559. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s poSto celoletno K 20—, polletno K 10četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
j::	Telefon	žtevilka 118.	:::
V Ljubljani, torek dne 15. julija 1913.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
«:	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::j
:::	Telefon	Številka 118.	:::
Bratomorstvo.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 27. junija (9J7.) 1913.
Gesla.
Prva balkanska vojna vzplamtela je pod vznešeno devizo: Osvo-bojenje od ene in: Balkan balkanskim narodom od druge strani.
Obe ti gesli pridobile ste si ogromno večino pristašev, dasi ste obe precej raztegljivi in jima manjka točno določena meja, ki bi izključevala vsaktero izkoriščanje od ene ali druge strani v sebično koristolovstvo kogarkoli.
Dati komu osvobojenje, pomenja žrtvovati nekaj od svojega, odreči se svojim koristim in iste podrediti ciliu osvobojenja.
Ta cilj osvobojenja balkanskih narodov izpod tujih vplivov (ne samo Turčije) moral bi imeti svojo osrednjo točko v balkanski zvezi, katera edina bi bila v stanu izpeljati do kraja in udejstviti devizo: Balkan balkanskim narodom.
Te države, ki so tvorile balkansko zvezo, morale bi — v interesu skupnosti — popustiti vsaka nekaj od svojih želja in skušati prilagoditi svoje interese interesom balkanske zveze.
To je v prvi vrsti ravnotežje.
Kdor ima preveč, naj odstopi onemu nekaj, kdor ima premalo, ker le na ta način je mogoč enakomeren razvoj posameznih delov in cele balkanske zveze.
Potom te zveze dalo bi se doseči tudi ono, o čemur sanja Bolgarska, namreč federacija balkanskih držav, a nikdar ne, da bi Bolgarska predstavljala Prusko na Balkanu, ker sl noben nebolgarski narod ne bo pustil ponižati v odvisen narod ali vsa} v narod druge vrste v Balkanski zvezi, katere naloga bi bila izvajati geslo: Balkan balkanskim narodom.
Toda oni. ki so proglasili poslednjo devizo, ž njo niso iskreno mislili, ker vsakomur je jasno, da je vsaka balkanska državica brezpogojno navezana na enega ali druzega močnejšega protektorja, ki od svoje strani ne zamudi nobene prilike uveljavljati svojo voljo nad svojim pro-težirancein.
Potemtakem je geslo: Balkan balkanskim narodom le bridka ironija in naravno, ta ironija ne more dovoliti boriteljem za svobodo, da pridejo do cilja, t. j. do popolnega osvo-bojenja.
Povod sedanje vojne.
Balkanski narodi — odnosno države niso prišle niti do udejstvitve enega, niti druzega gesla, ker jim do tega niso dovolile priti »zainteresirane«' velesile na Balkanu.
V	očeh Rusije je Srbija — kot najstarejša država na Balkanu — pohlevna, ubogljiva in povsod odrivana pastorka, njej je teritorijalen — in
temu kot neizogibna posledica — tudi gospodarski in kulturen razvoj kratkomalo zabranjen.
Ako omenjam Srbijo, mislim vedno pri tem tudi Črno goro. ker prej ali slej bomo govorili o enotni državi teh dveh dežel.
In kdo ve. ali ne živi še duh Katarine II., ruske carice, in Jožefa II., avstrijskega cesarja, v obledelih črkah tedanjega pergamenta.
Bolgarska je postala od leta 1878. ruski Benjamin, kateremu je »batjuška« narisal na balkanskem poluotoku svetoštefanske državne meje in mu določil prvenstvo na Balkanu. ker so avstro-ruski interesi nenaklonjeni Srbiji.
Aneksija Srbije od Avstrije ali pa njena razdelitev med Avstrijo in Bolgarijo izzvala bi večen nemir na jugovzhodu Evrope in strahovit odpor. ker Srb ni ovca. ki se naje ovsa v vsaki staji.
V	današnji vojni na Balkanu ne vidimo nič druzega kot oni nesrečni in večni kompromis med Slovanstvom in Germanstvom, ki edino izigrava slabejše narode enega proti drugemu.
Kdo le kriv?
Na to vprašanje lahko odgovorimo na kratko. Rusija in Avstrija.
Toda s tem vprašanjem se ne smemo zadovoljiti, ampak moramo poiskati še drugega krivca. Tat ni samo oni. ki krade, ampak tudi tisti, ki drži vrečo.
Srbija je hotela imeti pot do Jadranskega morja in na Skader. Ko bi imela Srbija pred seboj samo Avstrijo in ne oni gori imenovani nesrečni in večni kompromis med Slovanstvom in Germanstvom, branila bi ona to pravo do zadnje kaplje krvi, kar bi bilo tem lažje, ker ie imela za seboj obvezno pomoč Bolgarske, eventualno tudi Grške morda tudi Rumunije.
Srbija je uvidela nemožnost boja proti tradicionelnem kompromisu, ki bi pomenjal boj proti vetrovom, in popustila Je.
Toda. ker si je Srbija svesta. da Je ona namenjena za daritvenega kozla temu kompromisu in da se ji vrv okrog vratu zopet nateguje, katero Je z nadčloveškimi napori vsaj nekoliko zrahljala, bila je njena dolžnost samoobrambe — čim ie sprevidela. da »osvobodilna« vojna ne pomenja osvobojenja v smislu: Balkan balkanskim narodom — igrati na odprte karte — radi osvobojenja.
Kar se tiče pogodbe med Srbijo in Bolgarsko, smo se ž njo že toliko seznanili v »Dnevu«, da nam ni treba jo ponovno analizirati, sicer pa je danes itak razstreljena na bojišču in od nje ni več dulia ne sluha.
Brez ozira na življensko potrebo morske obali za srbski izvoz in uvoz. brez ozira na pogodbo in brez ozira na etnografične njene pravice na Ma-cedonijo, Srbiji nalaga obramba svoje politične in gospodarske neodvisno-
sti najvišjo dolžnost. da z vsemi sredstvi prepreči udejstvitev svetoštefanske Bolgarske na Balkanu, ki bi po-menjala večno nevarnost za Srbijo, ker bolgarski vladar in njegove kreature hrepene po hegemoniji, po podjarmljenju tujih narodnosti in po razširitvi Bolgarske do bregov Morave in Jadranskega morla.
Srbija se mora postaviti na naj-hujši odpor proti tem poskusom radi svojega obstanka in radi — Slovanstva.
In zakaj?
Bolgarska je pristopna sirenskim glasovom slovansko - germanskega kompromisa, saj Je vendar v njegovem imenu zasedel prestol bolgarski princ Koburški. sedanji kralj Ferdinand. car balkanski — in spč.
Tem interesom dveh bolujočih se stomilijonskih plemen, služi bolgarski narod nevede in nehote, a njegovi krmarji vede in hote.
Srbija se bori pravično in odkrito za svoje in samo slovanske in-
tCTCSC
Bolgarska se bori proti Srbiji — ergo proti slovanskim interesom — za boj med dvema plemenoma.
Kdo le kriv?
Čitatelj naj blagovoli sam odgovoriti na to vprašanje.
Sredstva.
Ker si je Bolgarska svesta svo>-iega mogočnega zaščitnika, ki je oropal Srbijo primorja, in le bolgarskim visokim krogom kri bolgarskega naroda le malovredno sredstvo v dosego njihovih ostudnih ciljev, iskala je s Srbijo vojno za vsako ceno. ne hoteč popustiti niti za las od svojih zahtev.
Avstrija posreduje med Rumu-riijo in Bolgarsko, ker je prva prekrižala prvotne račune kompromisne diplomacije in Bolgarska bo brez-dvomno dovolila do dalekosežnih koncesij za Rumunijo in to posebno teritorijalnih.
Tudi Turčija bo dobila svoj del, samo, da se bratski Srbiji ne dovoli nič in se jo zatre kot preživelo starino v interesu kompromisne — politike. ki je baje nad človeštvom, nad narodi in ljudstvom.
AJi naj še enkrat ponovim vprašanje: Kdo Je kriv?
Ni treba.
Gospodu proi. Saku.
Gospod Sak ste bivši in sedaj vpokojeni bolgarski vseučiliščni profesor, oseben prijatelj kralja Ferdinanda in sedanji urednik »Českeho Slova« v Pragi, »sloveč« predavatelj po Češki o balkanski vojni, tendenci-jozno zaviti v predavanjih v prilog bolgarskim absolutistom itd., se ne sramuie izkoriščati javno glasilo pod krinko imparzialjtete (nepristranosti) radi par oseb. ki so in edinole nlemu naklonjene radi dvomljivih služb, katere jim nudi s takimi Članki.
Ako bi vsa slovanska javnost odkrito odrekla svoje simpatije krivcu
Igralci slov. gledaišča pred nekaj leti.
Pesem:
Oj nekdaj v starih časih je res prav luštno bilo.
Nar. pesem.
današnje vojne, t. 1. Bolgarski, bi do vojne nikdar ne prišlo, balkanska zveza bi obstojala in ne bilo bi teh žalostnih in strašnih žrtev.
Sicer je pa škoda polemike proti sofizmu in zavijanju konkretnih faktov in na take lastnosti pristoja pošten — pljunek.	Mars.
Pismo iz Rumunije.
Galac, 8. julija.
Poslane časopise sem šele danes dobil, ker le ustavljen promet za osebne stvari. Kako sedaj tu pri nas zgleda je težko popisati, rečem le. da takega navdušenja za vojsko še nisem videl. Kot tujec sem pod strogim nadzorstvom, kakor vsi drugi. Ne vem, ali dobite moja poročila, ali ne, ker smo zaprti od zunanjega sveta.
