa je bil že kar preveč načet, saj nisano pričakovali takšnega »odpora«, na povsem nedolž- no vprašanje. Torej, pojdimo v klet! Srečo smo imeli, ker smo že v prvem človeku spoznali kletarja, ki je kaj hitro raz- vozlal skrivnost.« Takole nam je povedal Fran Lesko- var: »Ritoznojčan je pristoj- no krajevno ime za vse sor- te, ki rastejo v naših vino- gradih, le-te pa so: laški jn renski rizling, beli burgun- dec, šipon, rumeni muškat, traminec in rulandec« To je bilo tisto, kar smo hoteli izvleči iz bistriških gostin- cev, pa ni in ni šlo z jezika. Ne bi radi bili prestrogi o- cenjevalci, toda o »strokov- nosti« nas niso najbolj pre- pričali, čeprav bi bilo ra- zumljivo, da bi podobno raz- lago slišali že takrat, ko smo prvič zastavili vprašanje. Potem smo srečali še di- rektorja KK KZ inž. Ivana Arbeiterja, ki nam je pove- dal, da imajo največ sorte laškega rizlinga, skoraj se- demdeset odstotkov, zadnje čase pa si prizadevajo, da bi v svojih vinogradih vzgoj'ili več renskega. Nasploh pa so v zadnjih nekaj letih prido- bili večje površine vinogra- dov, tako da bo še vek žlaht- nega ritoznojčana, ki se po- naša z. zaščitnim znakom, ro- malo v svet. Skoda je le, da mora mar- sikateri domači gostinski de- lavec ob zvenečem imenu in nedolžno postavljenem vpra- šanju, zardeti. D. Utenkar V pr¥i ¥rsti skrb za deloMca (Drobec iz rogaške steklarne) Verjetno ni občana, ki ne bi imel steklenega izdelka iz siteklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini ali pa iz obrata v Slovenski Bistrici. Vendar malokdaj zvemo kaj iz te steklarske industrije, kjer ne poznajo fluktuacije ljudi, zlasti, da bi steklarji zapuščali svoja delovna me- sta. V inozemstvu, zlasti na za- hodnem tržišču je delo roga- ških steklarjev visoko cenje- no in iskano, poleg tega pa tudi zelo dobro plačano. Zdi se, da vodstvo podjetja posveča precej skrbi svojim delavcem. Z vrsto notranjih odnosov skrbi za delavce in ta skrb je zanje tudi najbolj pomembna, kajti dober ste- klar se pač ne rodi čez noč. Zato delavci vidijo v pod- jetju svojo perspektivo in svoje možnosti, da na delo v tujini sploh ne mislijo. Pod- jetje ima tudi jasno začrta- no perspektivo. To pa je ne- dvomno ena najvažnejših komponent, da se proizvajal- ci navežejo na svojo to- varno. Splošno znano je, da mla- di ljudje izredno težko dobi- jo stanovanja. Vendar pa to za mlade v steklarni ne ve- lja. Podjetje gradi izredno veliko lastnih stanovanj, mnogim pa izdatno pomaga tudi pri individualni gradnji. Mladi, ki končajo industrij- sko šolo in delajo v steklar- ni, lahko imajo že po petih letih lastno streho nad gla- vo. Ljudi hočejo navezati na steklarno in to jim tudi uspe. Tako tovarna dosledno iz- polnjuje načelo, da je najpo- membnejši človek, zato so tudi osebni dohodki temu primerno dobri. Najnižja plača je 990 dinarjev. Takš- ne imajo mladi, ki opravlja- jo tudi najlažja dela, med- tem ko je njihova poprečna plača 1620 dinarjev. Visoko kvalificirani delavci, to so predvsem steklopihalci in brusilci, ki so tudi glavni no- silci proizvodnje, pa prejme- jo na mesec tudi po 3000 di- narjev. Omenimo pa naj, da je to predvsem ročno delo ter je zato proizvodnja v ro- gaški steklarni dejansko od- visna od ljudi in ne od stro- jev. Vodstvo tovarne je poslalo skupino svojih delavcev na enoletno delo v Avstrijo, po dobrih treh mesecih pa so se vsi vrnili nazaj v matično tovarno. Zato so v steklarni prepričani, da bodo vzdržali hudo konkurenco na področ- ju delovne sile, čeravno nji- hove proizvajalce povsod iščejo. F. H. Zakaj tako? Včasih, morda pogosto, je pač potrebno kakšno stvar povedati dvakrat. Menda je minilo poddrugo leto, ko smo prvič zapisali, notico o za- puščenem erobu Slovenca dr. Josipa Vošniaka na Zgornji Ložnjci pri Slovenski Bistri- ci. Mimoidoči tudi dandanes lahko opazi, kako plevel pre- rašča kraj, ki bi moral po- meniti vse kaj drugega. iEn- krat ali dvakrat so grob u- redili mladinci iz Sloven- ske Bistrice, slišali pa smo tudi, da včasih postore to ali ono ložniški šolarji. Sa<, včasih... Spomin dr. Josipa VoJn^ ka pa je zagotovo vt<:1 malce več pozornosti. Pj. fiotovo ne zahtevamo prp,.' če želi mo, da bi grob ur?j vali mladinci iz Zg. Ložn- morda pa tudi šolarji. Sai svojo narodnostno dolžn< bi opravili, kar malce ž lostno pa je, da je to potrel no pokazati s prstom. Upi mo. da ne bomo govori^ tem še v tretje... ! 