Le jrrozni kordoni vojakov se vijejo po ulicah. Mase ljudstva pa jih neprestano spremljajo in pozdravljajo. Zdi se, kakor da so Rumuni šele sedaj zapazili moč svoje vojske. Bilo jim je menda težko, ko so gledali, kako slavo si pridobivajo v boju proti Turčiji njih mali sosedje — zato je zdaj vse tisto pritajeno navdušenje izbruhnilo na dan. časopisje seveda stori svojo dolžnost. Rumunske množice poznajo danes le dva sovražnika: Avstrijo in Bolgarijo. Morebiti niti prav ne vedo. zakaj gre — ampak zdi se jim. da mora biti vojna proti sovražnikom. — Verjemite, da me bole ušesa od tega krika, trobentanja in bobnanja na ulicah. Mesto je tako polno, da ne dobim niti jesti: glavna stvar je zdaj armada. Rad bi se odpeljal, pa ne morem, ker je promet z
Avstrijo ustavljen. Sploh se cel pogovor suče o »izdajstvu Avstrije«, krožijo razne vesti n. pr., da so hoteli v Bukovini razstreliti avstrijsko poslaništvo in drugo. Zdi se mi. da se zbirajo črni oblaki na vzhodu države. Ne morem popisovati vsega podrobno. Rad bi vedel, kaj se godi doma. Tu pišejo o mobilizaciji, seveda vesti niso zanesllive. Na javnem kraju pa je nabit telegram, ki hoče dokazati, da ie to res. Pripravlja se torej težka igra. ki ima negotov konec. — »Vivat Rusija« doni tu po ulicah, Srbija in Rumunija se imenu-Jeti v enem vskliku. — Kai sledi iz tega? Jaz ne vem — morebiti nihče ne ve — vidim le toliko, da priprave so ogromne. Več ne morem pisati; Ako bom mogel, pišem še za 15 dni med tem se menda vlije dež iz teh sovražnih in grozečih oblakov.
Te dni bo Rumunija slavila tudi obletnico onega dne. ko so Hohen-zollerji prišli na rumunski prestol. Navdušenje za dinastijo je sedaj zelo veliko, pa povsod se vidijo slike kralja! Karola in prestolonaslednika Ferdinanda. ki je generalissimus rumunske armade.
Nam je rumunska zgodovina malo znana, zato nam je o nji marsikaj nerazumljivo.
Rumunija obstoji od onega časa. ko sta si Valahija in Moldavija izbrali Aleksandra Cuzo za skupnega kneza. To je bilo 17. januarja 1859. v Jassy. Cuza je bil od zarote prisiljen odstopiti (23. febr. 1866). Provizorična vlada Je na to izbrala za kneza fland-rilskega grofa Filipa — a ta je to čast odklonil. Na to se je vršil ple-< biscit, ki je trajal od 14. do 20. aprila 1866. Izvoljen je bil Karol lioheii7ol-lern iz katoliške panoge pruske d> •• •
I TSTF.K
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Ubogo bitje, ki roma z njim nesrečna. pogumna mlada mati po skritih potih, da ga odnese varno iz dosega pruskih sovražnikov ... črviček, ki mu je ime pred Bogom Gil-berta de Rošegi, je nezakonsko dete, izročeno bedi in zaničevanju.
XVI.
Pri »Sto norostih«.
Na Strasburškem bulvarju se je nahajala leta 1870 koncertna kavarna, dobro znana Parižanom tistega časa, ko še ni bilo ogromnih zabavišč. kakršna označujejo pariško nočno življenje današnjih dni.
Z bulvarja ie vodila vanjo obširna veža. kjer je bila zvečer blagajna. Poleg nje je bila na desni majhna kavarnica s ponosnim naslovom »Umetniška kavarna«, dočim je ležala na levi vratarska loža. odpirajoča se hkrati na ulico in v vežo.
Mimo blagajne si prišel v ogromno dvorano; v pritličju Je bilo na stotine majhnih mizic, kroginkrog pa lože in troie galerij.
Zjutraj ie bilo vse to prazno, prašno, polno trhlih duhov in prepiha — dočim so hlapci pometali dvo-
rano. Nato ni bilo do popoldanskih izkušenj pri »Sto norostih« sploh nobenega življenja več. razen v vratarski loži.
Vratarica ie bila gospa Kava-ljejeva ali gospa Olimpija, kakor so jo klicali znanci boli po domače.
Dospela je bila semkaj isti dan kakor sedanji ravnatelj, g. Burginjon
— očka Burginjon — majhen, zvit dedec z mačjimi očmi, ki je potreboval v prospeh svoje kupčije brezpogojno zanesljivega cerbera.
Takšno zvesto čuvarico je bil našel v Olimpiji Kavaljejevi, s katero so ga družile nikdar razjasnjene skrivnosti.
Zanesljivo so vedeli ljudje samo
tole:
Ko le bila Olimpija še zelo mlada in zelo lepa, se le seznanila nekega dne v Bar-le-Diku s popotnim pevcem precej mikavne zunanjosti, ki jo je poročil — kaj drugega je težko misliti, ker ji je poklonil poleg svojega imena tudi živ dokaz ljubezni v obliki sinka, ki je nosil zakonito ime Teodor Kavalje.
Alberik Kavalje — oče — je bil baritom in lep mož. Olimpija se je učila v Bar-le-Diku za šiviljo; ko pa Je zagledala Alberika. jo le mahoma popadlo hrepenenje po nestalnem, svobodnem življenju umetniških ciganov. Odigral se je stari roman zapeljanega neumnega dekleta z dežele
— tem laglje, ker ni imela nikogar, ki bi Jo bil posvaril; starši so bili
mrtvi, in nje edino sorodstvo je bil brat, takrat vojak v daljnji Afriki.
Ta brat Je bil sila neprijeten človek, ki se nikakor ni znal vživeti v njeno navdušenje za prekrasnega baritona. Na pismo, v katerem mu je naznanila Olimpija svojo nakano, poročiti Alberika Kavaljeja, je odgovoril suho in kratko, da ji ne odpusti nikoli, ako napravi to neumnost. Ona v svoji zaljubljenosti se seveda ni zmenila za njegov dobri nauk in je ravnala po lastni glavi.
Kazen ni izostala. Ljubezen Alberika Kavaljeja se je razkadila preklicano naglo, ko je zapravil poslednji tolar skromne Olimpijine dote. Začel jo ie zanemarjati in se poditi za drugimi, kar le bolelo njeno srce še prav posebno; pri vsem tem pa se je začela oglašati na vratih samotne sobice, kjer je žalovala Olimpija, beda in lakota, zakaj Alberik je skrbel samo za svoi lastni dobrobit. In kadar ie moledovala, naj ji da denarja. da plača vsaj najsramotnejše dolgove. se ie nad njo:
'>Pametna ženska ne dolgočasi svojega moža z večnim beračenjem za denar: ako ga nima. si ga poišče.«
Nekega dne pa je Alberik izginil iz Salona, kjer sta bila ravno takrat in se celo pozabil posloviti od svoje žene. Sele mnogo kasneje se je izvedelo, da lo ie popihal z neko pevko... in še pozneje, da je umrl v Južni Ameriki žalostne, krvave smrti. ki Je bila posledica neke nove ljubezenske aventure...
Po njegovem odhodu iz Salona je ostala Olimpija sama, brez sredstev, z otrokom v naročju — tako-rekoč na cesti.
Z bratom je bila nepopravljivo sprta; pisal ji je bil:
»Kadar pride dan, ko se boš kesala. ne hodi beračit pred moja vrata: zaprta ti bodo!«
Kaj Ji je bilo storiti?
Odvadila in naveličala se le bila dela; brez tega pa — kako zaslužiti kruha zase in za svojega malega? Ni ji torej preostajalo drugega, kakor spustiti se v znanje z — Burgin-jonom, ki Je bil takrat še natakar v kavarni, kjer je koncentiral ubegli Alberik Kavalir
Ali se je Burginjon usmilil Olimpije? Alj se le zaljubil v lepo žensko, ki je cvetela kljub bedi in pomanjkanju v polni bulnosti svojih mladih let? Ali Je bilo račun, ali nagon srca? Živa duša ni vedela, kaj se je godilo med njima.
Toda čez deset let, ko je prevzel po par temnih in srečnih naključjih svojega življenja ravnateljstvo »Sto norosti««, se je naselila Olimpija na tem zaupnem mestu.
Gospa Kavaljejeva je bila — kakor hitro je šlo za koristi gospoda Burginjona — čuvajka. gorečnost katere se je dala primerjati kvečjemu s srdito paznostjo neukrotljive stražne psice.
Bila pa je tudi vešča, pretkana ženska, kadar je šlo za njene lastne male kupčile in postranske dohodke.
kakršni se družijo z dostojanstvom vratarice v hramih take in enake vrste. Ah, kako se ie bila izpremenila! kmetska deklica iz Risiere v pariškem zraku! To novo ozračie io ie bilo storilo močno in trezno; zrla ie življenje s pozitivne strani in gledala v vseh kupčijah na dobiček.
Med tem je rastel njen mrli ter postajal mož. Bil ie živa slika očetova. samo da še lepši od njega: in šele, ko le zapazila to. se je začutila starko, polno brezumne materinske ljubezni.
Od tistega trenotka je bil nie edina misel ta Teodor, ponos njen, njena radost in vzlasti tudi rjena muka ... Eh, le preveč je bi! podobe svojemu očetu v vseh rečeh ...
Toda znal je biti tako priliznien, kadar je prosil Olimpijo denarja . . . tako ljubko ji je znal pripovedovati svoje aventure ... in takšen jeziček je imel . . . nikoli n> bil v zadregi... Ah, on si je umel pomagati v vseh rečeh! . . .
Zaradi njega le bila postala lakomna in kruta . . . Ej, da ste io videli. kako le drla gospod? mlade in stare, ki so fo prosili, naj izroči picrno tej ali oni damici, ki je zahaiola k »Sto norostim«! Sto grošev ie izžela temu, zlatnik onemu . . . zastoni ni storila ničesar.
In kljub ranam, ki mu lih ie zada-lal Teodor, le postajal nien kapit: lč?k čim dalje večji Olimoila ie bogatela, misleča si: to bo enkrat s*nxka.