4 mHEMcm PRIZADEVNI KRVODAJALCI Na območju ptujske obči- ne je 30 krajevnih odborov Rdečega križa in lahko reče- mo, da si vsi prizadevajo, da bi imeli čimveč rednih krvo- dajalcev, torej ljudi, ki da- rujejo kri za svojega bliž- njega, četudi ga ne poznajo ter ga morda ne bodo niko- li videli. Vedo samo. da s svojo krvjo, ki je nenado- mestljiva, rešujejo človeška življenja. Med zelo prizadevne or- ganizacije Rdečega križa la- hko prištevamo tudi odbor RK v Vidmu pri Ptuju, ki je pred kratkim popeljal svoje že znane krvodajalce na le- tošnji prvi odvzem krvi v ptujsko transfuzijsko posta- jo. Kri je darovalo 24 krvo- dajalcev. Pri tem velja o- meniti, da je bilo nekaj no- vih, ki so prvič oddali svojo kri. drugi pa so že stari znanci ptujske transfuzijske postaje, saj so nekateri dali svojo kri deset pa tudi vei krat. Mnogi že imajo zasvi jo humano prizadevnost v sebne diplome, na katere: lahko upravičeno ponosni. Kot nam je povedal Jan Topolovec, odbornik RK Vidmu, je to bila njihc prva letošnja krvodajalsl akcija. Sledili bosta še dv Tedaj pričakujejo, da sel za odvzem krvi prijavilo! več krvodajalcev s Pobre j a, Lancove vasi, Majskei vrha, Sturmovca, Dravii skega vrha, Vidma in drug zaselkov. ' F. H. POŽAR V PTUJU 29. maja ob 21.15 je i bruhnil požar pri odpadnf podjetju Dinos Ljubljaj poslovalnica Ptuj v Muršii vi ulici. Požar je izbruhnil v P' štoru, kjer nalagajo papir se od tam razširil po celo zgradbi. Zgradba posloval ce je lesena, nezavarovana se naslanja na stanovanji hišo v Muršičevi ulici 2. 1 ko je nastala materia škoda ne samo na zgra' poslovalnice, ampak tudi stanovanjski hiši poleg ' Izvedeli smo, da je to tretji požar v isti posloval ci v razdobju dveh let. P* ski gasilci so požar uspeli kalizirati, vendar je ^ njihovi intervenciji nast škoda za okrog 50.000 din^ Po mnenju očividcev požar po vsej verjetnosti netil nek mlajši moški, ^ bil v dvorišču poslovalnic času, ko je pričelo goreti, to je skočil čez zidno og^ in zbežal. Za storilcem P[ vedujejo. -F^ RAZPIS Šolski center za kovinsko stroko v Ptuju ob- javlja razpis v kovinarsko delovodsko šolo, ki traja 2 leti. Pogoja: a) da je prosilec kvalificiran delavec kovinske stro- ke s triletno delovno dobo; b) da je v delovnem razmerju. H kolkovani prošnji (1 din) priložite: 1. spričevalo o kvalifikaciji; 2. potrdilo podjetja o delovni dobi. Prijave sprejema ravnateljstvo šole do 25. ju- nija 1971. Šolski center za kovinsko stroko Ptuj jI^lK — ČETRTEK, 3. irunija 1971 STRAN 9 lladini, ki končuje Nekaj misli ob koncu isemletno šolanje šolskega leta Met je pred vrati čas, ko mo vsi tisti mladi Ijud- '^j končujejo osmi razred ' vne šole, razmišljati, ka- ^ naj odločijo, da bodo v bodočnosti z vese- effl in da bodo nekoč o- •avljali svoj poklic z zado- iistvom. Ptuj ima kot gospodarsko ilitično in upravno sredi- e ptujske občine kar 5 ta. h šol, kjer imajo mladi jdje možnost, da se izobra- ijejo za svoj bodoči poklic, led temi šolami je tudi šol- ri center za kovinsko stro- Šola deluje že četrto leto f adaptirani šolski zgradbi v epo urejenem okolju na se- lerni strani Ptuja pod ptuj- ikira gradom. iPoleg razre- bv in kabinetov, v katerih epripravljajo učenci za teo- *t;čno usposobljenost, ima *la tudi ročno, strojno de- avnico, opremljeno z vsemi Wrebrimi stroji in kovač- lico, ^ šoli se šolajo učenci v •«loletnih razredih za tele ''-'klicG: ključavničarje, stroj- in stavbene ključavničar- ^\ struga rje, brusi Ice, rez- 'alce. orodjarje, kova.če in ^^ine kovače; skratka, za 'S« tiste poklice, ki jih po- J"^buj€ tudi industrija v do- H^^t^i občini. Med šolanjem ^bivajo učenci celoletnih ™zredov zastonj toplo mali- ■°> vsako leto delovno oble- ^ ter občasne denarne na- Večino učencev šti- J^J^irajo ptujska podjetja, rf si tako zagotovijo po- J^ne kadre. Nekateri iz- ^ teh poklicev niso pri- ^^'^i le za fante, ampak tu- bi/^ dekleta, saj so le-te o- ^j^sjno boljše strugarke, h^r precizna dela, kot Jor > Istočasno se šolajo v ^ Učenci, ki imajo sklenje- gj. ^<^e pogodbe s podjetji fjj^^f^^^atniml mojstri v pe- ^'CTih razredih. Učenci so letih šolanja toliko sposobni, da znajo opravljati vsa dela. ki jih zahteva nji- hov poklic ročno ali na stro- ju, hkrati pa si pridobijo tu- di primerno splošno razgle- danost in teoretično znanje. Ker se konča praktičen pouk do 16. ure, je šola primerna zlasti za tiste učence, ki ne zmorejo stroškov za dijaški dom, ampak se vozijo do- mov z vlakom ali avtobusi. Vabimo vse učence osmih razredov osnovnih šol, ki se bodo odločili za katerega ko- li od navedenih poklicev, da naslovijo prošnje na naslov: Šolski center za kovinsko stroko 62250 Ptuj, Rajičeva ulica 12. V juniju se bodo zopet za- prla šolska vrata kmetijske šole na Turnišču pr: Ptuju. Učenci prvega letnika bodo odšli na prakso, učenci dru- gega letnika pa bodo konča- li svoje šolanje. Nekateri od- hajajo na svoje domove, kjer bodo pomagali gospodariti svojim staršem, drugi gredo v službe, tretji pa bodo zopet nadaljevali šolanje v tretjem letniku si-ednje kmetijske šole. Ob vpisu novincev krajše napotilo: Množica sredstev in me- tod dela, ki so danes na vo- ljo, omogoča kmetu lažje in manj naporno delo, kakor ga je opravljal nekdaj. Za- hteva pa od njega več ra- zumskih naporov, več mora delati z glavo kakor z roka- mi. Sodobni kmet, ne samo da mora znati pravilno upo- rabljati vse pripomočke, ki mu jih nudi znanost, znati mora presojati ekonomičnost le-teh, da si bo lahko izbolj- šal svoj gmotni položaj. Za- to si mora pridobiti znanje iz najrazličnejših področij, kot so: kemija, strojništvo, poljedelstvo, živinoreja, eko- nomika idr. Ta znanja pa si bo pridobil v kmetijskih šo- lah. Ce želimo modernizi- rati in povečati produktiv- nost na naših kmetijah, bo- mo morali stremeti za tem. da bo vsak kmečki otrok, ki namerava ostat: doma in si s kmetovanjem zagotoviti svoj obstoj, moral obiskovati kmetijsko šolo, kjer se bo usposobil za uspešno delo na kmetiji. Kmetu je po tem ta- kem potrebna izobrazba da- našnji in jutrišnji čas. Kme- tijska šola pa je žarišče mo- dernega gospodarjenja, kjer praktično naučijo vsega, kar potrebujejo za danes in ju- tri. Tu bi opozoril naše kme- tovalce še na odlok občinske skupščine Ptuj, ki pravi, sle- deče: »Zavezancem prispev- ka od kmetijstva, ki redno šolajo otroka na poklicnih in srednjih kmetijskih šolah, se učenci teoretično in se prizna posebna olajšava pri odmeri občinskega pri- spevka od kmetijstva. Olaj- šava se prizna v višini 20 odst. od stroškov šolanja, ki jih po preteku šolskega le- ta ugotovi davčna uprava;« Tudi to je spodbuda, da da kmet svojega otroka v šo- lo. Razne kmetijske organi- zacije pa dajo učencem tudi štipendije v višini 200 do 350 din. V šolskem letu 1971-72 sprejme učence in učenke v poljedelsko-živinorej.ski od- delek ter učence in učenke v oddelek za kmetovalce. Starost od petnajst do dvaj- set let. Za vpis v poljedelsko-ži- vinorejski oddelek, torej v poklicno šolo je potrebna končana osnovna šola. Šola- nje traja dve leti in se zač- ne 5. septembra in konča 20. junija. V juliju gredo učen- ci prvega letnika na enome- sečno prakso, kjer dobijo tu- di ustrezno nagrado. Nadar- jeni in prizadevni učenci lahko nadaljujejo šolanje za poklic kmetijskega tehnika in dalje inženirja. Za spre- jem v šolo je potrebno sle- deče: a) Prošnja, kolkovana z 0,50 din. b) Zadnje spričevalo in mnenje šole. c) Izpisek iz rojstne ma- tične knjige. d) Zdravniško spričevalo, da je kandidat sposoben za šolanje. Prijave sprejema šola do 30. avgusta 1971. V oddelek za kmetovalce sprejema šola fante in de- kleta s popolno osnovno šo- lo (le izjemno s sedem raz- redov), v starosti od 15 do 20 let. Pouk traja dve zimi in to od 2. novembra do 15. aprila. V tem oddelku po- sluša učenec predavanja :z vseh kmetijskih panog, ki so se uveljavile pn nas. Za dekleta imamo pouk gospo- dinjstva in šivanja. Za vpis so potrebni ti dokumenti: a) Svojeročno napisana prošnja, kolkovana z 0,50 din. b) Zadnije šolsko spriče- valo. c) Izpisek iz rojstne ma- tične knjige. d) Zdravniško spričevalo. Sola usposablja učence o- beh oddelkov za delo s kme- tijskimi stroji in jih priprav- lja za voznike motornih vo- zil. Dijaki lahko stanujejo v domu šole, kjer imajo vso o- skrbo. Prošnje in dokumente po- šljite na naslov Poklicna po- ljedelsko živinorejska šola Turnišče pri Ptuju, Zagreb- ška cesta 84. Vse informaci'je dobite dnevno na šoli (razen sobo- te). I šolski delavnici TP »Zarja« Ormož llestni trg 4 razpisuje prosta učna mesta učencev v gospodar- stvu v trgovski in gostinski stroki. I. Kandidati, k: se potegujejo za prosta učna mesta v trgovski in gostinski dejavnosti, morajo izpolnjevati sledeče pogoje: a) imeti morajo končano osemletko. b) starost do 18 let, c) zdravstveno morajo biti sposobni za opravljanje praktičnega dela v trgovski in gostinski stroki. II. Razpis velja in se kandidati morajo prija- viti do 20. junija 1971. III. Kandidati morajo predložiti upravi pod- jetja sledečo dokumentacijo: a) vlogo (prošnjo) brez takse, b) šolsko spričevalo o končani osemletki. c) zdravniško spričevalo, d) izpisek iz rojstne matične knjige. IV. Vsakega kandidata bo uprava podjetja pi- smeno obvestila o sorejemu v uk in o sklenitvi učne pogodbe za določeno stroko. TRGOVSKO POD.IET.TE »ZARJA« ORMOŽ Mimm ČEŠKIH PEVCEV NE BO V PTUJ iN NA VIDEM februarju smo v inter- vjuju s tovarišico Jožico So- ko najavili, da pridejo k nam v goste mladi češki pevci iz Jirkova. ki bi naj imeli v Ptuju kot tudi v Vidmu kon- certe in kot smo slišali, je bilo v Ptuju kot v Vidmu za nastop mladih Cehov do- kajšnje zanimanje. Med dru- gim so videm.ski učitelji že poskrbeli, da bi se v dneh med 9. in 10. junijem češki prijatelji pri nas dobro po- čutili. Številne družine so se v Vidmu rade obvezale, da bodo češke pevce dva dni go- stile ter jih gostoljubno sprejele ter tako do svojem prisoevale za dobre prija- teljske vezi med obema slo- vanskima narodoma Zal pa smo te dni zvedeli, da so češki pevci gostovanje odpovedali. Pravega vzroka sicer ne vemo, menimo pa, da je temu kriva politika novega češkega vodstva, ki PO vsem sodeč, ne dovoli svojim šolarjem, da bi pri nas gostovali in tako vrnili obisk videmskim pevcem, ki so že nastopili v nekaterih večjih mestih na Češkem kot so Karlove Vari, Kadenj, Jirkov in celo v sami češki prestolnici Pragi. Vsekakor bodo Ptujčani in Videmčani prikrajšani za kultin-ni užjtek. zlasti ljubi- telji zborovskih pesmi, to Da po zaslugi nekaterih poli- tikov, ki gledfijo na kultur- na srečanja dveh brat.