(Dalie.)
stije. Porta le proti temu protestirala, Rusija tudi. Napoleon III. in Bismarck, ki sta pripravljala voino proti Avstriji sta izvolitev potrdila. Volna ie onemogočila konferenco, med tem pa Je Karol (22. mala 1866) že slavnostno prišel v Bukarešt. Dne 12. luliia ga le tudi porta priznala z zahtevo, da pride osebno prosit investituro. Dne 24. oktobra so ga priznale tudi druge velesile.
Rumunija se ie počasi razvijala in gospodarsko še danes ni posebno močna.
V	osvobodilni vojni je stala na strani Rusije in je dovolial prehod ruski armadi. Pozneje se ni vtikala v Hruge razmere — šele letos je dobila posebno važnost.
Kakor se vidi je navdušenja v nji aovolj — vprašanje je. če bo tudi sicer dosegla kak uspeh. Njena pot gre na lug in zapad.
Štajersko.
Nemčurska hinavščina. Sedaj, ko vidijo naši nemčurji, kam je dovedla Bolgare zaslepljenost, ki jim je narekovala žalostni pogum svoje grabežljive roke stegati po posesti, ki je bila že izza prvega časa balkanske volne prepojena od srbske krvi. bi to ravnanje radi zvrnili do cela na rovaš Srbom in Bolgarom. To seveda samo zaraditega. da bi Jugoslovane naslikali neumnim svojim rojakom kot element, ki mu je vsak pojem o skupnosti španska vas.
Vurberg. (»Gospodarjeva« reklama.) Klerikalci se zelo boje. da bi se Jim pri prihodnjih občinskih volitvah ne zgodila kakšna mala nesreča. ,V svojem groznem strahu vlečejo po zadnjem »Slovenskem Gospodarju« brumne svoje kimavce z vso silo za nos, pa se jim nič kaj posebno noče posrečiti. »Slovenski Gospodar«, prispodoba Je tako bedasta, da najprel Sama sebe po zobeh bije. vrh vsega pa še kaže, za kako neumne imajo klerikalni črnuharji svoje bralce: No. vse to jim bo pač težko kaj pomagalo in tudi oni bodo morali enkrat spoznati, da je na svetu vsaka stvar minljiva, pa naj bo potem zabitost klerikalnih volilnih backov, klerikalna lažnjivost. ali pa — farovška Doneumnjevalnostl Da je pa res že skrajni čas, da se s klerikalci obračuna, mora pa biti itak vsakomur lasno. Saj govore — vzgledi!
Pragersko. (Renegati na 'delu.) Na Pragereskem so v nedeljo 7. t. m. ustanovili novo »turnarijo« in jo krstili za »Grenzmacht«. Pa je res čudno, kako strašno hitro se pomika nemška fantazija in z njo nemška posest. Pred dvema letoma so v St. liju skušali — pa ni šlo! — z »Grenzwache«, potem so se preselili v Maribor in ustanovili »Drauwacht«. Vselej so rekli, da je tam, kjer so se ustavili »že vse nemško«. Seveda, verjzel jim to še do danes ni nikdo. Zdaj pa so si zmislili kar naenkrat, da se prične nemška meja — ne več pri Mariboru! — pri Pragerskem. Ce pojde to tako dalje, ne bo poteklo dve leti ne nemška meja ter nemške »Wachte« se bodo začele celo ustanavljati tudi — po slani vodi. Vsaj v nemškr domišljiji. — Zadnla veselica »Grenzvahtarjev« v Pragerskem J*
zopet z vso brutalnostjo pokazala, kako visoka Je kultura nemških »tur-nerjev« in običajno krog teh se zbirajoče renegatske sodrge. S stvarjo se še pobavimo. za danes vprašanje na upravo južne železnice:	Ali	je
slavni upravi te proge znano, da njeni nemški importiranci na Pragerskem ob vsaki priliki kar najsuroveje izzivajo?I In: Kaj hoče za bodoče ukreniti uprava svojimu službencem nasproti, da se po njih ne bo v bodoče več žalilo slovenskega občinstva?! In: Ali hoče slavna uprava svojemu pragerskemu načelniku enkrat za vselej prerezati nacionalno žilo? I Če bi slavna uprava tega sama ne storila takoj, spregovorimo še na kakšnem drugem mestu.
Ormož. (Ukradena krava.) Pred par dnevi je izginila posestniku Flui-čiču iz Zale na Ogerskem krava v vrednosti 300 K. Vse prve poizvedbe so bile brezuspešne, dokler konečno živali niso našli v hlevu kočarja Pol-mana v Lačecih. Polman je seveda izginil.
Ptul. (Poskušen samomor.) V petek se je hotela v Ptuju neka hotelska strežnica Kapun s tem zastrupiti, da je izpila 50 gramov lysola. Ta korak je storila — iz nesrečne ljubezni.
K veliki tatvini, o kateri smo že poročali, se naknadno še zve. da je bilo v onem rekomandiranem pismu 30 bankovcev po 100 K. Pismo je oddala banka Neufeld na Dunaju. Banka je lastnina norveškegt generalkonzula Karla Neufelda. Spraljeni so bili bankovci v ovitku firme — bančne — Schoeler na Dunaju. Kot kraj, v katerem je pismo zamoglo »izginiti«, se imenuje Gloggnitz in Maribor. Poštni voz. v katerem je bilo to pismo, so morali na teh dveh mestih izmenjati, ker so postale kolesne osi vroče. Pri tem so se poštne pošiljatve prenašale iz voza v voz.
Ptui. (K nesreči na Dravi.) Zadnja nesreča na Dravi je zopet z grozo pretresla meščane. Komaj ena tragedija. že zopet druga — še groz-nejša! V četrtek so pijonirji vidirali na Dravi pilote, kar se prenagne pon-ton in deset vojakov je padlo v vodo. Pet so jih rešili, pet so jih požrli valovi. Tudi nekemu poročniku bi se bila skoro zgodila nesreča. Ko je skusil rešiti nekega vojaka, je sam padel v vodo in bi bil skoro utonil, da ga drugi niso rešili. Sicer včasih oficirji — ne specializiramo tega slučaja
—	niso bogsivedi kako prijazni, a tokrat. ko je prihitel na lice mesta komandant bataljona, ga ie vendar vse obžalovalo, kajti videti mu je bilo. da je njegova žalost nad nesrečnimi žrtvami res naravna in odkritosrčna. Utonili so:	desetnik	Woblgemuth,
poddesetnik Jud in pijonirji: Klaps. Steininger in Pessel. Preiskava bo dognala vzroke grozne nesreče.
Maribor. (Grozna nesreča.) V četrtek popoldne je pripeljal po laj-teršperški cesti posestnik Kolmanič iz Setarjeve pri Št. Lenartu na enovprežnem vozu. Ker gre tam pot zelo navzdol in se je zavora pri vozu v odločilnem trenotku polomila, ie voz začel z grozno naglico divjati po bregu navzdol. Konj voza ni mogel zadržati in se je splašil in konečno začel v divjem skoku drveti proti mestu. Pri tem pa ja voz butnil ob neki kamen, se prevrgel in pokopal pod seboj gospodarja, ki ie na mestu izdihnil, ter še dvoje drugih oseb. ki so bile nevarno ranjene. Kolmaniča so prepeljali v mrtvašnico, oba ranjenca pa v bolnico. Neki mož iz Sla-tincev Je ostal neranjen. Bil je pa silno prepadel.
Maribor. (Še ena grozna nesreča.) Zadnji petek zjutraj se je pripeljala iz Št. Lenarta v Slovenskih goricah neka familija. obstoječa iz treh oseb po cesti proti Mariboru, kar ji pridivja po zloznani lajteršperški cesti nasproti avtomobil. Konji voza so se splašili, skočili raz ceste in zvrnili voz. pri čemer Je bil tudi v tem slučaju kočijaž na mestu mrtev, dočim so bile ostale osebe smrtnonevarno pobite. Preiskava proti avtomobilistom je že v teku. Cesta, oziroma klanec te ceste, ie povzročil že ne-broj groznih nesreč, zlasti vsled avtomobilske vožnje, ki ba£ na tem mestu ni podvržena nikaki kontroli. Ker je "to državna cesta, bi bilo umestno, da bi se tu tudi napravila potrebna kontrola.
Nevaren špijon zasačen.
(Zopet Nemec!)
Inženir prodal Italiji načrte jisžno-tirolsklh trdnjav. — Delo več let brez uspeha. — Novi milijont šli k vragu.
Žena — pomočnica
NI 8e popolnoma razjasnena afera bivšega generalštabnega oficirja Redla, se je že prišlo na sled novi špijonaži, nič manj važni in nič manj nevarni.
Aretiran je bil inženir avstrijskih trdnjav južnotirolskih, Peyerle ir Brna.
V	Brnu je živela njegova rodbina, s katero je bil on vedno v najživahnej-
Slh stikih. Mesečno j« pošiljal v Brno 2600 K. Te svote ln luksurijozno življenje njegovo in njegove rodbine in pogosti obiski v Brnu so poklicane faktorje opozorili na razmerje med njegovimi dohodki in izdajami in vzbudili sum. Preiskava nekolikih dni je jotrdila sumnjo in ugotovilo se je, da e bila vohunstva udeležena tudi njegova žena io njegov sin, ki je študiral tehniko v Brnu.
Pošiljalo se je iz Brna.
Peyerleve pošiljatve so šle v Italijo Iz Brna, odkoder jih je eks-pedirala njegova žena. V torek se je telegrafičnim potom odredila aretacija Peyerleve žene, 41 letne Berte. Aretacija se je izvršila brez senzacije.
Peyerlevi imajo tri sine. Prvi, 20-letni tehnik v Brnu. Drugi je star 8 let in tretji 16 mesecev. Najstarejši je bil udeležen špionskega delovanja svojega očeta in matere. Vsled tega se je tudi že 4. julija odpeljal iz Brna in še sedaj ni nobenega sledu po njem.
Ž njim vred je izginila tudi cela vrsta
važnih dokumentov.
Pohištvo vredno 60 tisoč.
Dne 10. julija so preiskali Peyer-lovo stanovanje, ki je obsegalo celo drugo nadstropje. Sedem sob in potrebne shrambe. Povsod krasno pohištvo, ki so ga znalci ocenili za tO tisoč kron. V stanovanju so našli velike kupe dragocenosti in približno 40 hraniluičnlh knjižic. Reprezentirale so samo 30.0000—40.000 K, Konfisci-rali so celo vrsto planov, ki potrjujejo špijonažo. Pri tem se je pa ugotovilo, da je zginila cela vrsta listin, gotovo najvažnejših za dokaze Peyerlovega vohunstva. Odnesel jih je sin.
Usluge, ki jih je Peyerle izkazoval Italiji, so za Avstrijo strahovit udarec. Peyerle je vodil dela stavb avstrijskih trdnjav proti Italiji. Te trdnjave zidajo že dolgo vrsto let in avstrijski vojaški krogi so jih smatrali za absolutno neprehodne In nepremagljive. Vsote, ki so jih te stavbe požrle, so neizmerno visoke. Kajti trdnjave so se smatrale za jedro avstrijskih pozicij v vojni z Italijo.
Trdnjave brez cene!
Danes so vse te trdnjave brez vrednosti in ponovil se bo gališki slučaj, ko so se plani morali spremeniti, kar je požrlo milijone in milijone. Danes je gotovo, da je Peyerle „deloval“ dolgo let In Italija je bila dobro Informirana do podrobnosti o vseh teh planih in o napredovanju del teh za njo neprijetnih trdnjav.
Avstrijski cficiozni list *Fremden-blatt“ je vse to potrdil, pravi pa, da se. gre le za skoplček 60.000 K,. Toda že pohištvo, dragocenosti in hranilne knjižice kažejo, da se gre za ogromni skupiček.
Redi In Peyerle.
Govori se, da je bil Peyerle le pomagač Redla. Toda to rte bo odgovarjalo dejstvu, temveč Redi je pri vsem tem igral le majhno vlogo, če sploh katero. Uradi s strahovito hitrico zasledujejo. Gre se za mnogo važnejše stvari, kot se je to v začetku mislilo.
Dnevni pregled.
Novim naročnikom v vednost.
Ker se dan na dan priglašajo novi naročniki »Dneva« v obilnem številu in ne moremo vsakemu posebej odgovarjati. naznanjamo tem potom, da naj pošljejo novi naročniki naročnino vsaj za en mesec obenem z na-ročbo. Kdor pa ne pošlje takoj naročnine in želi pri naročbi položnico, da si prihrani poštne stroške, temu pošljemo s prvo številko »Dneva« položnico in prosimo, da nam z obratno pošto nakaže naročnino najmanj za en mesec. Takim naročnikom pošiljamo list pet dni. Ako ne prejmemo tekom petih dni naročnino, ustavimo brezpogojno nadaljno pošiljanje lista Razpošiljanje »Dneva«, ki je postal vsled svoje neodvisnosti, svojega odločno slovanskega st.f“^a m ’z' bornih zvez plošno priljubljen, da upravništvu mnogo dela in stroškov in ne morejo naročniki zahtevati, da bi ga dobivali dalj časa zastonj na ogled. Kdor hoče »Dan« imeti, naj ga plača v naprej. Komur pa ne ugaja, naj ga pa vrne ozir. ne. obnovi več naročnine. Na ta način bo vstrezeno vsem, naročnikom in upravništvu in ne bo nobene zamere.
Kdor izmed zunanjih naočnikov vsled konfiskacije ni preie‘ 558. štev. »Dneva«, naj Jo rekl&niira PJ"1 upravništvu, da se mu dopošUe. Reklama-, clja je poštnine prosta.
Naša včerajšnja konfiskacija je vzbujala senzacijo ne samo v ured-neištvu, temveč tudi V obunstvu, ki je oni pasus smatralo za zafrkacijo tistih vesti, ki so z največjim veseljem prinesli vest o atent. na kralja Ferdinanda v pričakovanju, da nastanejo sedaj na jugoslovanskem Balkanu še katastrofainejše razmere, kot vladajo sedaj. In te razmere bi bile silna voda na švabske mline. Gospod državni pravdnik bi se res
lahko nekoliko vmislil v ozračje, v katerem dela globoko v noč žurna-Itst. Saj toliko naj bi se omislil, kot se sranlsli občinstvo. Proti konfiskaciji s« bomo pritožili, ker vendar ne gre. da bi se na posamezne, iztrgane besede vporabljal kaz. zakonik.
Naš članek »Jugoslovanstvo in Bolgari« je priobčil v dostavnem prevodu »Riečki Novi List«, sedaj se Je pa ozrl na članek v ravno tem listu ugleden hrvatski rodoljub, ki pod pseudonimom »Delminiensis« redno pošilja z Dunaja »R. Novemu Listu« članke, ki vzbujajo v jugoslovanski javnosti veliko pozornost. Delminiensis pravi: »Včeraj je bil v Vašem cenj. listu priobčen lep članek pod naslovom »Jugoslovanstvo in Bolgari«, prenešen iz ljubljanskega »Dneva«. Članek bi mogel z vso dušo podpisati vsak Hrvat, a veseli me, da je proizšel izpod peresa Slovenca, iz katerega odseva slovensko mišljenje, ki se od našega čisto nič ne razlikuje. Delminienss omenja na-glašanje razne razlike med Slovenci, Hrvati in Srbi z ene in Bolgari z druge strani v našem članku in pravi, da že iz političnih vzrokov ni dobro naglašati te razlike. Ker se z izvajanji Delmiensisa popolnoma strinjamo moramo naglašati — česar v članku nismo dovolj naglasili — da mt e razne razlke, ki niti ni posebno velika, nikakor ne smatramo za oviro skupnemu delu Slovencev, Hrvatov in Srbov z Bolgari in smo omenili to razliko bolj minogrede, to pa zato, ker bolgarski šovinisti prav radi naglašajo to razliko (kar trdi Delminiensis). hočejo s tem opravičiti svojo neslovansko, ekstenzivi-Stično bolgarsko politiko. Kadar na Bolgarskem tie bo več teh šovinistov. ne bo več niti rasnih razlik med Slovenci, Hrvati in Srbi z ene in Bolgari z druge strani, potem bomo Slovenci, Hrvati, Srbi In Bolgari en narod, ki si postavi skupne cilje na podlagi onega, kar nas, Jugoslovane, združuje, t. j. na podlaigl skupnega jezika in skupnosti interesov, Zločin na skupni jugoslovanski stvari bi storil, kdor bi iskal in kultiviral med nami ono, kar nas loči, ko je toliko onega, kar nas združuje. Tak zločin so zakrivili sedanji merodajni činitelji na Bolgarskem, ki jh pa nikakor ne smemo identificirati z bolgarsk. ljudstvom. Z Delminiensi-som se torej tudi v tej točki popolnoma strinjamo.	o.
Kucovlaško vprašanje zopet na dnevnem redu! Grof Berchtold je ženijalen diplomat, ki nikdar ne prt-med balkanskimi zaveznieki in Turčijo, je privolil v ohranitev status quo, ker je bil pač trdno prepričan, da bodo ztvezniki, posebno Srbi. tepeni po notah. Ko se je zgodilo ravno nasprotno, se je. potegnil za »uboge« Albance in jim ustanovil državo, ki bo avstrijske davkoplačevalce sicer prav mnogo veljala, dolgega veka pa vendar ne bo. Ko je nastal konflikt ued Bolgarsko in Srbijo, se je postavil seveda na stran Bolgarske in jo hujskal na vojno ker je bil v dno duše prepričan, da bo Srbija kompletno poražena in ji vzamejo Bolgari menda tudi Kosovo polje, vsekakor pa Bitolj Ohrid, Prilep, Veles, Skoplje in Kumanovo, morda pa tudi Vranjo, Pirot in Niš. Tako je bil prepričan o tem. da je že videl v duhu razmeta-njeno. ponižano in uničeno Srbijo in radi tega vzvišenega cilja je rad odbil od uonarhije tudi Rumunijo, ki se je do najnovejšega časa naravnost lakajsko vdinala Avstrii. Kaj vse ne bi groff Berchtold žrtvovl, samo da vidi pred sabo uničeno in razdejano Srbijo! Ali vojvoda Putnik in vsi drugi srbski generali, oficirji in vojaki se niso ozirali na Berchtoldove želje, delali so po svojih glavah in srbska armada, četudi številno veliko sla-bejša od bolgajske, ni samo odbila bolgarske napade, temveč je pognala bolgarske generale, zmagr/valce pri Lule Burgasu, Lozengradu itd. v beg ® koraka — kakor se zdi — v Sofijo, da si tam ogleda nemškega eksponenta na Balkanu, kralja Ferdinanda Koburga. Človek bi pričakoval, da bo Berchtold vsaj pdaj, pri pogledu na dvakrat zmagujočo Srbijo, obupal, ali njemu to niti na misel ne prihaja. Poraženi Bolgarski ie sicer takoj obrnil hrbet, ali zato se je začel prilizovati — Rumuniji in ji dopovedovati, da se nahajajo v nevarnosti — macedonski kucovlahi in da jih mora Rumunija rešiti samo s pomočjo trozveze in v prvi vrsti s pomočjo Avstro-Ogrsk. Na Rumun-skem se pa krave smejejo In mukajo grošu Brchtoldu. naj se pobriga — ako mu narodni interesi Rumungv tako ležijo na srcu — za tri milijone Rumunov na Ogtskem in v Bukovini in kmalu bo začela cela Rumunija glasno in odločno protestirati proti temu, da grof Berchtold simpatizira z njo, ker bi mogle te simpatije ravno tako uničiti Rumunijo, kot so uničile Turčijo in Bolgarsko.