^kih narodov .^kozi oolitično di- ooTrijo. Res škoda' Češki Devci so imeli namen na^ito- piti tudi na mladinskem oevskem festivalu v Celju, ki bo med T. in 6. iuniiem. F. H. STRAH 10 TEDNIK - ČETRTEK. 3. jtin-ija^^j Pred iiidom zbornika dr. Jožeta l^otrca Zmaga socializma je zmaga humanizma, (dr. J. Potrč) Prof. Janko Liška — urednik zbornika s ponosom se spominja- mo mi in se bodo spom.injah zanamci na častnega občana ptujslce občine dr. Jožeta Potrča, ki je zaoral globoke braizde na njivi družbenega življenja in vanje sipal se- me Dlemenite ideje socializ- ma. Rodil se je 3. aprila 1903 v Vintarovskem vrhu 54 v Slovenskih goricah in umrl 4. oktobra 1963 v Ljubljani. Njegovo neumorno prizade- vanie za oblikovanje nove socialistične družbe je bilo kronano z velikimi sadovi, saj je Potrču naklonilo živ- Ijenie velike darove uma in srčne kulture, kar ga je dvignilo do osebnosti in je v njem razvilo dar govorni- ške izpovedi. Izredno je cenjeno njego- vo jx)litično delovanje v predvojnem ptujskem okra- ju od njegovega vstopa v KP leta 1924 na zagrebški medicinski fakulteti. Po pra- vici ga imenujemo idejnega voditelja socialističnega g'- banja v predvojnem ptuj- skem okraju. Bil je steber socialistične ideologije, ki jo je vneto propagiral med proletariatom in med dora- ščajočimi intelektualci. V veliki meri so se po njego- vi zaslugi razvili v trdne revolucionarje, opravili med narodnoosvobodilnim bojem izredne naloge in nadalje- vali z revolucionarnim po- slanstvom po osvoboditvi. Ni jih privlačila le ideja, ki jo je oznanjal najprej me- dicinec. nato pa zdravnik dr. Jože Potrč v Janežovcih v Slovenskih goricah ampak tud' moč njegove velike o- sebnosti, ki ga je socialistič- na revolucionarna misel, ka- tero je znanstveno obvla- dal, prevzgojila v vzornega komunista in ga prežela z bogato socialistično etiko 'n moralo. Potrčevo ideološko zna- nje in njegova splošna raz- gledanost botrujeta njego- vemu nlodnemu pisanju so- cioloških spisov in razorav ter nredavanjem, ki naj bi vsa Domagala poglobiti v človeku čitatelju ideološko privrženost veliki socialistič- ni ideii. Največ je pisal po vojni v razne časnike -in revije, ki vsi odkrivajo globoko soci- alistično osebnost in pisa- leli.^ko veščino pisca in so po svoiem pomenu trafne vrednote. Zato je vzklila mi- sel, da bi niegovo zaouščino kot socialističnega ideologa zbrali, da bi jo uredili v zborniku in ocenili njegov revolucionarni pisateljski po- men. Gradivo za zbornik sta zbirali več let po smrti dr. Potrča tovarišici Mimica Bogataj, dolgoletna tajnica dr. Potrča na CK ZKS, in Potrčeva žena Ema r. Ma- čus. Nabrali sta veliko bi- bliografske dediščine, raz- tresenega v raznih dnevni- kih, tednikih in revijah. Zbrali sta tudi precej nje- govih predavanj, stenograf- sko ali magnetofonsko po- snetih. Njuno gradivo je na- to prevzel prof. Janko Liška na inštitutu za zgodovmo delavskega gibanja in ga še dopolnjeval. Posebej je na- pisal obširen oris življenja in dela dr. Jožeta Potrča. K bibliografiji pa je pridal kratke vsebinske povzetke Potrčevih del. Prof. Liška deli Potrčeva dela po vsebi- ni na tri vrste: iz področja vprašanj kulture socialistič- nega zdravstva, iz področja odnosov med ljudmi v so- cialistični družbi, in iz pod- ročja odnosov med družbe- nimi skupnostmi. Zadnja za- jemajo odnose med pripad- niki različnih nazorov, od- nose v mednarodnem delav- skem gibanju, vprašanja so- žitja med deželami z raz- lično družbeno ureditvijo, vprašanja o socialnem, znan- stvenem in kulturnem na- 'predku človeštva, vprašanja odprave vojn, mednarodne odgovornosti za zmanjšanje socialnih nasprotij, vpraša- nja uveljavljanja ekonom- ske demokracije ter vpraša- nja pridobitev znanosti v prid vsemu človeštvu. Prof. Liška opozarja v pi- smu, ki ga je priložil, ko je ljubeznivo ponudil gradivo zbornika dr. Potrča za čr- panje informacij o zborni- ku, da v bibliografiji Potr- čevih del niso zajeti njego- vi članki, ki jih je nepod- pisan priobčeval v raznih delavskih listih pred vojno. Tako lahko napišemo, da je po sedanjih ugotovitvah Po- trčevih spisov, razprav in govorov okoli 300. Skoro vsi so iz povojnega obdobja, ko je po vojnem ujetništvu v Nemčiji opustil zdravniško prakso in se posvetil poli- tičnim nalogam. Te so ga spodbujale k pisanju in na- rekovale vsebino, ki jo' le obravnaval. Dr. Potrč je bil od no- vembra 1945 član maribor- skega okrožnega komiteja KP, poverjenik za zdravstvo in socialno skrbčitvo in je vodil idejno politično delo v komisiji za agitacijo in propagando. Od oktobra 1946 je živel v Ljubljani, kjer je vodil idejnovzgojno delo v agitpropu CK KPS in bil do leta 1949 minister za pro- sveto. nato do leta 1950 mi- nister za znanost in