Tudi SlomškarH zaupalo dr. Su-stršlču. Dolenjski Slomškarji so imeli v Novem mestu zborovanje, na katerem so izrazih dr. Šušteršiču svoje
zaupanje. Nič posebnega, ali cela ta akcija za izražanje ztupanja dr. Šušteršiču je močno podobna komandi-ranim zaupnicam občin, uradniških, učiteljskih in drugih od vltde odvisnih korporacij na Hrvatskem raznim Khuenom, Rauchom. Čuvajem itd., s to razliko, da se na Kranjskem vsaj velik del učiteljstva ne da kar tako zapovedovati, da mora temu ali onemu izra;,'ti svoje zaupanje. Ljudi z lahkim značajem se pa dobi pač povsod. Ali značilno za naše razmere ie pa vendar, da se deželni glavar kranjski poslužuje enakih sredstev kot tirani na Hrvatskem, da se vzdrži na svojem položaju. Danes smo na Kranjskem sploh prijadrali že tako daleč, da moramo deželnega glavarja stavljati v isto vrsto z raznimi Kiiu-eni, Rauchi in Čuvaji. Najbolj smešno je pa to, da naši klerikalci večkrat za spremembo malo zaropočejo radi razmer na Hrvatskem. Ko bi hrvatski madžaroni bili malo bolj poučeni o razmerah na Kran.skem, bi v takih slučajih prav lahko zavezali našim klerikalcem jezike s tem, da bi jih opozorili na njihova nasilja in ijm prijateljsko svetovali, da naj dajo njjm, t. j. hrvatskim madžaronom, dobro vzgled s tem, da začnejo na Kranjskem vladati tako, da se ne bo ves svet škandaliziral. To bi bila lekcija
—	in še popolnoma zaslužena! o.
SFvojo udanost, ne samo zaupanje, so izjavili dolenjski Slomškarji dr. Šušteršiču na svojem zborovanju v Novem mestu. To je pa, skoraj bi rekli, že malo preveč, ker vdanost so do sedaj .lojalni podaniki izražali samo vladarju, dr. Šušteršič pa menda še nima krone na glavi, četudi v svoji čvrsti lakomnosti morda tudi po njej hrepeni. Res, nekateri ljud’e vržejo svoj ponos, kadar se ga že izrabi, prav pod noge in ga popolnoma pogazijo, da od njega čisto nič ne ostane.	o.
Nemška resnicoljubnost. Iz province se nam piše: Cenjeni gospod urednik! — Iz samega zanimanja, kako vlečejo nemški žurnalisti Nemce za nos, prebiram tudi »Grazer Tagblatt«. Kako je ta list Slovencem in Slovanom sploh naklonjen, to ie bralcem «Dneva« žs dovolj znano. Po poročilih tega lista je bila srbska timoška divizija popolnoma uničena. Srbi popolnoma poraženi in bili so v nevarnosti, da lih Bolgari popolnoma uničijo. Izvrstne poročevalce in dobre stike imate Vi, da ste mogli nastopiti ves čas tako odločno proti lažnjivim vestem nemških listov in da se niste bali povedati tem v obraz, da lažejo! Kar ste pisali Vi, to se je skazalo za resnično! Nemški listi, nad vse domišljavi dnevniki, morajo priznati njih laž in tako mora delati tudi »Grazer Tagblatt«. To je pač težka a pravična Canossa za nemške šuntarje in lažnike. Čudno se mi pa zdi le to: da jih že enkrat ne Izuči. Karkoli pišeio nasproti Slovanom: vse moralo prei ali slej preklicati. A vendar ne odjenjajo, Ti nemški žurnalisti morajo pač imeti kože debelejše kakor pa jo ima rinocer! Zanimivo je. kako se borijo zdaj nemški hujskači za veje, kako hočejo oprati sebe in od njih na krivo pot speljane Bolgare. »Glazer Tagblatt« pravi vi, štev. 188 od dne 11. julija 1913, str,’ 14^3, da je kriv celega poraza dr. Danev. Na dr. Daneva da je sedaj bolgarski narod Jezen. In zakaj? (Tp je zanimivo!) Danev je kriv celega poraža, ker je bil nasproten koreniti vojni akciji proti Srbiji. Savov menda je bil zato, da naj bi vdrli Bolgari kar v Srbijo, a dr. Danev menda je temu nasprotoval. Kdo se tu ne bodo smejal? Kaj takega morejo prebaviti kvečjemu zapeljane nemške ovčice, ki so prepustile mazačem nemških listov. Bolgari so začeli dovolj korenito, da surovo, nečloveško v vojno. Večje ,5Ulf)V0šti sploh ni mogoče, Ker ijm pa vse to nič ni pomagalo, zato ie zdaj tako zavijanje resnice. To ie pa vendar tidno: zakai pa ni odslovljen potemtakem dr. Danev, ampak le general Savov, ki je imel (po pisavi »Graz. Tgbl.«) prave perspektive, je bil odslovljen, dr. Danev pa vživa tiaprei milost. To bi bilo’ vendar čudno: tisti, ki je mislil zadeti pravo, tisti naj bi bil kaznovan. Da, preljub »Gr. Tgbl«! Bolgarski narod je lahko jezen na dr. Daneva in poz-ni rodovi ga bodo še kleli, ali ne zato, ker je bil nasproti Srbom preku-lanten. ampak: ker se ie dal voditi Švabom za nos in povzročil na ta način bratomor, škodo in gorie tudi domačemu narodu, domači državi. — J. J. iz Kor.
Zakužen sistem v tržaški »jadranski banki«. Jadranska banka se čuti kot slovansko podjetje, vendaii importira v svoje urade ves mogoči slovenskemu narodu kvaren gnoj: Madjare, Nemce, zagrizene mazzini-janske Italijane, Zide in vse mogoče neslovanske pasme. V zadnjem časij je pa zapihal tu oster protislovanskj duh. Od 80 uradnikov bi našteli le malo več kot 3 Slovence. Slovencev sploh ne marajo! Odrivalo Jih na ta način, da dajejo ponudnikom neslovenske narodnosti vedno večjo plačo
Kot slovenskim. Tako je bil v zai njem času neki tujec nastavljen takoj z mesečno plačo 300 K, medtem ko kak Slovenec to doseže komaj v desetih letih. Ne vem, so li Slovenci res tako slabo kvalisicirani — ali se lih pa namenoma podcenjuje. Vraga, da pa včasih res primanjkuje ljudi domače narodnosti, so pa naše banke same krive. One se kar tope lojalnosti napram uradnikom tuje narodnosti. jih precenjujejo, medtem ko se na slovenske uradnike stavi pretirane zahteve. Češke banke si sistematično vzgajajo naraščaj bančnih uradnikov; naše banke pa ubijajo veselje do stanu in sploh misel na kak napredek in višje mesto v slovenskem uradništvu. Karakterističen pri tei banki je bil v zadnjem času tudi slučaj neke nemške Madjarke; medtem ko naša slovenska dekleta, usposobljena za isto službo, zaman čakajo, da pridejo do kruha. Istotako bomo še govorili o mestu, ki ga je izpraznil neki Srb ln na katero ie bil imenovan zagrizen Italijan, ki ni zmožen slovenščine. Najperečejši je pa slučal protekcile uradnika Millinovidia (Milinovič). ki ]e rodom Srb, a sedaj reuegat. strasten Mazzinijanec. Ta Junak naravnost provocira »slovansko« banko s svojimi »Leginimi« vžigalicami a pisalni mizi. Znan je pa njegov sluča], ko ie pred poroto zatajil svoj rod: Izmed 12 porotnikov so izjavili trije, da ne znajo slovenski: med njimi je bil tudi Milinovič. ki rešuje v banki v korektni slovenščini uloge. Le v slovenski hiperlojalnosti je vzrok, da se še vedno protežira take ljudi, ki so v sramoto Slovanom. — Tako, prišli smo pa komaj v predsobo Avgiie-vega hleva in bomo šli rale počasi naprej, da ne bo naenkrat preveč zasmrdelo.
Slovenci dne 10. avgusta vsi na Izlet „SIov. sokolske zveze" povodom proslave
25-l©tnice novomeškega „Sokola“ v Novomesto!
Jernejček tudi vestno izpeljal. Nič manj kot 4 gospodje sodniki in g. državni pravdnik osebno v svoji osebi so se pečali s tem petelinom, kikiriki-kanjem Jernejčkovim in o vsem, kar je Jernejček za svoje 'jeremijade o neznano kam zašletn petelinu dobil po grbi in glavi. Od samega abstinenčnega ogibanja« je Jernejčku na dan sodbe opešal spomin. Za bunke na grbi in po buči je zahteval lepo odškodnino po 5 K na dan, Češ, toliko on dnevno zasluži. Slučajno pa je bil tistimi 4 gospodi sodniki tudi eden, ki Jernejčka dobro pozna iz neke druge prilike, pri kateri je Jernejček sam potrdil, da celo leto ne zasluži niti 2 K. No, zda.i pa Jernejček trdi, da zasluži vsaki dan po 5 K. Pa če bi bilo ostalo tudi pri tem. da Jernejček celo leto niti 2 K ne zasluži, bi bilo za to petelinjo reč vse eno, Jrnejček namreč ne dobi ne po dve. ne po pet kron in sploh nobene odškodnine. Neusmiljeni gospodje sodniki so namreč dejali: Kaj pa je bilo Jernejčku mar. če se je Lojkov petelin zgubi-1? Zato da ie ponoči hodil pod okno svojega svaka kikirikat, je že dobi, kar je iskal za svojo grbo in bučo. Čemu naj mu še »rihta« da kakšen nameček. Zato je bil tudi njegov svak Šušteršič oproščen. Jernejček pravi, da bo zdaj pa še na »štempel« tožil.
Ljubljana.
Kaj ]e Jernejček dobil za svoje kikirikanje? To morate že zaradi zabave in vzgleda volje zvedeti. Stvar je namreč ta. Nekje blizu novomeškega Šmihela je nekemu Lojzku ušla kuretina na zemljišče soseda Šušteršiča. In enega petelina kar ni bilo več nazaj in ni ga bilo. To je zvedel Jernejček Sitar, sicer mizar po poklicu, ki pa se najraje bavi z »abstinenčnim gibanjem«. Pa tudi sicer je ta Jernejček prebrisan mož. Pomislite, on je edini, ki je vgnal najhujšega moža na Dolenjskem in to je gotovo dr. Kori Slane. Nekoč je Jernejček nekaj naredil za g. doktorja. Pri računu pa se je držal bolj odvetniškega tarifa. Nasprotno na se je dr. Slane držal bolj mizarskega tarifa ia mu tako tudi plačal. Jernejček pa se je nad to predrznostjo tako razhudi-čil, da je celi dan vganjal abstinenčno gibanje in ko mu je denar za to gibanje že pohajal, ie poslal svojo staro k dr. Slancu z naročilom: Jernej Sitar. mizarski mojster takrat še na Drski Vam naroča, da takoj plačate se toliko in toliko, sicer Vas izročim dr. Slancu čez. — In glejte, g. dr. Slane se je g dr. Slanca sam tako vstrašil in je rajšj še tisto doplačal, kakor pa da bi ga bil Jernejček dr. Slancu »črez dal«. — To pa naj bo le kar tako omenjeno, da čim bolj spoznate našega junaka Jernejčka, na katerega popolno odgovornost smo tudi povedali to »vestorijo« o dr. Slancu. Jernej Sitar ie torej zvedel o tistem pogrešanem oeteiihu. Ni mu bilo po volji, da se njegov sorodnik bUsteršič peča tudi s petelini. Sklenil je Jernejček, da Šusteršieve malo podraži. Hodil je ponoči mimo hiše in zapel: Petelinček je vesel — ker je lepo zapel — pa ni bi! več vesel ko ga ie vrag vzel— kikirikii. Tako je Jernejček po vasi popeval v splošno zabavo vaščanov, le Šusteršičevi so se jezili. In neko tamno noč je Jernejček stopil prav pod okno svojega svaka in zapel tisto pesem o petelinu. Pa še ni raztegnil zadnji i iz besede kikirikii, glej vraga, že mu je v hrbet priletela posoda z neko tekočino, ki ni po parfimu dišala. In kot v potrdilo za prvi dar. mu ie nevidna roka na hrbet naložila še par krepkih batin. Ternejček se le črnil tako počaščenega, da je šel klicat soseda Lojka, zaradi katerega petelina je ravnokar prestal svoje mučeništvo, Ko je Lojku dopovedal, da jih ie po hrbtu že dobil, se e obrnil in šel še enkrat nazaj k svakovi hiši in hote pogledati kaj počnejo notri. Pa kar se vrata sam od sebe odprejo in vušk, vušk. Jernejček jih je spet dobil, to pot tudi po glavi, da ne bo — šepal. Jernejček sam zarjuje, da mu je »sam Bog pomagal« za vse, kar je dobil Lahko bi bil Jernejček zadovoljen kar je prejel za svoje Petelinje petje. Ampak Jerneiček je rabil denar za abstinenčno gibanje po raznih gostilnah. In tu prilika, je mislil Jernejček^ mu zna kaj prinesti denarja, če bi to' njegovo petelinje vasovanje zaupal gospodom »na rihti«. In to misel je
— V izložbi tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici je razstavljena po fotograsiji povečana slika, kakršne posreduje svojim naročnikom »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Razstavljena slika je res fino delo in priporočamo vsem. da naroče take povečave potom »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Po vsaki fotografiji — tudi iz skupin — se napravi umetniško dovršena lepa slika, ki je kras vsake sobe in ponos vsake rodbine. Take slike so najlepšpe darilo za god n druge prilike. Pojasnila daje rade-voljno in naročila sprejema upravni-štvo »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« v Ljubljani v Frančiškanski ulici 10.
— Iz Šiške nam prihajajo opravičen pritožbe staršev o slabih učnih uspehih enega višjih razredov tamoš-nje šole. Pri vsprejemnih izpitih za srednjo šolo le iz tega razreda padlo car f«st učencev! Če pomislimo, da vspreiemni izpiti niso bogve kako težki, je to naravnost Škandal. Razrednik in učitelj tega razreda je Slomškar J. Take nesposobneže nam deželni šolski svet uriva na našo šolo. najboljše prosilce Pa odklanja! čemu smo zgradili moderno šolsko poslopje? Ali mar zato. da bo naša šola pribežališče zanikrnih in nesposobnih Slomškarjev?! O tem še ni izprego-vorjena zadnja beseda, zakaj nezadovoljnost ljudstva narašča od dne do dne.
— Pritožba, Ljudje se pritožujejo. da se neki mlad sprevodnik cestne električne železnice kar neumnega naredi, kadar le treba dati gostu pri nakupu voznega listka za dva pasa iz 10 vinarjev 4. oziroma iz 20 vinarjev 5 vinarjev nazaj, ter lepo pobaše te vinarje vs vojo nikdar sito klerikalno torbo. Kaj pa je ta sprevodnik? To le eden izmed tistih štajerskih klerikalcev, ki je prišel v Ljubljano menda nalašč zato, da bo nas na tako lep način skubil. Lep človek. kaj ne? Pa kal, ker je klerikalca toliko sram. icakor volka strah. Pri-Ttomniti je — da ne bo kake napačne sodbe — da ie pri tel železnici več naprednih štajerskih uslužbencev, ki vsestransko točno vrše svoio službo, za kar se litn mora dati vsa čast. posebno ker zvitemu pritisku od gotovih strani ne podležejo gnilobi klerikalizma. V kratkem pa bomo poročali, kdo so tisti predrzni klerikalci, da se jih bo ljudstvo lahko izogibalo.
— Kinematograf »Ideal«. Neuresničene sanje« je ime krasno kolorirani drami z zanimivo vsebino platonične ljubezni do nekega vladuiočega kneza. Dalje so na sporedu sledeče slike: 1. V torek 15.: »Uničenje džungle.« (Znanstveno.) 2. V sredo 16.: »Brat ln sestra.« (Amerikanska dram.'' 3. "čudežni baron.« 4. V četrtek 17.: »četa Oriol « (Akrobatski vnrietefni film.') 5. »Journal Patbž.« 6. »Morica zemeljski ostanki,« (Vele-komično s Princem ) V petek »Stare matere uspavanko.« V soboto -'Bele liliie« kot protikomnd filmu ■ ženska brez srca«. Drnci teden velikanska senzacijska ljudska drama »Otrok Pariza« v 7 dejanjih.
naposled v bolnišnico, da bi se tamkaj zdravil. Zdravniki pa so spoznali, ‘da ni rešitve in opozorili so tudi Sal-vijevo soprogo, naj se pripravi na soprogovo smrt. — Bolnikova soproga pa ni hotela, da umre njen soprog v bolnišnici, ampak doma na stanovanju. Na njeno toplo prošnjo, so ji dovolili. da sme prepeljati bolnika iz bolnišnice na dom. To se je ugodilo pred kakimi štirinajstimi dnevi. Bolnik ie bil tako slab. da je komaj stal nekaj trenotkov na nogah. Bil je od bolezni že ves izpit: bila ga je sama kost in koža. V zadnjih dneh Je grozno trpel. Stresel se je od bolel čine in stokal je. da so ga slišali sosedje.
Ubijte me. ali se ubijem sam.
»Ubijte me, ne morem več trpeti. je večkrat ponavljal. Tudi je večkrat izrazil, da si vzame sam življenje. ako mu ne pojde na bollše. Vsled takega govorjenja in njegovega žalostnega stanja. Je bil vedno kdo pri njem. Če ie bila njegova soproga v svoji gostilni ali pa po opravkih, ie bila pri bolniku navadno soseda Cej. ki je strogo pazila nanj in mu stregla.
Zadnja dva dneva.
V zadnjih dveh dneh. v sredo in četrtek, ie nastala pri bolniku velika izpremernba. Čisto mirno Je ležal na postelji. Ni se ganil, ni stokal in ni več tožil. Domači bi že bili mislili, da gre bolniku na bolje, toda ko so pogledali na bolnika- in so videli na njegovem obrazu mrtvaške poteze, ko so videli, da mu stopajo na čelo mrtvaške potne
srage, so čutili, da se bliža katastrofa.
Ponoči.
V četrtek zvečer je bilo pri bolniku več oseb, a ko se je bližala polnoč in so videli, da leži bolnik mirno na postelji, so zapustili drug za drugim sobo in so odšli k počitku. V sobi ie ostala pri bolniku bolnikova soproga sama. — Odbila je ena, dve ... soproga je bila vsa zmučena od dolgega bdenja: naslonila se je na svojo posteljo in zadremala od utrujenosti.
Bolnik vstaje s postelje.
Ko ie opazil bolnik, da je njegova soproga zatisnila oči in zadremala, je zbral vse svoje zadnje moči, ki so mu še ostale v bolnem telesu in se je splazil s postelje. Počasi je stopal po sobi proti oknu. Odprl je okno in se nagnil ob njem.
S četrtega nadstropja.
Soprogi se je zazdelo v spanju, da sliši rahel šum. Prebudila se je in s skrbnim očesom je pogledala na bolnikovo postelj:	postelja	je	bila
prazna, v tem hipu pa je slišala, da je nekaj telebnilo na dvorišče. Stresla se je po vsem životu, pogledala je proti oknu in ko ie vide/a, da je odprto, ie kriknila. Bilo ii ie vse jasno..
Viktor Jenko, star 50 let stanujoč v ulici Industria 39, ki je ponesrečil na cesti, ko je prenašal meso.
Italijanski šovinisti in prepovedani shod zai slovensko obrtno šolo v Trstu. Italijanski Šovinisti se nad predrznostjo, ki smo jo pokazali trž. Slovenci s tem, da : mo sklicali shod na Velikem trgu, kar niso mogli pomiriti, marveč so neprestano hujskali proti nam. In zasluga Italijanov, oziroma njihovih voditeliev in časopisov Je. da nam je bil shod prepovedan. Svoje hujskarije proti nam so podpirali z debelo lažjo, da sklicujemo shod izključno le v svrho provociranja italijanskega prebivalstva in da pri tem na obrtno šolo niti ne mi-mlsilmo. Torej, ali marl že imamo slovensko obrtno šolo v Trstu? Če bi jo imeli in bi vkljub temu sklicevali podobne shode na Velikem trgu glede tega vprašanja, potem bi se stvar lahko smatralo za izzivalno. Toda slov. obrtne šole v Trstu nimamo, zato je bil naš protest namenjen edino le naši vladi, zato smo ga tudi sklicali pred c. kr. namestništvom. Pri tem Italijanov niti v mislih nismo imeli — Današnji »Piccolo« (sobota) poroča, da sta intervenirala v tem vprašanju pri namestniku italijanska državna poslanca dr. Pitacco in Gas-ser (čudno, da Puecherja ni bilo) ter sta zahtevala, da vlada shod prepove. Današnji list »La Vita«, ki mu o prepovedi menda še ničesar ni znanega, pa poživlja Italijane: »Doma«! tuttl in Piazza Grande!« (Jutri vsi na Veliki trg!) Vladi se čudimo, da ta-kh ščuvajočih člankov, v katerih se poživlja na pretepe, ne prepove. To je sramota! — Z vsemi silami so se torej trudili Italijani, da nam je vlada shod prepovedala. Živela Avstrija! Doli s Slovenci!
Srečanje
z gospodom cenzorjem.
Lipe.
Napisal Figi
Včeraj ob 8, zjutraj sva se srečala z gospodom cenzorjem na oglu Miklošičeve ceste. Med nama se je razvil sledeči pogovor:
„Žalibog, dobro jutro.*
„Žalibog, dober dan.*
.Žalibog, da vas moram opozo-«
»Žalibog, da vas moram poslu-
Umiraioči bolnik se ie vrgel s četrtega nad stropja in se ubil.
Ivan Salvi, star 58 let. krčmar, stanujoč v ulici Ireno della Croce 5. IV. nadstropje, je že delj časa bolehal. Sušila so se mu pljuča. Ker mu Je šlo vedno na slabše, se je podal
Na njene krike so prihiteli v stanovanje sosedje. Nekdo je šel poklicat zdravnika z rešilne postaje. — Salvi je ležal na dvorišču s popačenim obrazom. Črepinjo je imel razbito in iz nje so bili izsuti možgani. Okrog mrliča je bilo vse oškropljeno od krvi. Padel Je z visočine 15 metrov (v petek) ob 3. uri zjutraj.
Po vsem Slovenskem, le tu ne. Prejeli smo: Po vsei slovenski zemlji se je vršil pretekli teden cvetlični dan, le pri Sv. Jakobu ga ni bilo. Podružnica pri Sv. j Skob u ga je odnesla na nedoločen čas. Nekateri pravijo, da zato se ni mogel vršiti cvetlični dan pri Sv. Jakobu, ker je moral menda predsednik podružnice nekam na veselico. Čudna stvar. (V soboto zvečer pred Ciril-Metodovim dnevom in tudi na nedeljo sta res prodajali dve gospodični cvetje za Družbo, a bili sta poslani od podružnice iz mesta. In dve sami gospodični sta mogli le malo storiti.) Podružnica, pa kakor rečeno, se ni ganila. Škoda!
Uboga mati. Uboga starka, Roža Novaioli, stanujoča v ulici Ferriera 7 ima tako pokvarjenega sina, da se je morala podati na policijo s pritožbo. Na policiji je povedala, da jo njen 16-letni sin udaril ter odnesel iz stanovanja razno perilo in druge predmete v vrednosti blizu 100 K. — Povedala ie tudi, da je prav nič ne uboga, da ostaja ponoči izven stanovanja in da se klati ves božji dan naokrog z nepoštenimi družbami, /ti so ga popolnoma pokvarile. Tudi svojemu bratu je odnesel obleko ter jo prodal. — Uboga žena je prosila policijskega nadzornika, naj ji P°waga na kak način, ker ona sama je stara in ne more obvladati pokvarjenega, nehvaležnega sina. Da res tak, kakor ga je opisala njegova lastna mati, je di.kaz že to, da ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, ki mu ga je stavil policifskl nadzornik, ampak se je surovo nnejail. Bil je odpeljan v zapore.
V petek je poiie6rečllo 22 oseb na raznih krajih mesia. Vsi tl so se pršil zdravit na zdravniško postajo. Dve oseb* od teh sta bili odpeljani v mestno bolnišnico, in sicer Enrih Grosič. star 31 let. sanujoč pri Sv. Ivanu, ki je tadel .v. prosti luki, ln
riti.
šati
„ Kakor vidite, sem vas moral ža-llbog konfiscirati.*
„Žalibog, da sle morali.*
»Žalibog, da nisem zapazil, da ste žalibog hoteli zavrniti samo druge liste.* „Zalibog, da pride med nami to-likrat do nesporazumljenja.*
.Žalibog, da pride.*
*Vi ste žalibog nekoliko neprevidni.*
,Žalibog, da ste nekoliko neobzirni.*
„Jaz sem moral žalibog premišljati od 2. ponoči do 8. zjutraj, kaj naj storim.*
»Žalibog, da ste premišljali.*
„Žalibog, da sem vam napravil mnogo škode.*
»Žalibog, da ste jo napravili.* »Ampak vi se žalibog nočete poboljšati.*
»Žalibog.*
»Celo naša zunanja politika se bo tako poboljšala, da bo držala sedaj s Srbijo.*
»Žalibog.*
Z vami se žalibog ne da govo
ril z vsakim vojakom. Korporal Sava Bogdanovič mu ie rekel: »Mene s<J Bolgari na predstraži ob reki Bregal-nici ranili, zajeli in potem držali zv&> zanega do noči. Potem so me začeli izpraševati o položaju in številnosti naših čet in da bi me prisilili govoriti. so ml odrezali uho. V strahu, da me ne bi mučili dalje, sem začel vpiti: ubijte me, iaz ničesar ne vem. boril se mse za vas pri Drinopolju. Bolgari so se ml samo smejali in nič ml ni pomagalo. — Zdravnik je odstranil za-vezo s korporalove rame in konzulal sta videla zverinsko zmrcvarenO glavo. Dva vojaka, Milutin Nikolič ln Radovan Krajčlnovič, sta bila zabodena z bajonetom, prvi na devetih, drugi na sedmih mestih. Sava RakiČ iz 6. polka je pol mrtev od ran. ker so mu Bolgari, ko je ležal ranjen v nogo od šrapnela, po naredbl poveljnika 12. bolgarskega polka, podpolkovnika Titova, ustrelili v usta. razbili levo čeljust ln polomili rebra. Obal konzula sta o tem, kar sta videla ln slišala, poročala svojim vladam.
Poročila iz štipa pravilo, da so čete tretje srbske armade našle na bojišču mnogo tako izmrcvarenlh srbskih vojakov. Neki vojak ie ležal zasut s kamenjem, glava mu ie bila pa odrezana in je ni bilo nikjer v oMižju. Drugi vojak je bil popolnoma odrt. Nekega težko ranjenega srbskega vojaka so našli Srbi — z iztaknjenimi očmi, drugi je bil spečen na ognju. Na položajih med utrdbami Soba in Topllk se je našlo več vojakov z Iztaknjenimi očmi, odrezanimi nosovi, z ustml razrezanimi do ušes. z razparanim trebuhom. Po poročilu 2. polka so bili prebodeni od Bolgarov z bajoneti vsi srbski ranjenci Iz bojev prve noči. ko so se srbske čete začasno umaknile pred bolgarsko premočjo. Mnoge srbske ranjence so Bolgari celo pri umikanju tolkli po glavah z nogami In puškinimi kopiti. Ko so se srbske čete vrnile na svoje prvotne položaje, so našle z razsekano glavo ln vse prebodene z bajoneti ranjence:	ooročnlka	Rlstoviča,
narednika Laketlča, več korporalov ln mnogo vojakov. Po boju na koti 650 se ie našlo mnogo vojakov, ki so bili ranjeni in so Jih potem Bolgari vse Izhodil z bajoneti. Pri 16. polku so zapazili, da so bolgarski četašl z bajoneti klali srbske ranjence.
Pri Krivolaku so zakrivili Bolgari nečuvene grozovitosti. Tam sc srbske čete našle ne samo izmrcva-rene srbske vojake, temveč tudi kmete In kmetice, a hiše so bile požgane In porušene. Našlo se Je tudi vojakov, pribitih na zid.
Pri Kniaževcu se !e našlo mnogo pobitih starcev, žen in otrok in kar Je še najgrše. Bolgari so posilili mnogo žen in na stotine deklic, tako, da Je dosedaj od tega umrlo 60 deklic. V Knjaževac so dospeli tuji časnikarji ln zastopnik) tulih sanitarnih misli, da vldllo vse to z lastnimi očimi. Razmesarjeni starci in otroci so fotografirani.
Ko se zberejo vsi podatki, bod« obveščene velike sile In vsa evropska javnost o teh bolgarskih grozodejstvih.
Bolgari so s temi grozodejstvi očitno zasledovali namen, da pr estra* šilo prebivalstvo, s katerega bi pa* nlka prešla na srbsko armado. Tegfl niso dosegli, ali Izgubili so vsako zaupanje prebivalstva v njihovo upravo In zavezniki kakor tudi Evropa bodo morali zahtevati posebne garancile za nebolgarsko prebivalstvo, ki prid« pod nHhovo upravo, obenem bodo pa zavezniki zahtevali, da ne prid« pod bolgarsko oblatsj nič, aH pa samfl zelo malo nllhovih soplemenlkov.
riti.*
»Žalibog.*
»Torej z bogom, žalibog 1’ »Žalibog, z bogom.*
Najnovejša telefonska in brzojavna
Naslov nemogoč!
ti-
sta
Belgrad. 14. julija. (Srbski skovni urad »Dnevu«.) Včeraj ruski in francoski konzul v Skoplju posetlla bolnico, da z lastnimi očmi vidita žrtve bolgarskih grozodejstev. Vse te žrtve so padle povodom zahrbtnega nočnega napada Bolgarov na celi Irontl. ko so s« srbske pred-straže začasno umaknile » svojih položajev ob Bregainid in Zletovskl reki. Vse te srbske vojake, ki so bili ranjeni v boju. so potem Bolgurl mr-evarlti. Ruski konzul ]e osebno govo-
BOJI MED SRBI IN BOLGARI.
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«,) Po poročilih iz Skoplja je poskusil en bolgarski vojnlškl oddelek z napadom pri Za-ječariu na črti Rajkov Savet - Vrška Čuka Boj se je vršil med prestražamS in se je začel v preteku polnoči ln kakor hitro je nastopilo srbsko topništvo. so bili Bolgari odbiti in so zbežali. Boj je končal zjutraj ob dveh.
Belgrad, 14. julija. -(Srbski tiskovni urad »Dnevu«): Buletinl v bojnega polja govorilo zadnja dva dni o relativnemu zatišju ln o preganjanju armade generala Kovtčeva, ki se nadaljuje. Po zavzetju bolgarskih središč za preskrbovanje armade Care-vog Sela in Tejaua po srbskih četah podijo Srbi Bolgare na jug v smer] Pebčeva, a od Radovlšta proti vzhodu, tudi v smeri proti Pebčevu. Na severnem bojišču podijo Srbi Bolgare po bolgarskem ozemlju v smeri proti Trnu in Izvoru in so iznenadlll pri Bosljgradu en bolgarski bataljon in dye eskadroni konjeništva. pri čemur so zajeli enega bolgarskega polkovnika In več oficirjev. Pri Ču-stendilu so bili odbiti bolgarski napadi na srbsko levo krilo in Bolgari so izgubili nekaj pozicij. Na srbskem ozemlju in na dosedajeni macedon-skem bojišču ni nobenga oboroženega Bolgara več.
O nadaljnjih operacijah ne izdaja vrhovno poveljstvo nobenih vesti in
Maši® Slovence Cario Marcuzzi
|av da se sarno, da se nahajajo srbske čete že dva dnJ y široko zasnovani ofenzivi.
ČESTITKA ČRNOGORSKEGA KRALJA SRBSKEMU KRALJU.
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«):	Črnogorski
kralj Nikolaj ie poslal kralju Petru povodni rojstnega dneva in velikih uspehov srbske armade prisrčno čestitko.
Ferdinand pobegnil iz Sofije. — Meščanska vojska neizogibna?
Sofia, 14 julija. Tu je razširjena govorica, da je kralj Ferdinand pobegnil iz Sofije.
Frankobrod, 14. julija. »Frankfurter Zeitung« prinaša razgovor njenega dopisnika z nekim bolgarskim oficirjem beguncem, ki je dezertiral, ker ni maral, da bi bil ubit, kar se je zgodilo masikomu od njegovih tovarišev. Vojaki sovražijo vojno s Srbijo in zahtevajo odpust. Iz pripovedovanja oficirjevega je dobil dopisnik utis, da je meščanska vojna neizogibna.
BOLGARIJA ŽFLI DIRFKTNIH POGAJANJ.
Belgrad, 14. julija. Bolgarija je pripravljena na direktna pogajanja s Srbijo in Grčijo. Meja med Srbijo, (irsko in Bolgarijo bo razvodje Stru-iue In Vardarjat.
Belgrad. 14. julija. Uradno. Neresnične so vesti, da bi bil Hartvvig nezadovoljen s Pašičevim odgovorom in da je zaradi tega zahteval avdienco. Kar je Hartwig povedal Pa-šiču je isto. kar ie ruski poslanik povedal v Cetinju in Ateni, kjer je svetoval k premirju.
SRBIJA IN GRŠKA.
Atene, 14. julija. Grški ministrski predsednik se snide v Nišu s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem.
BOLGARSKA BRZOJAVNA AGENTURA POSNEMA VVAGNERJA.
Sofija, 14. julija. Bolgarka tele-grafna agentura dementira srbske uspehe in svoje poraze.
ROMUNI SE ŠE TUDI NISO SPAMETOVALI.
%
Bukarešt. 14. julija. Rumunska armada zasedla Dobrič in Balčik.
Sofija, 14. julija. Vlada ie dobila poročilo, da so Romuni prešli že čez Dobrič. Sobranje bilo radi tega pre-rušeno in sklican kronski svet.
SRBIJA IN RUSIJA.
Belgrad, 14. julija. (Srbski tiskovni urad »Dnevu«): Uradno se dementira vest, da se je v Belgradu interveniralo v smislu razsodišča. Izjavlja se, da je ruski poslanik Hart-wig predlagal ustavitev sovražnosti in čemu prešnjo sklenitev miru.
SRBIJA PRIPRAVLJENA.
Belgrad, 14. julija. Uradno: Neresnične so vesti, kakor da hi bila Srbija zavrnila predlog za pogajanje, ki ga želi Bolgarija. Nasprotno! Srbija je pripravljena in oričakuje polno-močnike, ki se bodo pogajali o premirju In mirovnih pogojih. Srbija Je tudi pripravljena sovražnosti ustaviti.
S- Christofov
zasebni učni zavod
v Ljubljani
vpisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12.—3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstr.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujelo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurgičnih Instrumentov, ortope-dlčnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
Železnik, sv. ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC. ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miramar,
HREŠČAK, ulica Belvedere. ARTOŠ. ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA, Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER. ulica Riva Grumula. PIFAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERMIN. ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO, ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, »lica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČELJ. ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR, Rocol.
SCH1MPF. državni kolodvor. SCHMELZER, luž. kolodvor. KAVČIČ, Sv. Križ pri Trstu.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižto cena.
 ...
Laška kuhinja
^ T-jj-a-Toljaaai.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino 'l eran iz deželne kleti Psrenco.
Tromesečni prepeličar, nemške pasme, kratkodlak, lepo pisan, plemenitih staršev, kakor tudi taka krasna dvoletna plemenska psica se ceno proda. Naslov v »Prvi anončni pisarni.«.	634—3
Lepo meblovana separirana soba se odda s 1. avgustom. Rimska cesta 17. I. nad.	637-3
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. 1
(prihod iz ulice Miramar).
P.iporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Tržne cene v Ljubljani,
Tedensko poročilo od 4. julija do 11. julija,
Cene v kronah
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom In s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 11S; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih.
1 kg govej. mesa I. vrste
1	,	telečjega mesa	.	.	.
1 » prašičj. mesa (sveež.)
1 ,	.	(prek)
1 , koštrunovega mesa
1 , masla......................
1	.	masla surovega.	.	.
1	.	masti prašičje	.	.	.
1 , slanine Špeha (sveže)
1 , slanine prekajene .	.
1 , sala.......................
1	,	čajnega masla	.	.	.
1	.	margariskega masla	.
1 jajce .......................
1 liter mleka..................
1 ,	,	posnetega
1	, siuetane sladke . .
1	,	.	kisle	.	.
1 kg medu .....................
1 piščanec.....................
1 golob........................
1 raca ........................
1 gos..........................
1 puran........................
100	kg pšenične moke	št.	0
100	.	.	.	„	1
100	.	.	,	„	2
100	,	.	.	.	3
100	.	.	.	,	4
100	.	„	.	.	5
100	.	.	.	.	6
100	.	,	,	,	7
100 8
100	.	koruzne moke	.	.
100 . ajd. moke 1. vrste 100	.	.	, II.	,	.
100	.	ržene moke .	.	.
1	1	fižola.................
1	,,	graha..................
1	„	leče ..................
1	„	kaše . . ...	.	.
1	„	ričeta.................
100	kg pšenice . .	.	.
100 „ rži......................
100	„	ječmena. .	.	.
100 „ ovsa ....................
100 „ ajde.....................
100	„	prosa belega	.	.
100	„	„ navadnega	.
100 „ koruze .... 100	„	krompirja .	.	.
100	„	činkvantina .	.	.
100 „ sena ....................
100 „ slame....................
100 „ stelje...................
100	„	detelje . .	.	.
Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3 Prašiči na klavnici . . .
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so preje stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	40—50	„	„	14	B
prašne plašče	„	„	„	18—20	„	„	10	„
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5»
Radioaktivno termalno kopališče
Topiice na Kranjskem
Sezija cd 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, ncuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Kon:tantin Konvalinka. Zdravo podneb e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Prvi slovenski zasebni
trgovski tečaj
Fr. Gartner,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 8
(popreje „MIadika“)
Edini zavod te vrsle, na katerem se poučujejo vsi trgovski predmeti. Na zavodu poučujejo samo državno Izprašane učne moči. Tedensko 30 učnih ur. Šolnina K 160 — za leto. Tečaj traja 10 mesecev od 1. okt. do 31. jul. Sprejemajo se samo gojenke. Lastnik poučuje že 18 let na raznih trgovskih in obrtnih šolah. Vpisovanje dne 15., 16., 17., julija od 9.—12. dop. 2.—ti. pop.
Fr. Gartner, lastnik,
Izprašan za pouk trgovskih predmetov na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
se priporoča v izvršitev vseli tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d.
Najokusnejša izvršba in najnižje cene.
:: Stereotipija ::
Cek. račun štev. 76.307.
Litografija
(zakonski par brez otrok) išče za avgust ali takoj stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. — Naslov pove »Prva anončna pisarna11.
Telefon štev. 118,
Odgovorni urednik Radivoj Korene, I.ast in tisk »Učiteljske tiskarne«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
v Gosposki ulici št. 12
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija. HM Cene najnižje!	Notni	stavek,