kultu- ro, predsednik sveta za ljud- sko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS do leta 1952. nakar pa član IS LRS do leta 1954. Po osvo- boditvi je zastopal tudi ptuj- ski okraj v republiški skup- ščini, od leta 1954 pa v zve- zni. Tam so ga imenovali za člana zunanjepolitičnega od- bora in odbora za ljudsko zdravstvo in socialno poli- tiko. Od leta 1954 do leta 1962 je bil član IK CK ZKS. od leta 1948 do 1952 kandidat CK ZKJ, nato pa do svoje simrti njegov član. Več let je bil tudi član predsedstva bo SZDL Slovenije. Od le- ta 1950 se je udeleževal za- sedanj kot naš ugleden de- legat v Mednarodni organi- zaciji dela. Leta 1953 je po- stal tudi predsednik naše nacionalne komisije za Med- narodno organizacijo dela, kjer je nastopil s svojimi mnenji v Ženevi kar 23-krat. Njegovo aktivno znanje nemščine, francoščine in ru- ščine mu je pripomoglo, da je navezal prijateljske sti- ke z delegati drugih dežel v Mednarodni organizaciji de- la in z njimi polemiziral. Svoje spise in razprave je priobčeval v Naših razgle- dih. Ljudski pravici. Social- ni politiki, v Prirodi. človek in zdravje, Vestniku druš- tva LRS za združene naro- de, v Vestniku. v Naši deci (hrv.). Delu, Mladem svetu. Taboru, Večeru, Borcu, Ptuj- skem tedniku in drugod. Vsebina Potrčevih člankov in govorov Naj navedemo posebej ne- katere teme, ki jih je dr. Jože Potrč obravnaval! Več spisov in razprav je napisal o pomenu OZN, o medna- rodni organizaciji dela, o aktivni koeksistenci — os- novi mednarodne politike Jugoslavije, o prizadevanjih za ohranitev miru, pomenu 1. maja — mednarodnega delavskega praznika, o di- alektičnem materializmu, o liku komunista, politično- vzgojnem delu, evoluciji razrednega boja, pomenu oktobrske revolucije o sta- linizmu, znanosti v socializ- mu, socializmu — višji stop- nji demokracije, ideji in- ternacionalizma, pravicah človeka, meščanskem indi- vidualizmu. kj se potaplja z razvojem socializma, soci- alizmu v SZ. kapitalistični in socialistični akumulaciji. socialistični moirali, mladin- ski književnosti, vlogi KP, vlogi RK, podmladku RK — borcu za zdravo življenje, mentalni higieni, dovolje- nem splavu, alkoholizmu, socialistični etiki in morali in o drugih vprašanjih zdravstvene vzgoje, o ena- kopravnosti med spoloma, o. seksualni vzgoji. Po vojni je v ptujskem okraju in pozneje v občinah Ptuj in Ormož javno nasto- pil kot govornik okoli sto- dvajsetkrat, če seštejemo obvestila o njegovih govo- rih v našem glasilu. Govo- ril je na konferencah ZKS, SZDL, ob občinskem praz- niku, na predvolilnih se- stankih, na sestankih z vo- lilci. Obravnaval je medna- rodne probleme, domača go- SDodarska in druga družbe- nopolitična vprašanja. Na- stopil je med prosvetarji, med- mladino, med sindika- listi, ob odkritjih spomeni- kov NOB. Predaval je tudi na univerzi v Ljubljani, ne- kajkrat tudi v Zagrebu. Na predav^anja ga je vabila tu- di garnizija JA v Puli, kjer je predaval oficirjem komu- nistom in žel vedno burno odobravanje. Predaval je tu- di drugod po domovini. Prezgodnja smrt je iztr- gala iz naših vrst dragoce- nega bojevnika za ideale so- cialistične družbe, vendar bo njegova tiskana beseda in njegov lik orisan v zbor- niku, ki bo kmalu izšel nje- mu v čast. še naprej vzpod- bujal k pospešenemu razvo- ju socializma, k humanizmu in etiki nove družbe, bo še dalje vlival' pogum, potre- ben, da zatiramo hibe in gnilobo v človeku in družbi. Naj omenimo še. da je po njegovi smrti izšlo veliko nekrologov, posvečenih po- menu revolucionarja dr. Jo- žeta Potrča. Letos pa je Po- trčevo revolucionarno oseb- nost obširneje orisal dr. Bratko Kreft v delu, ki ga je izdala letos založba qJ| zorja v Mariboru. ^ Spominu dr. Potrča se J oddolžila Ljubljana s imenovano po njem, z ijjl govim doprsnim kipom jf ulico, katero so imenova[ po revolucionarju, ki se uvrstil med največje boje-' nike za socializem v Jug. slaviji. Ptuj mu je posvetil svojih največjih ulic. Nje, govo ime sta si nadeli \ ptujska bolnišnica in siiKij. kalna podružnica družbeno- političnih in kulturnih dg, lavcev. Prav pa bi bilo, ^ bi na njegovi rojstni hiši » Vintarovskem vrhu 54 krili spominsko ploščo ig ploščo na njegovem domu t Janežovcih. kjer je Potri revolucionarno deloval kit 17 let. Pri tem moramo od- šteti le dve leti in pol. t jih je prebil zaradi revolu- cionarnega dela v zaporih buržuazne Jugoslavije. Me- sto Ptuj naj bi našlo tudi primeren prostor za doprsje velikemu socialističnemu bo- jevniku. Al: ni to naš dolg socialističnemu humanistu, ki je zaslužno deloval ri vzorno podobo novega so- cialističnega sveta! V. Rojic Opomba uredništva: V prihodnji številki borno oričeli objavljati vsebin« brošure dr. Jožeta Potrča, ki jo je napisal v srbohrvašči- ni z naslovom: O vzgoji mladine za enakopravne od- nose v ljubezni in zakonu. Natisnilo jo je leta 1962 za- ložniško podjetje RAD v Beogradu. Vsebina brošure je danes, v času »seksualne revolucije«, ki ruši najglob- lja čustva med obema spo- loma in se zavzema pone- kod za ukinitev zakonske zveze — toliko bolj aktual- na. Naj nam Potrčeve misH. ki jih bomo objavljali, po- globijo vero v človeka in njegovo srečo. KMETIJSKI mMmUAJ PTUJ - mmi MLEKARNA objavlja prosto delovno mesto UPRAVLJAVCA H! ADILNIH KOMPRESORJEV Za to delovno mesto se zahtevajo sledeči pogoji: — strokovna izobrazba: najmanj polkvalificiran ključavničar, strojni ključavničar ali elektro- mehanik, — opravljen izpit za upravljalca kompresorjev, — odslužen kadrovski rok. Možnost zaposlitve takoj. Interesenti naj odda- jo prijave z opisom dosedanjega službovanja di- rektno v obratu Mlekarna. Ptuj. Cučkova 6 — ko- misij.a za delovna razmerja. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ obrat MLEKARNA ^T*IK — ČETRTEK, 3. j^jnija 1971 stran 11 Sodba M imenu ljudstva >Smatramo, da so za Šabederjev oiinos do svoje okolice krive okoli- ščine, zaradi katerih je v letih p j vojni doživel tudi marsikatero irivico . . .« poved'»-l vam Dem zgoUbc jloveku, zgodbo, ki me jt> ° avlial'1 v bes, pa spct v ^^ilovc.nje. Nisem ji pri- ^ihnil, da bi lahko n-apisal senzacionalnega, prepro- j. ^ poslušal sem človeka prebiral številne akte, ki ^ še vedno kopičijo. Morda !! boste vprašali, kaj me je l^rej vodilo k pisanju? Pre- ^;čan sem bil. upanje pa še ^f(jno ni splahnelo, da Ijud- ^ Iti zabredejo tako daleč, ^ sami ne najdejo poti :z vrtinca, lahko poiščejo po- ^oč in da jo tudi najdejo, posebno hudo je, ko si v le- :n moči pojenjajo, dasi- f^vno ne toliko, da roke niso več sposobne prijet za delo. Xoda, živeti je treba, zato pa ;g seveda potrebno kaj več jjrt polne mape aktov. I Pravzaprav ima zgodba ^va dela. iz obeh pa vam bom poskušal izluščiti tisto, jiar Franc Sabeder doživlja tretje desetletje. V času pred vojno moram seči, sicer pa naj spregovori sol)*sednik: ;>Ze leta 1938 sem bil zaupnik Jožeta Lac- ia. ki je kandidiral z^ po- slanca, kar lahko pvotrdi tu- di T. Z. iz Desternika. Prve dni vojne sem dočakal skup- no z Lackom in Osojnikom na cesti v Novi vasi, ko smo opazovali prihajajoče oku- patorje. Dobil sem beli list, kar ni pomenilo nič dobre- ga. Pobegnil sem v Gradec in se nekaj časa skrival, po- tem pa zopet priiel domov v Novo vas. Od samega za- četka sem delal s partizani. Strelivo in orožje iz staro- jugoslovanski.h bunkerjev sem skril v seniku ženinih staršev, od tod pa so ga na- prej odnašali borci Lackove čete. Ves čas vojne sem sode- loval, ves čas pa sem oprav- ljal tudi svoje mizarsko de- lo. Seveda so bili med na- ročniki tudi okupatorji in iunanji vtis je bil, da delam z njimi. Prve tedne po vojni sem bil Itomandir narodne zaščite v Ptuju, kmalu pa so me po- stavili za vodjo izgradnje porušenega mostu čez Dra- '0, čeprav sem samo mizar- ji«: mojster. 17. junija 194.5 so me aretirali in obdolžili veleizdaje in sodelovanja z ol^upatorji. Najprej sem se- v Ptujskih zaporih, kjer »em srečal tudi resničnega ■''■dajalca J. K., ki so ga ka- ^"eje tudi usmrtili. Ta člo- je pred usmrtitvijo pri- '^^l, da nisem delal za ge- stap3, temveč sem bil Lac- '^^v pristaš. Potem so me odpeljali v Maribor. Bil sem '^3 smrt obsojen, izpustili pa ^0 me v nekdanjem »Stern- ^altu« 7. avgusta. Odpustili 50 me brez kazni. V moji od- s.otnosti so mi vzeli držav- ]«nške pravice, čeprav kriv- n-i bila dokazana. Leta sem naredil prošnjo za ^is v volilni imenik, pa so zavrnili z istimi očitki, ^radi katerih sem bil ne- »Dravičeno zaprt. Prvič po ^^ii sem volil šele leta 1968. Uveljaviti sem hotel svo- *^ sodelovanje v NOB, pa mi to do danes še ni uspe- lo, čeprav imam priče.« Mnogo prošenj in pritožb je napisal v svojem življe- nju, od občinskih meja pa do kabineta predsednika re- publike. Ponekod je dobil odgovor, drugod ne. sedaj pa poglejmo, kakšen dopis je poslal občinski ZB urad za prošnje pri izvršnem svetu Slovenije: »Tukajšnji urad rešuje prošnjo Šabeder Franca iz Nove vasi 52 pri Ptuju, s ka. tero rrosi za posredovanje pri reševanju njegovih oseb- nih problemov (o tem kaj več kosneje, op. p.). IVIed drugim navaja, da je že več let tega, kar vam je predlo- žil izjave prič, s katerimi je med NOB sodeloval, da bi mu priznali medvojno ak- tivno delo v NOS, vendar do danes še n- prejel odgovo- ra. V kolikor izjave prič, ki jih je predloži! ne zadostu- jejo, lahko pribavi še dru- ge. Pripominjamo, da smo pri reševanju njegovih proble- mov naleteli na odklonilno stališče do njega pri neka- terih organih. Iz številnih o- sebnjh razgovorov z imeno- vanim pa se ne moremo po- vsem strinjati z mnenjem teh organov. Smatramo nam- reč, da so za Šabederjev od- nos do svoje okolice krive okoliščine, zaradi katerih je v letih po vojni doživel tudi marsikatero krivico. Zato prosimo, da ga, pokličete in se z njim pogovorite ter mu priznanje aktivnega dela obrazložite, kakšjje možnosti ima. in ali jih sploh ima. za med NOB. O vaših ugotovit- vah in ukrepih pa nas pro- sim obvestite.« To bi bil prvi del zgodbe. Pripomniti pa moram, tako .je povedal F. Sabeder. da se do danes ni še čisto nič spremenilo. Drugi del je skoraj bolj zapleten in težaven, ker gre za povsem družinske zade- ve, zato se bom odmaknil od pripovedovanja in zabeležil tisto, kar je zabeležerega v uradnih dokumentih. Vedno ie hudo, kadar se razbija družina, hudo je, da do tega sploh pride, pa naj bo kriv ta ali oni. Poglejmo, kaj je dal F. Sabeder zapisati v zapisnik pri krajevnem uradu v Ro- goznici v predlogu za porav- navo s svojo zakonito ženo: »Dne 7. oktobra 1965 sem odšel z doma na delo v Av- strijo. .., Prvič, ko sem se vrnil ob prvem novembru 1965, me je žena neprijazno sprejela. Od tedaj dalje sem postal zamišljen in sem začel nje- no vedenje razisskovat:. Do mene ni imela več pravega zanimanja. Posumil sem v njeno zvestobo. ... Iz najinih razgovorov sem sklepal, da je zadeva že dozorela in sem jo postavil pred dejstvo, da vse vem in da je bolje, če to tudi sama prizna, kar je tudi storila, kasneje pa spet vse prekli- cala ... . .. Ker mi je žena vse pri- znala in obljubila, da se v take zadeve ne bo več po- dala in pred sodiščem vse uredila, sem ji odpustil Šla sva na sodišče, od koder pa mi ie pobegnila ... « Na hrbtni strani tega spi- sa pa je podpisana izjava že- ne, da je vse navedeno res- nično, orav tako pa piše. da je izjavo podpisala nepri- siljeno. Dogodki pa so se raizvijali dalje. Sodišča so nič koliko- krat obravnavala primer »Šabeder«. 9. aprila 1968 pa je okrožno sodišče v Mari- boru razvezalo zakonkso zvezo s sodbo v imenu ljud- stva. Takole piše v obrazložitvi: »F. Sabeder je dne 30. ja- nuarja 1968 opslal Vrhovne- mu sod-šču SRS v Ljubljani tožbo zoper svojo ženo za- radi razveze zakonske zveze. Na koncu vloge je prosil, naj vrhovno sodišče prevza- me ločitev samo ali pa jo poveri nekemu nevtralnem.u in nepristranskemu sodišču. Seveda je vrhovno sodišče moralo zadevo odstopiti pri- stojnemu okrožnemu sodišču, ki je po zakonu o pravdnem postopku edino pristojno, da sodi na prvi stopnji .. . ... Po zakonu smo morali odrediti narok za poskus sprave. Prišla sta oba zakon- ca. Razume se, da je zakon- ski spor taka pravda, v ka- teri se mora obravniavati tu- di osebnost zakoncev. Ker je bilo že iz tožnikove tožbe videt;, da ima nekatere čud- ne poglede, je samo po se- bi razumljivo, da smo na tem naroku obravnavali tu- di to vprašanje. Iz njegove vloge je namreč videti, da je v zadnjih dveh letih bilo v Ptuju pri občinskem sodi- šču več postopkov v kate- rih je tožnik sodeloval. O- čitno je tožnik v teh postop- kih propadel. Njegove trdit- ve izzvenijo tako. da je celo ptujsko sodišče z vsemi sod- niki vred sovražno razpolo- ženo proti njemu in da ima- jo v Ptuju proti njemu za- roto. Ima pomisleke, da so se eek) sodniki okrožnega so- dišča v Mariboru proti nje- mu zarotili. Toženka je na naroku za poskus sprave po- vedala, da tudi sama zahte- va raizvezo zakonske zveze. Ze leta 1966 ie vložila tož- bo, vendar jo je pozneje u- maknila, 'ker je mož oblju- bil, da se bo poboljšal. Pri- pomnila je, da je mož du- ševno bolan . .. ... Ko smo ocenili vse iz- vedene dokaze in ko smo o- cenili tudi obnašanje tožni- ka na obravnavi, .smo spo- znali, da je zakonska zveza pravdnih str^ink zaradi tož- nikovega duševnega stanja toliko omajana, da je skup- no življenje neznosno .. . Se- veda smo na naroku za po- skus sprave poskušali obe- ma dopovedati, naj imata drug do drugega razumeva- nje, zlasti Da smo toženki predlagali, naj razume tož- nikovo duševno stanje. Nič ni pomagalo. Tožnik je bil ti- sti, ki je takoj zameril in potem zahteval izločitev predsednika senata. Verja- memo, da toženka pri tož- niku, dokler bo trajalo tak- šno stanje, ne more živeti. Ker je tožnik zahteval ugo- tovitev krivde, smo morali tudi o tem odločati. Menimo, da v danem orimeru ne gre za krivdo v subjektivnem smislu. Gre za objektivne o- koliščine. Toženka ie tožni- ka zapustila avgusta 1966 za- to, ker jo je pretepel in ker jo je prisilil da je pr-znala nekaj, česar ni storila. Ne gre torej za nobeno zapusti- tev, tudi prešuštvo ni doka- zano. Očitno je, da ima tož- nik v tem prešuštvu samo fiksno idejo. Tožnik je du- ševni bolnik. Kot bolnik pa seveda ni odgovoren za svo- ja dejanja in mu zato po- stopkov, ki jih je storil zo- per ženo, ni mogoče šteti v krivdo. Seveda pa tudi na strani toženke ni ničesar, kar bi kazalo na njeno kriv- do za razdor v tem zakonu. Tožnik je neštetokrat v svo- jih vlogah ponavljal, da je bila obtoženka orej.pridna, poštena in zvesta žena. Več- krat je tudi napisal, da je ženi vse odpustil. Tožnik to- rej odpuščenih dejanj ne more ponovno uveljavljati. Sicer pa smo prepričani, da toženka res ni prešuštvova- la. ampak so to le tožniko- ve blodnje. Tako noben za- konec subjektivno ni kriv za razdor, temveč gre za objek- tivne okol-iščine. za tožniko- vo bolezen . .. Pripominjamo, da ugotovi- tev o tožnikovi duševni bo- lezni velja kot predhodno vprašanje samo za ta posto- pek. Tožnika ne moremo pri- siliti, da bi šel k zdravniku. Sodišče ocenjuje dokaze po prosti oceni. Na podlagi raz- položljivih kazenskih in pravdnih spisov smo se pre- oričali. da je tožn-k vsaj gle- de nekaterih postopkov du- ševni bolnik. Postavlja se celo vprašanje njegovega preklica oziroma odvzema o- pravilne sposobnosti za na- stopanje pred sodiščem...« F. Sabeder se je na tožbo pritožil. Vrhovno sodišče pa je odločilo, da se sodba so- dišča prve stopnje razvelja- vi in vrne sodišču prve stop- nje v zakonito postopanje. V obrazložitvi piše med dru- gim tudi naslednje: »Vrhov- no sodišče je ob priliki tož- nikove pritožbe ugotovilo, da je treba sodbo razveljaviti. V smislu 75. člena ZPP mo- ra sodišče med celotnim po- stopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nasto- pa kot stranka, pravdno spo- soben. Ker izDodbijanja sod- ba ugotavlja, da je zakonska zveza pravdnih strank oma- jana .->zaradi tožnikovega du- ševnega stanja«, da je »tož- nik duševno prizadet«, da »z njegovo duševnostjo ni vse v redu in končno čisto jas- no, da ie »tožnik duševni bolnik«, se postavlja bistve- no vprašanje, ali je tožnik sploh pravdno sposoben. V ugotovitvah sodišča prve stopnje samih, bi bila pod- laga za ugotovitev, da tož- nik n: toliko razsoden, da bi se mogel šteti za poslovno in pravdno sposobnega- V sPi- sovnem gradivu je mnogo o- koliščin, ki bi nujno nare- kovale pravdnem" sodišču najmanj to, da preveri tož- nikovo duševno stanje in ne- dvomno ugotovi. ali je pravdno sposoben. Tožnik v pritožbi celo sam predlaga, da naj bi zdravnik psihiater oziroma nevrolog podal svo- je mnenje .., Ker je sodi- šče prve stopnje to opustilo, pač pa samo po svoji preso- ji odločilo, da je tožnik du- ševni bolnik, istočasno pa do- pustilo, da je sam nastopal kot pravdna stranka oziro- ma kot pravdno sposobna o- seba. je s tem bistveno kr- šilo določilo pravdnega po- stopka (75. člen ZPP) ter je podan pritožni razlog bistve- ne kršitve pravdnega postop- ka (8. tč. 343. člena ZPP)...« Pr a vdan j a še vedno ni ko- nec in še lep čas ga ne bo. Franc Sabeder je zimo pre- bil pod milim nebom, aprila pa se je le odločjl in se vse- lil v svojo hišo, ki je DO e- nem letu nudila kaj klavrno podobo. Tudi delavnico bo počasi uredil, kljub temu pa se moramo vprašati, zakaj je vse to potrebno? Človek v oseminpetdese- tem letu je moral prestati veliko preizkušenj nemalo- krat je občutil trdoto živ- ljenja in prav bi bilo. da naposled le najde svoje me- sto v družbi. Pričakujem sodbo v ime- nu ljudstva. D. Utenhar STPiAN 12 TEDNIK — ČETRTEK. 3. junji. VBEDMOST MLADE ČEBULE Po zimi in njeni enolični preiirani se pojavi na tržni- cah mlada čebula lKiipin intelisrentno kozo.« Najrajši bi jo seveda da kokšne- mi uvozno izvo>:n?mi podjetji, ki se najbolj na kozlarije vun spo- zna. V .N.iŠl VESI MO MEIJ VESE- LICO Tak kak vena to že dobro vete, so zaj v po)etnih mesecih na po- deželji joko teres.intne kmf^čke veselice z jedačo, pijačo. r>ie- son. autbiksajon no z obvezni- mi pretepi. Tudi v naši vesi smo sklenil, da mo narecili toto ne- delo eiio tokšno pristno prleško prireditev z vsemi zgoraj na- štetimi točkami kulturneg,! no nek;ilt!!rnega programa. t^re nam predvsem zate. bi sp-jt- vli v peneze predlensko jaboiš- nico. šmarnico no druge kmetij- ske pridelke tekoče in trde na- rove. Za veselo razpoložeje do skrbeli »Fantje iz Siihega bre- ga«, ki so povprečno stari S.T let no se, kak zgleda, nibeden od jih nede včika kmečkega penz- juna, o keren je zaj pri nas tej- ko guča no pisaja. Vludno vohi- mo občone od bliizik no od da- leč, da se udeležijo naše veseli- ce. Pridite z noži in s krampi, gorične koieke no picnke od štorih plotov — dobite na naši veselici zapstuj . . . I a. pa še neke van moren po- vedati. Kelnarce na vp«;«'!ic! do naše store mamike. m t niimi tiidi moja Mira. Vete. r:»di bi si pomogali z mlodimi Uištnimi di- klin.imi pa so nan vse v Avstri- jo pobegnoJe. Da pa bi drogi gosti vseeno z na vejko razprti- mi očmi po naših kelnnrcah gle- dali, do tisti den vse naše bab- nice nosile oblečene »vroče hla- če«. Saj vena že vete, kak tota ?:adeva z!r!e<3a. Nekak tak. ke sc še •'rnn od hločnic malo mostoči vidik*- Pridite, nede van žoh . . . Tak vidite, drogi brolci. pa smo po drgoč na repi našega rezerviranega kota. Kaj van naj Se za slovo napisen? Da bi van zaJ. gdo te s koSjo sena -^čeli — trojno sunce svetlo, no ua bi se nasploh dobro meli Ce te pekli kokšne kropce ali na kva- senice se snumte tiidi na mene no mi pošlite kokšni škrajc I.epo vas pozdrovla vaš vdani Lujzek iz Prlehije. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik le Anton Bauman. - ' ia vsak četrtek. — TekočI račun pri SDK Ptuj. §t 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica '