X. LETNIK
7—8 ST. JULIJ —AVGUST 1969
Cena 30 par ali 30 S din
SRUPHOST
q&xsiCo- szdf CJu&C^gmg. mos{£.--potje
Poslovni center v Mostah
Maketa bodočega poslovnega centra v Mostah: a — obstoječa poslovna zgradba s trgovino Mercator, b — že zgrajene stanovanjske stolpnice, c — stanovanjska soseska (v pritličju banka), 1 — tržnica, g — pošta, h — gostinski lokali, i — kino, knjižnica, klubi, j — pokrita pasaža s trgovinami in kioski — pod zelenico so garaže za avtomobile stanovalcev iz stanovanjskih blokov, k — parkirni prostor, m — Proletarska cesta in n — Zaloška cesta. Več o tem preberite na 2. strani!
Končno le zdrava in pitna voda!
V petek 30. 5. 1969 se je začela uresničevati težko pričakovana želja občanov Sostrega in Zavoglja — priključili so jim prvi dve vodovodni cevi, po katerih je pritekla zdrava, pitna voda iz ljubljanskega vodovoda.
Pred tremi leti smo na množičnem sestanku imenovali odbor za gradnjo vodovoda v Sostrem. Prva naša misel je bila, da bi se priključili krajevnemu omrežnemu vodovodu Sadinja vas ali Podmolnik. Strokovnjak, ki je ugotavljal vodne zmogljivosti krajevnih vodovodov, je izjavil, da le-ti ne bi zmogli kriti potreb Sostrega in Zavog-IJa. še posebej glede na Perspektivo razvoja teh krajev. Iskati smo začeli izvire vode v okoliških hribih, vendar se nam tudi ta zamisel ni uresničila, ker voda ni pov-sem odgovarjala analitičnim
Sredi junija je bila v domu družbenih organizacij skrom-ha slovesnost, na kateri so podelili nagrade učencem petih moščanskih centralnih šol, ki Sj* vseh osem razredov končati z odličnim uspehom.
Posamezne šole so bile zastopane takole:
osnovna šola Polje	4
osnovna šola Jože Moškrič 4 osnovna šola Vide Pregare 9 osnovna šola Kette-Murn 12 osnovna šola Sostro	5
Skupaj odličnjakov	34
Ob tej priložnosti je bila tu-011 izražena želja, da naj bi se
zahtevam. Kljub temu nismo klonili. Pomislili smo na mestni vodovod, posredovali naše želje krajevni skupnosti Zadvor, ki jo je vodil predsednik Miha Berčič, on pa je naše želje razgrnil pred svetom krajevne skupnosti.
Svet je že pred leti razpravljal o problemu pitne vode celotnega področja. Občinska skupščina Moste-Polje je naročila izdelavo potrebnih elaboratov in predračuna, ki je znašal ok. 650.000 N din. Prebivalci smo pričeli razmišljati o višini samoprispevka in se odločili za 1.000 N din na gospodinjstvo za prispevek h glavnemu cevovodu, poleg tega pa še za celotno plačilo posameznega priključka, kar je zneslo ok. 1.100 N din na gospodinjstvo.
Seveda nosi levji delež proračuna občinska skupščina Mioste-Poljes prispevkom Me-
v jugoslovansko tekmovanje za zlato značko Bratov Ribar vključile vse meščanske osnovne šole. Doslej so namreč te značke prejemali samo odličnjaki iz osnovne šole Ketteja in Murna in Vide Pregare.
Skromna priznanja odličnjakom so samo delna oddolžitev za njihove zgledne učne uspehe, vzorno vedenje in vsestransko aktivnost. Izredni učni uspehi, ki so jih dosegli nagrajeni odličnjaki, znova opozarjajo vse tiste učence, ki šole ne jemljejo dovolj, resno, da se samo z marljivim delom v šoli lahko nekaj doseže.
stnega vodovoda. Tako bo posamezno gospodinjstvo po dosedanjih predračunih s priključkom do hiše prispevalo približno 2.300 N din za zdravo pitno vodo. Voda, ki jo uživamo iz lastnih vodnjakov, je ob večjih nalivih okužena, v sušnih obdobjih pa ponekod usahne. Težave so se pojavile ob dokončni dograditvi glavnega cevovoda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V letošnjem proračunu upamo, da bosta občinska skupščina in Mestni vodovod skušala sredstva zagotoviti in delo dokončati vsaj do tistih gospodinjstev, ki so že naprej poravnavali svoj finančni prispevek.
Jože Skubic
Šumi se je priključil k Žitu
Delavski svet živilskega kombinata »Žito« je sprejel sklep, da se mu s 1. junijem priključita tovarni »Sumi« in »Gorenjka« kot samostojni delovni enoti.
V teh dveh priključenih delovnih enotah so izvedli nadomestne volitve v delavski svet kombinata »Žito«, opravili reorgani-cijo p oslovanja, direktor Pajnič pri »Šumiju« in inž. Berčeva pri »Gorenjki« pa bosta do novih razpisov opravljala svojo dolžnost.
Odličnjakom iskrene čestitke
Zase in za svoje otroke!
Kopališče na Kodeljevem danes ni več sen ali želja mnogih občanov, marveč postaja stvarnost.
Prva etapa — trije bazeni z garderobami, sanitarijami, napravami za filtri-
jevnih skupnosti (Kodeljevo, Zelena jama in Nove Jarše) so dale v prodajo vstopnice po 30 in 50 din, ki bodo veljale v kopalni sezoni leta 1970. Zato pohitite in si vstopnice
KOPALIŠČE
KODELJEVO
PIAČAMA VSTOPNICA ZA KOPAUiO SEZONO
1970
30.00 din
(trid«*,« dint
S POPUSTOM ZA MhAOmO DO ie LETA STAROSTI
SIOLA« ZA »»OVSENI STANOARD SOL LiuMjana.Mom*.
ranje vode in urejeno okolico — bo predvidoma končana 1. junija prihodnje leto.
K uresničitvi zamisli o gradnji tega prepotrebnega športnega in rekreacijskega objekta so največji delež prispevale moščanske delovne organizacije.
OBČANI MOST, KODELJEVEGA, ZELENE JAME IN NOVIH JARŠ!
Krajevne organizacije SZDL štirih primestnih kra-
čimprej nabavite! S tem boste tudi vi prispevali svoj delež k izgradnji kopališča, ki bo namenjeno vam in vašim otrokom.
Prihodnje leto vam ne bo treba več hoditi k oddaljenim kopališčem ali na Savo, marveč se boste poceni kopali na Kodeljevem!
Vse potrebne informacije dobite pri krajevni organizaciji SZDL ali krajevni skupnosti vašega terena!
Občani!
Vaš prispevek h gradnji kopališča naj bo kupljena vstopnica!
Prisilna uprava je zalegla
Kemična tovarna Moste se je p;> prestani krizi, ki je trajala več kot leto dni, spet positavila na svoje noge.
Šestega junija so namreč v podjetju ukinili prisilno upravo. Izbrali so nov delavski svet, le-ta pa je za direktorja podjetja izvodil inž. Milivoja Hladnika, ki bo nastopil službo prvega septembra. Do tedaj bo direktorske posle opravljal prisilni upravitelj Dušan Koninšek, pomočnik generalnega direktorja J ugotekstila.
O prejšnjih poslovnih izgubah v tem podjetju je bila javnost že seznanjema. Hitri sanacijski ukrepi so bili učin-
Do ftdaj Še
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na svoji zadnji seji razpravljala tudi o prekomernem hrupu, ki ga povzročajo trenažna letala JLA, ki vzletajo in pristajajo na bivšem civilnem letališču v Polju. Ta letala dnevno ničkolikokrat preletajo številne strnjene stanovanjske soseske v Mostah, Novih Jaršah in v Zeleni jami in motijo ljudi pri popoldanskem počitku. Posebno hud ropot povzročajo letalski motorji pri vzletanju in pristajanju. Po mnenju zdravniških izvedencev, ki so opravili na tem področju meritve jakosti hrupa le-to že resno ogroža zdravje ljudi. Ker pa še nimamo izdelanih ustreznih zakonskih predpisov, ki bi prebivalstvo varovali pred prekomernim hrupom, je potrebno takšne normative čim-prej izdelati.
Podoben oz. nič kaj boliš? ni položaj v Mostah glede onesnaženja zraka. Količina zdravju škodljivih snovi je že tolikšna, da močno ogroža dihalne organe ljudi. Tudi tu še nimamo ustreznih predpisov, na podlagi katerih bi
koviti in podjetje v letošnjem polletju ni zabeležilo nobenega primanldjaja. Delovna skupnost že ustvarja sredstva, s katerimi bo poravnala 75-odstotne dolžniške obveznosti.
Razveseljiva je tudi novica, da je sedanja kakovost ultra-lona (izdelka iz obrata Yu-lon) povsem enaka kakovosti uvoženega nylona-6. Obrat Yulon izdeluje ultralon za Ju-gotekstil, ki je tudi kupec celotnega proizvodnega programa.
V juliju se bodo člani delovne skupnosti z referendumom omočili glede priključitve obrate Yulon k Jugo-tekstilu.
firup letal?
lahko sanitarna inšpekcija energično ukrepala. Meritve zastrupljenosti ozračja niso v Ljubljani niti stalne niti sistematične, to pa povzroča pri občanih upravičeno zaskrbljenost. Se posebej se čutijo ogroženi Moščani. V Mostah je namreč locirana kemična in druga industrija. Tu je še ljubljanska toplarna, ki iz svojega stometrskega dimnika kljub zaščitnim filtrom spusti dnevno v ozračje precejšnje količine saj, ki padajo po okolici. Na nesrečo imamo še mnogo dimnikov na zasebnih zgradbah — poleg tovarniških, ki z izgradnjo toplarne še niso vsi porušeni. Vsi ti dimniki bruhajo na okolico velike količine zdravju škodljivih snovi. Ce k temu prištejemo še strupene izpušne pline pri vožnji z motornimi vozili, potem je položaj dovolj resen in terja ustrezne rešitve.
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je o tem problemu sprejela priporočilo, naslovljeno na republiški izvršni svet.
F. F.
Predstavljamo vam . . .
NOVE PREDSEDNIKE IN ČLANE SVETOV, KOMISIJ IN UPRAVNIH ODBOROV SKLADOV PRI OBČINSKI SKUPŠČINI.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje jc na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje in na predlog komisije za volitve, imenovanje in kadrovska vprašanja na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. maja 1969, sprejela sklep o izvolitvi predsednikov in članov svetov, komisij in upravnih odborov skladov.
DANES TUDI V MOSCANSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH PRI MNOGIH STROJIH ZENSKE USPEŠNO NADOMEŠČAJO MOŠKE
I
V svete skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so bili izvoljeni:
1.	V SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE:
za predsednika: 1. Franc Lamberger, odbornik zbora delovnih skupnosti; za člane: 2. Anton Debeljak, odbornik občinskega zbora; 3. Tarzila Plan-tan, odbornik občinskega zbora; 4. Franc Osterman, odbornik občinskega zbora; 5. Stane Jančar, odbornik občinskega zbora; 6. Anton Novak, odbornik občinskega zbora; 7. Alenka Jelenc-Puklovec, sodnica občinskega sodišča I. v Ljubljani; 8. Danilo Jurca, referent pri RSNO, KS Moste; 9. Anica Crešnovec, socialna delavka, Zavod za socialno delo Moste-Polje; 10. Ciril Virant, dipl. psiholog, komunalni zavod za zaposlovanje; 11. Ljudmila Bregant, dipl. psihologinja, prehodni mladinski dom Jarše; 12. Franc Gujznik, šef kadrovske službe, Teol;
13.	Miloš Radakovič, inštruktor, AMD Moste.
2.	V SVET ZA DRUŽBENI NAČRT IN FINANCE
za predsednika: Janez Rolih, odbornik zbora delovnih skupnosti; za člane: 2. Jože Prosen, odbornik zbora delovnih skupnosti; 3. Albin Levščnik, odbornik občinskega zbora; 4. Ivan Zore, odbornik zbora delovnih skupnosti; 5. Ivan Berce, odbornik občinskega zbora; 6. Albin Hacler, odbornik občinskega zbora; 7. Vanda Batič-Lindtner, ekonomistka, KS Moste; 8. Ana Prebil, vodja analitske službe, Izolir-ka; 9. Marjan Tabemik, ekonom. tehnik, Indos; 10. Aleksander Vavpetič, glav. računovodja, Združene papirnice Ljubljana; 11. Ivan Muhič, dipl. pravnik, Agrokombinat Emona; 12. Rudi Mlakar, komercialist, Teol; 13. Milovan Ilich, računovodja, Toplarna;
14.	Ciril Jeriha, uslužbenec, KS Zadvor; 15. Edo Ferenčak, računovodja, Saturnus.
3.	V SVET ZA KOMUNALO IN URBANIZEM:
za predsednika: 1. Peter Zupančič, odbornik občinskega zbora; za člane: 2. Alojz Markovič, odbornik zbora delovnih skupnosti; 3. Ciril Udovič, odbornik občinskega zbora;
4.	Janez Pogačar, odbornik občinskega zbora; 5. Danijel Žitnik, odbornik občinskega zbora; 6. Jože Jeromen, odbornik zbora delavnih skupnosti; 7. Leopold Gorše, gradbeni tehnik, Združene papirnice Ljubljana; 8. Ivan Mohar, dipl. gradb. inž., Toplarna;
9.	Štefan Jerančič, obratovod-ja, komunalno podjetje RAST;
10.	Janez Novak, dipl. elektro-inž., KS Zadvor; 11. Ludvik Jarc, gradb. tehnik, podjetje Soseska; 12. Helena Sušnik, dipl. arhitektka, podjetje Soseska; 13. Janez Wohinz, inž. kemije, KS Zalog; 14. Franc Mlakar, gradb. tehnik, SP Be-žigrad-Moste; 15. Zmago Brenčič, komunal, inž., GP PIONIR; 16. Frančiča Tekalec, učiteljica, KS Klopce; 17. zastopnik Ljubljanskega urbanističnega zavoda.
4. V SVET ZA GOSPODAR-
STVO:
za predsednika: 1. Franc Pri-
jatelj, odbornik zbora delovnih
skupnosti; za člane: 2. Primož
Krisper, odbornik zbora delovnih skupnosti; 3. Miro Geroni, odbornih zbora delovnih skupnosti; 4. Jože Pleterski, odbornik zbora delovnih skupnosti;
5.	Štefan Trajbarič, odbornik zbora delovnih skupnosti; 6. Drago Strniša, odbornik zbora delovnih skupnosti; 7. Jože Sever, odbornik zbora delovnih skupnosti; 8. Franc Mehle, odbornik občinskega zbora, Mercator; 9. Milivoj Samar, odbornik občinskega zbora, Žito; 10. Štefan Glavač, odbornik občinskega zbora KS Jarše; 11. Alojz Remec, dipl. ekonomist, Gradis; 12. Marko Lokar, odbornik občin, zbora, Veterin, post.; 13. Pavle Šefic, komercialist, KS Moste; 14. Ivo Jurca, vodja delovne enote. Javna skladišča; 15. Gabrijel Tratnik, elektroinženir, Totra; 16. Milan Štruc, dipl. ekonom., Toplarna; 17. Stane Rozman, višji komerc., Saturnus.
5.	V SVET ZA PROSVETO IN KULTURO:
za predsednika: 1. Hubert Požarnik, odbornik zbora delovnih skupnosti; za člane: 2. Andrej Pirkmajer, odbornik zbora delovnih skupnosti; 3. Janez Grum, odbornik zbora delovnih skupnosti; 4. Franc Go-Ijar, odbornik zbora delovnih skupnosti; 5. Ciril Hribar, odbornik zbora delovnih skupnosti; 6. Roman Starin, odbornik zbora delavnih skupnosti; 7. Stane Možina, dipl. psiholog, KS Zelena jama; 8. Fausta Munih, pedag. svetovalka, zavod za pedagoško službo, Ljubljana; 9. Matej Zupan, predmetni učitelj, VI. gimnazija; 10. Milan Pritekelj, prof., osnovna šola Ketteja in Murna; 11. Pavle Kunc, predsednik obč. zveze za telesno kulturo; 12. Valentin Dragar, član obč. zveze kul. prosv. org.; 13. Bogdan Habbe, profesor-skladatelj, glasb, šola Moste-Polje; 14. Vera Bajič, učiteljica, KS Polje; 15. Mihaela Mohar, direktorica knjižnice J. Mazovca.
6.	V SVET ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
za predsednika: 1. Marija Erznožnik, odbornica občinskega zbora; za člane: 2. France Lo-ainšek, odbornik občinskega zbora; 3. Manica Lobnik, odbornica občinskega zbora 4. Tarzila Plantan, odbornica občinskega zbora; 5. Roman Klešnik, odbornik občinskega zbora; 6. Miklavž dr. Kušej, odbornik ZDS; 7. Oton Herman, stomatolog, ZD-enota Moste; 8. Vinko Ravnikar, zdravnik, OA Saturnus; 9. Manija Miloradovič, medic, sestra. ZD-enota Moste; 10. Albina Košiček, upokojenka, Menardova 35; 11. Milena Tanasko-vič, socialna delavka, KS Polje; 12. Vida Frelih, uslužbenka, KS Moste; 13. Franc Gostinčar, socialni delavec, KS Dolsko; 14. Pavel Krasnik, predmet, učitelj, osnovna šola Ketteja in Murna; 15. Jože Skubic, TT-monter, KS Zadvor.
II
V komisije skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so bili ■izvoljeni:
1.	V KOMISIJO ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA:
za predsednika: 1. Miran Heric, odbornik zbora delovnih skupnosti; za člane: 2. Janez Hambroš, odbornik zbora de-
lovnih skupnosti; 3. Ivo Avbelj, odbornik občinskega zbora; 4. Franc Lozinšek, odbornik občinskega zbora; 5. —
7.	člani, ki jih bo delegirala f občinska konferenca SZDL.
2.	V KOMISIJO ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE:
za predsednika: 1. Ljudmila Caf, odbornica zbora delovnih skupnosti; za člane: 2. Mirko Jeriha, odbornik občinskega zbora; 3. Sonja Čuček, odbornica zbora delovnih skupnosti;
4.	Ivan Močnik, odbornik občinskega zbora; 5. — 7. člani, ki jih bo delegirala obč. konf. SZDL.
3.	V KOMISIJO ZA DRUŽBENO NADZORSTVO:
za predsednika: 1. Ivo Avbelj, odbornik občinskega zbora; za člane: 2. Franc Sopar, odbornik zbora delovnih skupnosti; 3. Franc Rejc, odbornik občinskega zbora; 4. Ivan Zaletel, odbornik zbora delovnih skupnosti; 5. — 7. člani, ki jih bo delegirala obč konf. SZDL.
4.	V KOMISIJO ZA VPRAŠANJA INVALIDOV IN BORCEV NOB:
za predsednika: 1. Stane Keber, odbornik občinskega zbora; za člane: 2. Albert Ambrožič, odbornik občinskega zbora; 3. Anton Korošec, odbornik občinskega zbora; 4. Tone Kocjančič, odbornik občinskega zbora; 5. Stane Zupančič, Sp. Kašelj 50; 6. Anica Cerar, Polje 424 in 7. Alojz Kastelic, Partizanska 46, ki jih je delegiral obč. odbor ZZB;
8.	— 9. člana, ki ju bo delegirala obč konf. SZDL.
5.	V KOMISIJO ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI:
za predsednika: 1. Janez Jančar, odbornik občinskega zbora; za člane: 2. Leopold Kos, odbornik občinskega zbora;
3. Milan Marolt, odbornik občinskega zbora; 4. Aleš Jelenc, odbornik občinskega zbora;
5.	Stefan Levičnik, odbornik zbora delovnih skupnosti; 6. Franc Mihelčič, KS Dolsko;
7.	Franc Kogej, KS Jarše;
8.	Miha Berčič, KS Zadvor;
9.	Jože Papler, KS Zelena jama.
6.	V KOMISIJO ZA PREŽIVNINSKO VARSTVO KMETOV:
za predsednika: 1. Anton Debeljak, odbornik občinskega zbora; za člane: 2. Milan Marolt, odbornik občinskega zbora;
3. Mirko Selan, odbornik občinskega zbora; 4. — 5. člana, ki ju delegira občinska konf. SZDL.
7.	V KOMISIJO ZA ODLIKOVANJA:
za predsednika: 1. Aleš Jelenc, odbornik občinskega zbora; za člane: 2. Slavko Jakič, odbornik občinskega zbora; 3. — 5. člani, ki jih delegira obč. konf. SZDL in občinski odbor ZZB.
8.	V KOMISIJO ZA VERSKA VPRAŠANJA:
za predsednika: 1. Albin Mahkovec, odbornik občinskega zbora in podpredsednik skupščine; za člane: 2. Franc Bajt, podpredsednik obč. konference SZDL; 3. Mira Mahak, pomoč. ravnatelja osnovne šole
Polje; 4. Karla Novak, direktorica kadrov, oddelka v Saturnusu; 5. Franc Žunko, Na peči 4.
9.	V KOMISIJO ZA RAZDELJEVANJE STANOVANJ:
za predsednika komisije je bil izvoljen Roman Klešnik, odbornik občinskega zbora.
10.	V KOMISIJO ZA STATUT OBČINE:
za predsednika: 1. Polde Maček, predsednik skupščine; za člane:	2. Albin Mahkovec,
podpredsed. skupščine; 3. Janez Jančar, predsednik občinskega zbora; 4. Ivan Zore, predsednik zbora delov, skupnosti; 5. Vlado Črne, republiški poslanec; 6. Miran Heric, odbornik zbora delovnih skupnosti; 7. Stane Keber, odbornik občinskega zbora; 8. Tone Klemen, tajnik skupščine občine; 9. Anton Medved, direktor VI. gimnazije; 10. Jože Mencinger, sekretar obč. konf. SZDL; 11. Anton Nanut, predsednik obč. konf. SZDL; 12. Jelka Pečar, načelnica oddel. za družbene službe; 13. Zdravko Rakušček, direktor Saturnusa; 14. Franc Rejc, odbornik občinskega zbora; 15. Bogdan Sturm, dipl. pravnik, Javna skladišča; 16. Franc Taurer, predsednik obč odbora ZZB; 17. Peter Zupančič, odbornik občinskega zbora.
III
V upravne odbore skladov so bili izvoljeni:
1. V UPRAVNI ODBOR SKLADA SKUPNIH REZERV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ:
za predsednika: 1. Majda Žebelj, odbornica zbora delovnih
skupnosti; za člane: 2. Srečko Resnik, odbornik zbora delavnih skupnosti; 3. Dušan Petrovič, odbornik zbora delovnih skupnosti; 4. Alojz Erpič, direktor Elektroobnove; 5. Edvard Fister, komercialist, TEOL; 6. Sonja Pestotnik, šefinja fin. knjig., Izolirka; 7. Ivan Suvorov, strojni tehnik, Združene papirnice Ljubljana.
2.	V UPRAVNI ODBOR ZA FINANCIRANJE RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA:
za predsednilca:	1. Zdravko
Rakušček, Saturnus; za člane: 2. Stane Černe, odbornik zbora delovnih skupnosti; 3. Brane Hribernik, odbornik zbora delovnih skupnosti; 4. Polde Maček, odbornik občinskega zbora; 5. Vilko Pfundner, odbornik zbora delovnih skupno-
Špedal
»ti; 6. Anica Petelinšek, odbornica zbora delov, skupnosti; 7. Vane Avsec, Indos; 4 * * * 8-Jože Borštnar, Javna skladišča; 9. Vlado Črnivec, Kolinska tovarna hranil; 10. Venčeslav Jeras, Izolirka; 11. Ivan Lampič, Toplarna; 12. Anton Nanut, občinska konferenca SZDL; 13. Drago Petrovič, kombinat Žito; 14. Albin Vengust, Združene papirnice Lj.i 15. Anten Žugelj, TEOL.
Graditi hitreje in ceneje... Družbeni center v Mostah
... naj bi bil vodilni motiv in programsko izhodišče pri nadaljnji stanovanjski gradnji. O tej problematiki je obširno razpravljala občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje na nedavni seji. odborniki so zelo kritično in polemično ocenjevali dosedanja prizadevanja na tem področju in izrazili tudi svoje pomisleke glede nadaljnje stanovanjske gradnje v občini Mo-ste-Poljc.
Takoj na začetku moramo poudariti, da je bilo samo na območju štirih primestnih sosesk občine Moste-Polje v zadnjih treh letih zgrajenih 1.020 stanovanj, kar je kljub pomanjkljivostim, ki nujno spremljajo tako intenzivno gradnjo, vredno vse pohvale. V istem obdobju je bilo izdanih v občini 776 gradbenih dovoljenj za gradnjo zasebnih Wš. To je precej, toda v primerjavi s potrebami še vedno malo in odtod tudi pojav dokajšnjega števila črnih gradenj (okoli 3UU), kolikor jih imamo trenutno v občini Moste-Polje. Zato je edina rešitev na široko odpreti možnosti hitre in' koncentrirane gradnje cenenih stanovanj v blokih, ki bi stanovanjskim varčevalcem omogočila čim-Prej proti do ustreznega stanovanja. Mimo tega pa je treba pospešiti izdajanje gradbenih dovoljenj za individualne gradnje.
Dosedanje izkušnje nas učijo, da je stanovanjska gradnja smotrna in učinkovita le tedaj, če je dobro organizirana, ftapna in v gradbenem okolišu zaključena. To pomeni, da ni dovolj zgraditi samo stano-yanjski blok, marveč je treba istočas no poskrbeti za vse objekte in naprave, ki sodijo v sosesko.
Pogoji za družbeno blokovno gradnjo na primestnem območju občine Moste-Polje obstajajo v naslednjih stanovanjskih soseskah:	Nove Jarše
(Soseska 12), Stare Moste (soseska 3), Polje (soseka 6), rekonstrukcijskem območju v soseski Moste 1 in delno na Vevčah (soseska 8).
Organizirana zasebna gradnja se bo v bodoče razvijala na območju soseske 11 v Zalogu, kjer bodo gradili montažne hiše tipa »Marles«. Ta gradnja bo sicer cenena, vendar pa mora biti naselje v celoti komunalno opremljeno in na zunaj urejeno. Podobna organizirana gradnja vrstnih hiš je predvidena tudi v soseski Novo Polje (soseska 10 — Zajčja dobrava) in v soseski Zg. Kašelj. Za obe soseski je že potrjena ustrezna dokumentacija.
Med pomembnejše akcije v lanskem in letošnjem letu pa lahko štejemo tudi izdelavo urbanističnih načrtov za območje vasi ob Savski ježi ter med Golovcem in Ljubljanico. S tema dvema kompleksoma bodo v celoti pokriti obrobni mestni predeli. Namen teh dokumentov je točna opredelitev vseh zazidalnih otokov in pridobitev novih zazidljivih površin za individualno gradnjo.
Realizacija vseh teh načrtov seveda zahteva angažiranje in usklajeno delovanje vseh odgovornih dejavnikov (urbanisti, stavbeniki, gradbinci, projektanti, investitorji itn.). V konkretnem, moščanskem primeru naj bi podjetje za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« v dveh letih pripravilo vso potrebno dokumentacijo m opravilo pripravljalna dela. Poseben interes za gradnjo stanovanjskih sosesk v občini pokazalo poslovno združenje za industrijsko gradnjo IMOS, ki je pripravljeno s svojim inžiniringom zagotoviti uspešno organizacijo in tehnično izgradnjo posamezne soseske ter sofinancirati pripravljalna dela. To podjetje gradi Pnleg stanovanj tudi trgovine,
šole, otroške zavode, turistične objekte in podobno.
IMOS, ki združuje kar 15 podjetij (podjetje za raziskavo materiala dn konstrukcij, ljubljanski urbanistični zavod, 7 gradbenih podjetij itn.), lahko zagotovi že cenejšo gradnjo stanovanj, predvsem pa občutno racionalizacijo glede koncentracije tehnologije, komunalnega urejanja in serijske proizvodnje stanovanj v zaključeni stanovanjski soseski.
Odborniki so imeli pomisleke glede možnosti pojava monopolističnih tendenc, vendar so med razpravo prišli do spoznanja, da se lahko edino takšno podjetje loti kompleksne gradnje, kot je zamišljena. Le tako bomo hitreje prišU do cenejših stanovanj, ki jih lahko poceni samo hitra, koncentrirana in množična gradnja, ker tudi na tem področju — bolj kot kje drugje — deluje zakon ponudbe in povpraševanja.
Ce pa bo kje kaj narobe in se bodo javljale negativne tendence, imajo odgovorni občinski družbenopolitični dejavniki, predvsem pa sama skupščina in njeni odborniki, dovolj možnosti, da takšnim pojavom ali tendencam odločno stopijo na prste.
Konec maja je predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček v navzočnosti zastopnikov mestnega sveta, ljubljanskega urbanističnega zavoda, društva arhitektov, podjetja za urejanje stavbnih zemljišč Soseska in gradbenega podjetja Pionir odprl razstavo o urbanističnih projektih izgradnje družbenega centra v Mostah.
Toča debela kot oreh
Hudo neurje s točo, ki je v nedeljo, 15. junija, dobesedno oklestila okolico Dolskega, je povzročilo tamkajš-mjlim ikmetdjsklim posestvom veliko škodo. Najbolj so bile prizadete vasi Kamnica, Petelinje, Vinje, Osredki in Dolsko. Kmetijski posevki in sadovnjaki so tam domala um -čemi.
Komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje, si je ogledala opustošeno območje in predlagala skupščini, da bi zmanjšala ali odpisala prispevek od kmetijstva za leto 1969; da bi ogroženim kmetijam brezplačno razdelili 4 tone dušečih gnojil; da agrokombinat Barje na stroške občinskega rezervnega sklada poškropi nasade krompirja; da bi za rejo plemenskih svinj brezplačno razdelili 400 kilogramov krmil in kmetom brezplačno nabavili seme ozimne pšenice, ječmena in krompirja.
Poleg tega je komisija predlagala, di bi socialno ogroženim kmetom iz sklada za zdravstveno in socialno skrbstvo pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje
■krila prispevek za socialno zavarovanje.
Precejšnja škoda je nastala tudi v sadovnjakih družbenega sektorja v obratu Vinje. Uničen je celotni letošnji pridelek. Ce DOZ agrokombinatu Barje ne bi povrnil celotne škode, bi bilo treba preučiti možnost za kritje le-te iz občinskega rezervnega sklada.
Neurje je poškodovalo tudi nekatere krajevne ceste, zato bo treba krajevnim skupnostim Dolsko in Klopce dodeliti dodatna sredstva.
Urbanistična dokumentacija ureditve tega predela je bila po naročilu občinske skupščine Moste-Polje izdelana v štirih variantah. Na podlagi teh je komisija, ki jih je pregledala, menila, da je potrebno izdelati še eno — dokončno kot nekakšnoi sintezo prejšnjih štirih. Ta urbanistični projekt, ki sta ga izdelala sodelavca inštituta za urbanizem inž. arhitekta Marjan BEZAN dn Peter KERSOVAN, še najbolje ustreza vsem zainteresiranim dejavnikom.
Celoten kompleks na prostoru med Zaloško cesto, Proletarsko, Božičevo in Pokopališko ulico bo predvidoma zgrajen v treh letih in so tu predvidene naslednje javne in stanovanjske zgradbe: stavba, v kateri bo kino dvorana s 500 sedeži in knjižnica; v kletnih prostorih le-te bosta tudi moderno kegljišče dn klubska dvorana. Zraven te se vrstijo stavbe, v katerih bodo: kavarna in restavracija, pošta, tržnica, lekarna in Mercatorjeva veleblagovnica. Na nasprotni strani predvideva projekt kompleks stanovanjskih blokov z 270 stanovanji.
Urbanista in projektanti so seveda mislili tudi na zelenice in nasade ter na vse drugo,
kar sodi k takšnemu sodobnemu poslovnemu in družbenemu centru. Tako na primer bo stanovanjska soseska imela parkirni prostor za 90 avtomobilov in 70 garaž za potrebe stanovalcev in javni parkirni prostor za 100 avtomobilov. Vse poslovne stavbe bodo opremljene s sodobnimi sanitarijami.
Urbanistični projekt predvideva tudi pokrito pasažo, ob kateri bodo manjše trgovine in prepotrebni obrtni lokali.
Izvajalec del gradbeno podjetje Pionir bo začelo nekatere objekte graditi že prihodnjo pomlad. Predvsem gre za tiste zgradbe, za katere so različni investitorji že močno zainteresirani. To so predvsem pošta, kino, Mercatorjeva veleblagovnica dn del stanovanjskih zgradb.
Omeniti velja tudi, da je dokončni urbanistični projekt gradnje poslovnega centra v Mostah plod večletnega skupnega prizadevanja in sodelovanja tako občinske skupščine Moste-Polje kot tudi gradbenega podjetja Pionir, podjetja za urejanje stavbnih zemljišč Soseska ter vseh urbanističnih inštitucij v Ljubljani.
Saturnus med prvimi v krvodajalstvu
4. junija, na dan krvodajalstva, je bila v Saturnusu skromna slovesnost, na kateri so podelili odlikovanja najbolj prizadevnim krvodajalcem tega podjetja. Tako je 42 delavcev, ki so petkrat dali kri, prejelo srebrno značko, medtem ko je bilo 12 delavcev, ki so destkrat dali kri, odlikovanih z zlato značko. Poleg tega so trem delavcem za
dvajsetkratno krvodajalstvo izročili diplome.
Doselj imajo v Saturnusu že kar 53 delavcev, Id so prejeli srebrna in 16, ki so prejeli zlata odličja, pet pa jih je prejelo diplome.
Na letošnjo krvodajalsko akcijo se je v Saturnusu odzvalo 280 delavcev — od skupaj 1.600 zaposlenih, kar pomeni, da je 17,5 odstotkov delavcev dalo kri.
Posebej je treba omeniti rekorderja v krvodajalstvu iz Saturnusa, Bogdana Tr-duya, ki je doslej 73-krat dal kri. Za uspeh krvodajalske akcije v Saturnusu je najbrž še najbolj zaslužna MAJDA GORŠE, predsednica komisije za krvodajalstvo pri republiškem odboru RKS in medicinska sestra v obratni ambulanti Saturnusa.
Ne gre za predlog, da bi pustno veseljačenje prenesli v maj, pač pa je mišljeno vse to, kar se v mesecu maju dogaja iz leta v leto. Maj ima lep naziv MESEC MLADOSTI in je poln tekmovanj, prireditev in proslav. Poleg tega pa je maj mesec, ko se odloča o šolskem uspehu.
Tako prihaja pred nas maj z dilemami: šola — tekmovanja.'?
— Solniki pravijo: šola! zanje je maj tisti mesec, ko iz dneva v dan ne vedo, ali bodo imeli neko šolsko uro ali bo odpadla, ali bo jutri pouk ali ne, ali bodo v teh dneh lahko koga kaj naučili ali kaj izvlekli iz njega in ali jim bo vsaj malo uspelo predreti »karnevalsko« ozračje.
— Solarji pa: danes je nastop, torej jutri ne smejo spraševati, pojutrišnjem je tekma, potem gremo na srečanje šol v Kranj, pa na pevski festival... A, povsod pa že ne grem! Ce ne grem, moram v šolo in bom vprašan! Itn.
Verjeti bo treba, da vse to ni več prijetno in da so tega naveličani že tisti, ki jim naj bi bilo namenjeno, predvsem pa seveda akterji. Resnica je, da na večini tekmovanj in prireditev nastopajo eni in isti učenci, ki so pač nadarje-
ni za vse. Verjeti bo treba, da imajo ti tega zadosti in preveč in da veliko večji del mladine ostaja skozi vsa tekmovanja le gledalec — ki mu ves ta živ-žav ne more pokazati kake smotrnosti, ampak prej — karnevalsko ozračje.
Krivda za to pa je v neorganiziranosti vseh, ki imamo v programih svojih organizacij delo z mladino. Vsaka teh organizacij misli, da se mladina zanima le zanjo, da je le njena dejavnost potrebna in pomembna. Vsaka mora imeti svoje, tako pomembne prireditve, da mora biti zanjo rezerviran poseben dan, ko ne bo nič drugega ... Morda je celo vse to res — toda ali je res potrebno da pride vse to prav zadnje dni v šolskem letu? To delamo vsi in tako pride do tega, da so v maju proslave 27. aprila, 1. maja, dneva zmage in dneva mladosti, pohod ob žici, Titova štafeta, kurirčkova pošta, bralne značke, pevski nastopi v vseh merilih, srečanja mladih risarjev, prijateljska srečanja med šolami Slovenije in drugih republik, športna tekmovanja v občinskem in mestnem merilu, tekmovanja Pionirskega lista, občinska, mestna in republiška šahovska tekmo-
vanja, matematikov, tehnikov, prve pomoči in gasilcev, akcije za zbiranje obleke, papirja itn ... naj mi bo oproščeno, če sem kaj izpustil.
Umestno je menda vprašati:
1.	ali je res vse nujno v maju?
2.	Ali naj bo res za vsako prireditev samostojen dan?
3.	Ali ne bi mogli razširiti krog nastopajočih?
Na prvo vprašanje skromen odgovor: menda je vsaj polovico vsega moči prirediti kadarkoli prej v šolskem letu. Jasno je, da praznujemo spominske dneve in velike praznike v maju, toda (odgovor na drugo vprašanje) a’i ne bi mogli imeti istočasno tudi pevski festival, atletsko tekmovanje, bralno značko ipd. (pač tiste akcije, ki zahtevajo termin konec šolskega leta)! Ce bi bile razne prireditve na isti dan, bi dosegli tudi, da ne bi eni in isti nadarjeni učenci nastopali povsod in bi tako omogočili sodelovanje še drugim (odgovor na tretje vprašanje)!
Karneval pravkar minulega maja je pokazal, da bo treba sprejeti tako rešitev. Na področju Ljubljane sta že povzela tako iniciativo koordinacijski odbor za telesno
kulturo mesta in pedagoški svetovalec za telesno kulturo. V naši občini imamo odbor za prireditve in proslave pri SZDL, ki naj se tega dela loti še danes, ko je spomin na pravkar »prestani« maj še vroč. Rezultat, ki ga moramo pričakovati, pa je:	KOLE-
DAR VSEH PRIREDITEV ZA OSNOVNE SOLE V OBČINI NA VSEH PODROČJIH DEJAVNOSTI, KI BO IZDELAN, SPREJET IN IZDAN
ze na začetku Šolskega LETA! — Hvala!
K
Uspel zaključni nastop
Ghčani pišejo ...
KDO OGROŽA JAVORCA-NE?
Spoštovani tovariš urednik!
Ob likvidaciji kmetijske zadruge Polje v letu 1966 je agrokombinat BARJE poleg drugega prevzel od bivše zadruge tudi sadno plantažo v Javoru. Površina tega sadne-nasada je 12 ha in raste na njej 3.500 jablan sorte jonatan in rdeči delišes. Celotni nasad je zunaj vasi Javor in ograjen z 1,80 m visoko žično mrežasto ograjo.
Bivša kmetijska zadruga je to zemljišče pridobila z zakonito izvedeno arondacijo. Na podlagi zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč in potrjenega načrta je bil na teh zemljiščih napravljen sadni nasad s sodobno tehnologijo. Ta tehnologija zahteva intenzivno oskrbo nasada, in sicer redno škropljenje, gnojenje, obdelavo, mulčenje, rez itd.
Ko je nasad prišel v upravljanje agrokombinata Barje, je novi upravljavec prevzel vse pravice in dolžnosti bivše KZ. Predvsem pa je dolžnost novega upravljavca, da nasad redno oskrbuje in zaščiti. Za gnojenje porabimo letno 20 ton umetnih gnojil, to gnojilo je v celoti namenjeno sadnemu drevju. Del gnojila porabi drevje direktno, drugi del pa dobi v obliki pokošene trave pri zastiranju.
Vsa dela v nasadu in tudi škropljenje opravljamo pod strokovnim nadzorstvom. Škropljenje z ENDRINOM smo izvajali v skladu s predpisi jeseni in spomladi. Škropili smo z navzdol obrnjenimi šobami samo po talni površini v ograjenem prostoru. Vsa druga škropljenja opravljamo tako, da zaščitimo drevje pred boleznimi in škodljivci, nikakor pa ne ogrožamo prebivalcev in živali zunaj ograje. Ob cvetenju smo škropili samo s sredstvi, ki niso strupena za čebele. Vsa škropljenja opravljamo zgodaj zjutraj, proti večeru ali ponoči, ko je najmanj vetra. Ozračje zaradi škropljenja ni zastrupljeno, saj se kapljice škropiva takoj usedejo na tla, na liste ali na travo znotraj nasada. Zaradi rednega škropljenja je trava
Zveza prijateljev > mladine in Združenje Zveze borcev skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sta v okviru Kurirčkove pošte razpisala nagradni natečaj za najboljše spise na temo »Kateri dogodek iz NOB me je najbolj navdušil«. Spise naj bi pionirji napisali na podlagi pripovedovanja in spominov borcev in aktivistov NOB.
Komisija zastopana iz članov obč. odbora JPI, obč. odbora ZZB in pionirske komisije je pregledala 171) sprejetih spisov ter se odločila da bo podelila nagrade pionirjem, in sicer:
I.	nagrado »Revolucija in umetnost« — izbor slovenske partizanske grafike in risbe; Tribu-šon Barbka, o. š. V. Pregare — Krulc Marjetka, o. š. Ketteja in Murna — Brezovar Bojan, o. š. J. Moškrič — Skorja Mija, o. š. Sostro — Močnik Alenka in Po-kovec Marta, o. š. Polje — Povirk Ivanka in Prašnikar Tone, o. š. Križevska vas — Šmid Miran,
o.	š. Dolsko - Zveržina Goran,
o.	š. Zalog.
n. nagrado:	Alenka	Nedog
»Tone Tomšič« — Delo Jožo, o.
v nasadu za krmo neuporabna.
S tem, da je trava v nasadu zaradi škropljenja za krmo neuporabna so Javorčani dobro seznanjeni. Na zaklenjenih vhodnih vratih so opozorilne table. Poleg tega je že bivša zadruga in sedaj AK Barje dal jasno opozorilo, da je vsaka košnja in paša v nasadu prepovedana.
Glede poginjenih volov dopisnik iz Javora ni povedal vse resnice. To se je zgodilo pred petimi leti, ko je bila tam kmetijska zadruga. Lastnik volov je kljub prepovedi nasilno odprl zaklenjena vrata v nasad in pasel vole v poškropljenem nasadu.
To zadevo je obravnavalo sodišče, ki je ugotovilo, da je krivda za pogin volov na strani lastnika. O tem je na razpolago zapisnik raziskave in odločba sodišča.
Vsi bivši lastniki zemljišča v nasadu so se sprijaznili s tem, da pač ni več možna košnja v nasadu. Le Matija Mohar iz Javora št. 17 je v letu 1968 nasilno vdiral v nasad in kosil zastrupljeno travo. Pokosil je okoli 30 arov, in to trikrat. Poleg tega je pobiral staro travo iz drevesnih kolobarjev. To seno je speljal domov na senik in verjetno z njim krmil živino.
Vse posledice, ki bi iz tega nastale, bo nosil sam. A K Barje je Matijo Moharja že pri prvi košnji prijavil organom UJV in sodišču. Postaja LM Polje ga je obvestila da v nasadu ne sme kositi. Obstaja možnost, da so krave obolele zato, ker so bile krmljene s krmo iz sadnega nasada. Popolnoma nemogoče pa je, da bi se zaradi škropljenja nasada okužila krma v zavrtem Mokarjevem seniku. Pripominjamo, da je Matiji Moharju zadruga arondirala vsega 0,54 ha zemlje, to je najmanj v primerjavi z drugimi Javorčani. Pametneje bi bilo, da bi zemljo, ki jo ima še dovolj v svoji lasti, bolje gnojil ter pustil tujo travo pri miru.
Sadni nasad ne ogroža Ja-vorčanov. Nasprotno, služi jim kot primer sodobnega sadjarstva. V okolici Javora je še veliko primernih površin, kjer bi lahko zasebni kmetovalci gojili sadje in jagodičevje. Pri tem je strokovna služba agrokombinata Barje pripravljena pomagati s strokovnimi nasveti.
Škropiva in druga kemična sredstva so v sadjarstvu nujno potrebna. Brez tega si sodobne kmetijske proizvodnje
š. V. Pregare — Kokalj Nela, o. š. Ketteja in Murna — Seršen Ivica, o. š. Hrušica — Skoda Alenka, o. š. Polje — Petek Zinka,
o.	š. Senožeti — Pleško Mici, o. š. Janče - Ulčar Marica in Ka-puš Joško, o. š. Besnica — Dežman Stanka, o. š. Križevska vas — Barbič Blanka, o. š. Zalog.
III. nagrada - so bili kemični svinčniki, katere je prejelo 18 pionirjev.
Nagrade so bile razdeljene pionirjem ob zaključku šolskega leta, obenem s čestitkami Obč. Zveze prijateljev mladine, obč. odbora ZZB in obč. odbora JPI.
Ment< rjem pionirskih odredov in ostalim, ki so s svojim delom pripomogli, da smo nagradni natečaj uspeli v redu in pravočasno zaključiti, se Občinska zveza iskreno zahvaljuje za pomoč in sodelovanje.
Mladim pionirjem pa naj bodo podeljene nagrade vzpodbuda za bodoče aktivno sodelovanje pri vseh akcijah, ki bodo razpisane v okviru družbenih organizacij.
V. Hribar
ne moremo niti misliti. Pametneje je, da ljudi o njih uporabi strokovno podučimo, kot pa da jih pred njimi plašimo.
AGROKOMBINAT BARJE LJUBLJANA * Sadjarsko-vrtnarski obrat Sostro direktor obrata Karel Pintar
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Naš dopisnik iz Javora Andrej Berčič nam je za prejšnjo številko Nsk poslal sestavek Sadovnjak ogroža vaščane. Prepis članka smo poslali upravi agrokombinata Barje s prošnjo, naj ustrezno odgovori. Ker odgovora nismo pravočasno prejeli, ga objavljamo sedaj.
SPOŠTOVANO
UREDNIŠTVO!
Krajevna skupnost Nove Jarše si je v svojem letošnjem programu zadala nalogo začeti z gradnjo prizidka pri vzgojnovarstvenem zavodu ob Jarški cesti. Ta prostor bi služil za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in za otroško igrišče. Kot je znano, je na tem prostoru nekoč že bilo otroško igrišče. Sem smo dali pripeljati staro zidno opeko, stavbni les in drugo. Potem so nekega dne prišli delavci in buldožerji in brez vednosti terenskih organizacij vse to porušili.
Lastnik zemljišča je krajevna organizacija SZDL Nove Jarše, ki je tudi vlačala stroške za prepis zemljišča. To isto zemljišče pa je pristojni organ občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje protipravno prodal novemu lastniku za zasebno gradnjo. Kot nadomestilo za navedeno igrišče nam je bilo dodeljeno novo v izmeri 3.827 m2, ki pa je prazno in že naprej prodano zasebnikom. Odločba o tem je dalj časa ležala v predalu oddelka za gradbeništvo pri občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje in je bila krajevni skupnosti vročena šele v avgustu 1968 — pa še to na večkratno urgenco.
Spričo vsega tega prosimo da se to pismo objavi s pozivom na javni odgovor.
Za svet krajevne skupnosti Nove Jarše Franc Presetnik s.r. Pismo sveta krajevne skupnosti Nove Jarše je uredništvo Naše skupnosti posredovalo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine toda odgovora pred zaključkom redakcije še nismo prejeli.
Jelka se je odrezala
Sredi junija je bila v prostorih mestnega sveta Ljubljana prisrčna slovesnost, na kateri sta predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak in direktor komunalnega podjetja Snaga inž. Janez Urbanija podelila nagrade za najboljše spise o vrednotah, lepotah in tegobah našega glavnega mesta s posebnim poudarkom na komunalno ureditev.
Tekmovali so učenci iz 13-tih ljubljanskih osnovnih šol.
Žirija, ki ji je predsedoval prof. Franček Boha-nec, je med 400 prispelimi nalogami predlagala za nagrado tri sestavke iz skupine nižjih razredov.
V tako hudi konkurenci je Jelka HORVAT, učenka 8.a razreda osnovne šole Ketteja in Murna v skupini višjih razredov prejela tretjo nagrado.
Čestitamo!
Učenci glasbene šole Moste-Polje so za konec šolskega leta nastopili v dvorani občinske skupščine. Številni poslušalci so dali vse priznanje nastopajočim: od prisrčnega otroškega zbora s spremljavo kitar in blokovskih flavt prek instrumentalnih in vokalnih solistov pa vse do koncertnega muziciranja harmonikarskega orkestra.
Kot vsako leto, so tudi letos treti ešolcl moščanske gimnazije odšli v tovarne na obvezno dvotedensko proizvodno delo. Največ dijakov je sprejela tovarna Saturnus: kar 30. Tudi Kolinska s 14 in Totra z 12 ne zaostajata. Dijaki opravljajo enako delo kot delavci in uslužbenci kolektivov. Namen prakse je, da se dijaki seznanijo z delom v tovarnah in spoznajo potek celotne proizvodnje. Vsak dijak zato menja delovno mesto prek težaškega dela do pisarniškega.
Vsi dijaki so bili na praksi od 9. do 21. junija in so prejeli tudi oceno. Praktikanti so prejeli tudi denarno nagrado, ki jim jo je po pridnosti določil nadzornik oziroma delovodja v podjetju.
MATURANTI
Na VI. gimnaziji je 99 dijakov opravljalo maturo do vključno 29. junija. Kakšni so bili rezultati na izpitih, še ni znano, pravijo pa da so se dijaki kar dobro pripravili za zrelostni izpit.
V tem prepričanju jim k uspehom čestitamo tudi mi!
ŠOLA IN OKOLICA
Sola prispeva tudi k otrokovemu oblikovanju smisla za red in lepoto. V teh prizadevanjih so nedavno tega uspeli urediti okolico osnovne šole Ketteja in Murna tudi z dvoriščne strani.
Na prvi pogled zakasnelo dejstvo dobi pojasnilo v tem, da je manjkalo okoli 150 tovornjakov zemlje — to pa je že količina, ki jo je šoli uspelo dobiti šele po osmih letih delovanja in še sedaj ob polnem razumevanju odbora za gradnjo kopališča na Kodeljevem.
Dokončna ureditev okolice osnovne šole Ketteja in Murna je zdaj le še vprašanje časa. Treba je zravnati in utrditi travnato igrišče ob telovadnici dn dokončati nekoliko dvignjeni zaključek tega igrišča. Tako bo lahko tudi spevala delež k estetski vzgo-neposredna okolica šole pri-ji mladega rodu na Kodeljevem.
Posebno toplo so poslušalci pozdravili premišljen izbor izvajanih del. V njem niso pogrešali rotorjev tudi iz »globoke« zgodovine, pa našli predvsem ustvarjalce iz sodobne svetovne in domače tvornosti. Zato velja vse priznanje učiteljskemu zboru za vložene napore, učencem pa za uspel glasbeni večer.
Na praksi je bilo 137 dijakov. To pa še niso vsi tretješolci, saj jih je nekaj šlo v mladinske delovne brigade in so zato opravičeni prakse v tovarnah. Dijake so na delovnih mestih obiskali tudi profesorji in kot pravijo — se nihče ni pritožil nad obnašanjem ali marljivostjo mladih štirinajstdnevnih proizvajalcev!
Aleš Kardelj
OBISK BEOGRAJSKIH RAVNATELJEV OSNOVNIH
sol
V okviru vsakoletne izmenjave teoretičnih in praktičnih izkušanja ravnateljev osnovnih šol Beograda-Cukarice ter Ljub. občin Šiška in Moste-Polje so bili letošnji razgovori usmerjeni v problematiko povezave šol z delovnimi organizacijami. Tolikokrat deklarirana misel o tem, da je socializem brez kulture nemogoč, je dobila konkretnega odraza v povezanem ogledu in razpravi v prehodnem domu in osnovni šoli v Jaršah ter v Javnih skladiščih. Tako tu kot tam so beograjski gostje posebej pohvalno ocenili prav prisotnost obeh dejavnikov pri oblikovanju kolektivov in delovnih odnosov v njih.
USPELA GLASBENA PRIREDITEV
Mladinski aktiv Podgrad, ki je kljub maloštevilnosti zelo aktiven na svojem terenu, je v zaloškem zadružnem domu organiziral prejšnji mesec glasbeno prireditev ZA STARO IN MLADO. Prireditvi sami ni bilo kaj reči, saj so se ob njenem pestrem programu narodno-zabavne glasbe res razvedrili vsa, kot pove že sam naslov. Organizatorji MA Podgrad so se — lahko rečemo — ušteli samo pri datumu in uri pričetka. Prelepo vreme in ura pričetka (ob 16. uri) nista bila najprimernejša za tako prireditev. Kljub temu pa vse čestitke mlademu aktivu. Le tako naprej, dekleta in fantje iz Podgrada.
Vili Sluga
Podeljene nagrade ob koncu šolskega leta
Prvič na proizvodnem delu
NA OBISKU PRI MOHARJEVI MAMI V VOLAVLJAH
»Tudi letos bi šla volit, če bi me noge ne izdale!«
Kar poizkusite šteti do sto pa se boste prepričali, kako je to zamudno. In če odbijete od sto le tri leta, potem veste, koliko je stara Mokarjeva mama iz Volavelj. Od tistega lepega in dišečega majskega jutra, ko je prvič ugledala luč sveta, pa do dneva, ko smo jo obiskali, je minilo natanko 35.420 dni. Im kako dolg se nam včasih zdi en sam dan življenja!
... Zato me niti ni popolnoma razorožila že takoj ob prvih besedah, ko je kar naprej tarnala in mi zatrjevala, da bi že rada umrla, pa bela koščena žena s koso nikakor noče priti ponjo. »Ce so otroci in vnuki še tako potrpežljivi in imajo razumevanje do svoje mame in babice, te nenehno preganja občutek, da si odvečen in je že čas, da se umakneš — še posebej, če zabredeš v tako globoko starost !«
Malokomu je v življenju postlano s samimi rožicami. Mo-'harjevo mamo pa je življenje vseskozi teplo. Od tistih časov, ko je kot dekletce v sami srajčki in bosa sklakljala po Stangi, kjer se je rodila, pa do jeseni svojega življenja je morala trdo delati. To se ji pozna na razoranem obrazu. Škoda, da je ženica že precej naglušna in tudi spomin jo je močno zapustil. Verjetno bi iz nje »izvlekel« marsikatero nadrobnost iz njenega
kladala svitek. Ko sva hodili po ravnem, sem si za nekaj časa tudi sama zadela težak jerbas na glavo, da sem se pod njegovo težo kar opotekala. Pot od Stange do Ljubljane sva nrehodili v pičlih štirih urah. Ponoči z doma, ponoči spet domov. Večkrat se je pripetilo, da sem od utrujenosti ob poti zaspala. Še večje težave so nastopile, iko sem se omožila. Na tem mestu je nekoč stala stara hiša, ki sva si jo z možem tako rekoč odtrgala od ust!«
Od sedmih otrok sta ji dva umrla takoj po prvi svetovni vojni, mož pa je umrl med prvo vojno, tako da je že več kot petdeset let vdova. Štirje otroci so se preselili v dolino, in sicer v Polje in Kašelj, ker na majhnem gruntu ni bilo kruha za vse. Samo sin Jože je ostal zvest hiši, v kateri mu je tekla zibelka.
»Marsikaj hudega smo prestali na tejle rebri,« je povzela Moharjeva mama, »pa smo se vendarle pretolkli. Najhuje je bilo 29. novembra leta 1944, ko so prišli Nemci in vlasovci hajkat tod okrog. Jožeta, ki je pravkar prišel iz hoste za nekaj dni domov, so odpeljali iz hiše. Postavili so ga pred puške, toda uspelo mu je pobegniti; samo ranili so ga v desno nogo. Potem so vse izropali, hišo pa zažgali. Mene so Čerkezi nameravali
MOHARJEVA MAMA S SINOM TONETOM
burnega in dolgega življenja. Pa vendar je z zanosom pripovedovala, kako je z odliko končala 3 razrede osnovne Sole in so jo »gospod fajmo-šter« imeli zelo v čislih; še druge otroke je učila. Somo-šter, ki je v cerkvi orglal, jo je naučil branja in pisanja. Se sedaj sama napiše pismo, če je treba.
»Ko sem bila stara 10 let,« se spominja, »sem šla z mamo prvič v Ljubljano.«
Ob luninem svitu sva jo po bližnjici mahnili v dolino. Mama je na glavi nosila poln jerbas jajc, masla in drugih reči na trg, jaz pa sem ji med Potjo vsake toliko časa pre-
živo vreči v plamene, pa so se v zadnjem hipu premislili. Jelnikarjeva Marjeta iz Volavelj je tisti večer živa zgorela v plamenih. Prav pošasten je bil prizor, ko so ognjeni zublji segali po ubogi žrtvi, toda pomagati ji nismo mogli. Da, to so bili hudi časi,« se spominja Moharjeva.
Trije stari tisočaki njene mesečne socialne podpore in 15.000 S dinarjev Jožetove priznavalnine skorajda ne more odtehtati prestanega strahu in trpljenja.
In vendar je treba živeti. Seveda, če ne bi bilo malo posestva in vnukovega do-
stojnega zaslužka, bi nemara vsem skupaj trda predla.
Zenica, ki mi je sedela nasproti, ni bila v življenju nikoli resneje bolna. Na prste ene roke pa bi lahko našteli, kolikokrat je bil zdravnik pri njej ali ona pri zdravniku. Ko sva trčila na zdravje, ji je požirek gladko stekel po grlu in prazen kozarček je z mirno roko postavila nazaj na mizo.
Mriičilo se je že, ko sem se po strmi vijugasti stezi spuščal v vas Volavlje. Med potjo mi je nenadoma šinila v glavo misel, da žena, s katero sem pravkar govoril, le ni kar tako, saj je prišla na svet štini leta po odprtju Sueškega prekopa in je Bene Daj roler izumil bencinski motor leta 1883, se pravi tisto leto, ko je šla mala Marija z mamo prvič v Ljubljano. Takrat še ni bilo ne duha ne sluha o avtomobilu. Samo kočije so drsele po pesku, slišati je bilo enakomerni topot konjskih kopit... Zastopniki »moderne« se še niso začeli shajati pri Murnu Aleksandrovu v stari cukrarni.
Nekoč so njene urne noge od zore do mraka tekale sem in tja in so ničkoliko-krat obredle hribe in doline, slemena, dobrave kolikor daleč nese oko. Kajti zdrava, delavna in nemirna žena ni vedela za počitek. Sedaj so noge odrekle poslušnost in se umirile. Utrujeno telo poneso samo še okoli hiše. Takrat vrže ženica v daljavo otožen pogled, kot da bi z njim hotela objeti vse radosti in bridkosti svojega življenja. Danes, ko ima že vsak drugi ljubljančan avtomobil in bo kmalu prvi človek stopil na luno, Moharjeva babica že 7 let ni bila v Volavljah, ki so se stisnile ob vznožje hriba, na katerem stoji njena hiša.
Vse pride, vse mine! Takšen je nenehni krog življenja, ki vsakega od nas potegne v svoj vrtinec in se mu nihče ne more postaviti po robu.
Moharjev! mami želimo, da njeno plemenito srce še dolgo ne preneha biti in da cvetočega majnika leta 1973 v družinskem krogu na veliki torti sama upihne sto sveč.
F. Fajdiga
Ceste, vodovodi, pločniki in...
Na območju občine Ljubljana Mostc-Polje so v zadnjih dveh letih zgradili, modernizirali ali drugače uredili veliko število cest, vodovodov in drugih komunalnih naprav. O teh in takih prizadevanjih občinske skupščine in drugih dejavnikov je bilo že dosti napisanega, vendar menimo, da je prav, če o tem spregovorimo še enkrat. Morda posebej zato, ker so sredstva za te namene še vedno preskromna in z njimi ni mogoče kriti vseh potreb.
CESTE IN PLOČNIKI
Viri financiranja za rekonstrukcijo in modernazacijo cest so: prispevek za uporabo mestnega zemljišča, cestni sklad, sredstva občinskega proračuna in delno tudi samoprispevek občanov.
Razpoložljiva sredstva so bila usmerjena v rekonstrukcijo občinskega cestnega omrežja. Sem sodijo predvsem ceste IV. reda, krajevne ceste in posamezne ulice. V letu 1967 sta bili iz sredstev cestnega sklada urejeni Kavčičeva in Kajuhova cesta. Naslednje leto pa so bile iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča modernizirane Partizanska, Proletarska, Tovarniška,
Vzajemna, Križna, Štepanjska, Trpinčeva in še mnoge druge ceste in ulice v skupni dolžini 5 km. Poleg tega je bilo na Kodeljevem urejenih 12 lun pločnikov.
V	letošnjem letu je v programu družbenega razvoja in proračuna občine Moste-Polje za modernizacijo občinskih cest ma voljo 2,104.00 dinarjev. Dela izvajajo po predvidenem programu in bodo zaključena konec oktobra.
VODOVODI
V	občini Moste-Polje je zelo žgoč problem preskrba z zdravo in pitno vodo. To velja tako za mesto kot za podeželske kraje v občini. Pomemben delež pri financiranju gradnje vodnega omrežja ima poleg občinskega proračuna tudi mestni vodovod. Samo v letu 1967 je bilo v te namene porabljenih 690.000 dinarjev, v preteklem letu pa nadaljnjih 456.000 dinarjev. Med pomembnimi vodovodnimi objekti, zgrajenimi v tem času naj omenimo podaljšek vodovoda
od Vevč do Zadvora, vodovod v Sp. Kašlju - poleg cele vrste krajevnih vodovodov.
Letos je na voljo iz občinskega proračuna 270.000 dinarjev. Tu niso vračunana sredstva mestnega vodovoda in sredstva prispevka drugih investitorjev.
JAVNA RAZSVETLJAVA
Lansko leto je bilo v te namene porabljenih 130.000 dinarjev, in sicer za napeljavo ulične razsvetljave v Partizanski, Kajuhovi in Vzajemni ulici. Letos je za modernizacijo javne razsvetljave predvidenih nadaljnjih 200.000 dinarjev.
VZDRŽEVANJE ULIC, CEST,
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Kot je znano, financiramo iz občinskih proračunskih sredstev vzdrževanje mestnih ulic, krajevnih cest, pokopališč, zelenic (ki so kategorizirane kot javne), cest IV. reda in tokovine javne razsvetljave.
Po letošnjem proračunu je predvideno za vzdrževanje cest IV. reda 410.000 dinarjev, za mestne ulice 340.000 dinarjev, za pokopališča 45.000 dinarjev, za razširitev pokopališča v Polju 100.000 dinarjev, za zelenice 50.000 dinarjev, za tokovino 15.000 dinarjev in za krajevne ceste 241.000 dinarjev.
Iz občinskega proračuna financiramo tudi zimsko službo za vzdrževanje in pluženje krajevnih cest, cest IV. reda ter vzdrževanje železniških predorov. Teh sredstev pa je še vedno premalo. V potrditev tega naj navedemo, da je bilo za minulo zimo namenjenih za zimsko službo 1,046.145 dinarjev, porabljenih pa je bilo 1,373.738 dinarjev.
Občni zbor občinske gasilske zveze Ljubljana Moste-Polje
Več mladih v gasilska društva
V letnem poročilu upravnega odbora občinske gasilske zveze Ljubljana Moste-Polje lahko znova ugotavljamo, da je mladino težko pridobiti v gasilska društva, češ da jim gasilstvo nima kaj nuditi. Takšno pojmovanje je seveda zgrešeno, kajti tudi ta organizjacija lahko nudi mladim domala vse, kar jim dajejo druge tclesnovzgojnc organizacije in društva.
Obstaja tudi možnost, da posamezna gasilska društva le niso storila vsega za popularizacijo svoje dejavnosti med mladimi, s čimer bi jih pritegnila v svoje vrste. Izkušnje iz nekaterih drugih držav — in zadnje čase tudi pri nas, recimo v Senožetih — kažejo, da se mladi zelo navdušujejo za gasilstvo, ker prirejajo zanje poleg obveznih vaj tudi zanimiva tekmovanja, paradne nastope v bleščečih gasilskih uniformah, razne družabne igre, zabave in podobno, kar vse mlade ljudi privlači.
V 13 terenskih in v osmih industrijskih gasilskih društvih na območju običdne Moste-Polje je bilo konec lanskega leta vključenih 780 gasilcev, od tega le 45
mladincev. Kljub temu pa je kadrovska struktura društev še kar zadovoljiva, saj imajo polovico gasilcev mlajših od 30 let. Razveseljivo je tudi, da ima občinska gasilska zveza v svoji sestavi tudi žensko gasilsko enoto, v kateri je kar 35 gasilk.
V razpravi na letnem občnem zboru so delegati odkrito in prizadeto grajali nekatere pomanjkljivosti. Poudarili so, da krajevne skupnosti ne kažejo dovolj razumevanja in zanimanja za svoja gasilska društva. Premalo je tudi povezave med industrijskimi in terenskimi gasilskimi društvi. Nekaj pripomb je bilo izrečenih tudi na rovaš pomanjkljivega družbenega nadzora nad sredstvi, s katerimi razpolaga občinska gasilska zve-
za. Beseda je stekla tudi o strokovnem usposabljanju kadrov v gasilstvu. Glede tega so v občini Moste-Polje v preteklem letu dosegli zavidljive rezultate. Samo na treh tečajih je opravilo izpite 64 gasilcev, tečaja za gasilske podčastnike pri poklicni gasilski brigadi v Ljubljani pa se je udeležilo 14 gasilcev.
Pri vzgoji kadrov so dosegla lepe uspehe predvsem nekatera industrijska gasilska društva (Saturnus, Teol, Kolinska, Papirnica Vevče). Tako na primer je v vevški papirnici 23 mladih tehnikov obiskovalo večdnevni seminar o poznavanju protipožarne preventive.
Upravni odbor občinske gasilske zveze bo tudi v bodoče posvečal vso skrb vzgoji kadrov.
Zal pa nekatera industrijska — kot tudi terenska — gasilska društva še vedno le životarijo. Tipičen primer je gasilsko društvo Moste, ki že nekaj iet obstaja samo na papirju.
Sprejem nevest v Dolskem Gospodarjenje s poslovnimi prostori
IZoi&oorvi	o	lii cf Q rv^i.oi V* _ i	1 i /-lomilo + m-
Vaščani Dolskega so bili konec maja priča velikemu dogodku. V tej vasici na vzhodu Ljubljane se je zbralo vse, kar leze in gre. Vseh 13 nevest kmečke ohceti 69 se je zbralo na dekliščini v vasi, kjer se je rodila ideja kmečke ohceti. Dva visoka slavoloka, ki so ju prejšnji dan postavili vaški možje in fantje, sta opozarjala daleč naokoli, da dekliščina ne ho 'kar tako. In res ni bila!
Ko se je vesela druščina z okrašenimi zapravljivčki pripeljala v Dolsko, jo je že od daleč pozdravljala velika množica ljudi. Godci so godli poskočne narodne viže vse dokler se pisana povorka ni ustavila na zabaviščnem prostoru sredi vasi. Starešina ohceti, oča Janež, je vsaki nevesti pomagal, da je stopila z voza. Ko so se zvrstile vse, je najprej spregovoril nekaj
starejših — izročili darila ter jim zaželeli obilo sreče. Čeprav vse neveste niso povsem dobro razumele, so vseeno uganile za kaj gre; prijazen pogled jim je povedal vse. Nato so kuharice podale nevestam lončene sklede z žganca in mlekom. Večini naša domača hrana našla najbolje v tek. Iz zadrege so neveste rešili nasproti sedeči družbenopolitični delavci, ki so vešče pospravili mleko in žgance. Godci — ansambel SLAK in domači fantje — so se kar kosali, kdo bo bolj razvnel plesalce. Ko so se vsi že razigrali, so neveste povabili na kegljanje. Veljalo je pravilo: kolikor kegljev kdo podre, toliko bo otrok! Najbolj se je izkazala Švicarka, ki je podrla vseh devet kegljev, pa tudi Slovenka se je odrezala: z osmimi podrtimi keglji!
Zadnji dan, preden so skočile v zakonski jarem, so neveste, ki so se letos poročile na kmečki ohceti, preživele na pikniku v Dolskem. Prav v tej vasi se je namreč rodila ideja o tej starodavni in lepi šegi, ki je že prerasla v prvovrstno turistično prireditev v Ljubljani
besed predsednik organizacijskega odbora kmečka ohcet 69 Budi Zupančič, potem pa je neveste pozdravil še predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček. Ko so se neveste postavile v vrsto, so jim vaščani — od najmlajših pa do naj-
Nazadnje so nevestam razdelili še zadnja navodila pred vstopom v zakonski stan, nato pa so sedle v avtomobile in se odpeljale v Ljubljano. Ljudsko rajanje pa se je nadaljevalo še dolgo v noč.
Sašo Novak
Na Vevčah so ustanovili mladinski klub
V	nedeljo 1. junija je bila ustanovna konferenca mladinske-Polje, SZDL terena VevČe-Kašelj Prisotnih je bilo približno 40 mladincev, pa tudi predstavniki terenske konference ZMS Moste-Polje, SZDL terena Vevče.Kašelj in sekretar ZK Papirnice Vevče.
Ustanovitev kluba je bila pravzaprav le še formalnost, saj je mladina že do sedaj organizirano delovala.
V	programu novoustanovljenega kluba lahko opazimo tudi dejavnosti, katerih pri drugih mladinskih klubih nismo opazili. Tako mislijo mladi delovati v kulturni sekciji, kjer so predvidene razstave; takoj prva bo razstava slik mladine s terena, sledila pa naj bi ji razstava cvetja. V načrtu je tudi razstava, ki bo govorila o nesmislu vojne.
Ustanovili bodo tudi filmski krožek s programom kratkih filmov. Seveda bo klub skrbel tudi za zabavno življenje. Poleg plesa bodo v bližnji prihodnosti organizirali disco klub. V okviru možnosti in zanimanja bodo v klubu priredili tudi razna politična, potopisna, znanstvena in podobna predavanja. Mladina je izvolila tudi svoje vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Niko Potočnik, za sekretarja Nataša Zupančič, za podpredsednika Iztok Černe in za blagajnika Toni Mahkovlc,
Konferenco je pozdravil predsednik terenske konference ZMS tn podal program terenske konferenc ZMS Moste-Polje.
Govoril je tudi predsednik SZDL tov. Trajkovič in predlagal, da si mladina zgradi igrišče za tenis. To bi naredili s prostovoljni im delom, finančne stroške pa bi krila SZDL. Za ta predlog so bil mladi navdušeni in upamo, da pri uresničevanju tega navdušenje ne bo splahnelo.
Novemu klubu želimo, da bo uspešno izpolnil svoj program in upamo, da bo v njem sodelovalo čimveč mladih.
Niko Potočnik
Triletno gospodarenje s poslovnimi prostori v okviru stanovanjskega podjetja je pokazalo veliko prednost od prejšnjega sistema.
Glede na močno prizadevanje nekaterih delovnih organizacij in organov, da bi poslovne prostore, ki so ljudsko premoženje in v upravi stanovanjskih podjetij, brezplačno prenesli na sedanje najemnike, želimo prikazati stanje lokalov na našem območju.
NaSe podjetje upravlja na področju občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje s poslovnimi prostori na temelju pogodbe o vložitvi stanovanj sko-po-slovnega fonda, katero sta sklenili z nami obe skupščini. Na zahtevo nekaterih organizacij o brezplačnem prenosu lastništva nanje je naše mnenje naslednje: Razlogi gospodarskih organizacij oziroma njihove zahteve o prenosu lastništva se pokažejo neutemeljene, če primerjamo tarife najemnin za posamezne panoge dejavnosti z vrednostjo m2 novega poslovnega prostora, ki ima trenutno gradbeno prodajno ceno 3.000 din.
4.	prenos lastništva poslovnih prostorov na gospodarske organizacije brez vsake odškodnine je neprimeren in nepravilen, če primerjamo neko privilegiranost, ki bi v primeri s prenosom lastništva nastala pri teh gospodarskih organizacijah z drugimi organizacijami, ki so že do sedaj investirale veliko sredstev v lastno gradnjo poslovnih prostorov na območju mesta. Gospodarske organizacije, ki zahtevajo prenos lastništva, so do sedaj zelo malo investirale v novogradnjo poslovnih prostorov in še to, kar je bilo zgrajenega, je bilo v glavnem zunaj Ljubljane. Kot primer naj navedemo bivši zavod za
Pregled površin lokalov po de-javnosti in povprečni tarifi najemnine za m2 za leto 1968/69:
Dejavnost
H
i v
> •o
in
s! "s
V-l
Ul
C1, £ &
Letna
najemnina
1. trgovina		2.116	8,82	223,908,00
2. gostinstvo		982	6,45	75.972,0
3. obrtna dejavnost		1.639	5,60	110.289,00
4. proizvodna dejavnost		921	7,30	80.676,00
5. prehrambena trgovina		4.493	6,00	323.781,00
6. družbenopolitične organizacije		3.851	3,82	188.434,00
7. zastopstva in upravni	prostori	2.921	12,60	441.349,00
Skupaj		16.923	7,10	1.444.409,00
Iz gornje tabele in	sedanje	izgradnjo poslovnih prostorov,		
gradbene cene za m2 površine		podjetja Prehrana, Mercator in		
razberemo, da gradnja ali	l nakup	druge,	ki so uspeli graditi po-	
novih poslovnih prostorov	za go-	slovne	prostore v	drugih krajih,
spodarske organizacije nista ute-		v neki	meri tudi na račun skrom-	
meljena; še posebej, če	bi upo-	nih najemnin v		Ljubljani — v
rabili kredit. Zato žele	dobiti	primeri	s precej višjimi najemni-	
lokale brezplačno.		nami v	■ Zagrebu,	Sarajevu Beo-
Ce bi opravili prenos lastništva poslovnih prostorov na sedanje uporabnike, predvidevamo nekatere negativne posledice:
1.	občinske skupščine, krajevne skupnosti in vsi drugi pristojni forumi bi Izgubili vse pravice glede določanja namembnosti poslovnih prostorov, kar bi bilo občutno v škodo potrošnika;
2.	morebitna naknadna prodaja poslovnih prostorov npr. tudi zasebnikom, bi povzročila, da bi bila v mnogih primerih namembnost poslovnih prostorov zelo vprašljiva in ne bi bila v interesu opremljenosti naselja s potrebnimi poslovnimi prostori. Vsaka ingerenca nad namembnostjo poslovnih prostorov bi bila dokončno izgubljena;
3.	občinske skupščine bi z morebitnim prenosom lastništva izgubile precejšen del finančnih sredstev za gradnjo novih poslovnih prostorov, še posebej za tiste dejavnosti, za katere gospodarske organizacije ne kažejo (zaradi počasnejšega dotoka sredstev) dovolj interesa;
JAVORŠKE NOVICE
Ob prostih dnevih premišljamo, kam bi odšli iz vsakodnevnih skrbi. Žal pozabljamo na našo najbližjo okolico, ki nudd mnogo lepih kotičkov in svežega zraka. Nedeljske izlete, Zlasti one brez lastnega vozila, je razveselila vest, da je SAP uvedel ob nedeljah in praznikih jutranji avtobus iz Ljubljane proti Pečarju In po dolini Besnice do Litije s povratkom zvečer v nasprotni smeri. S tem nam je omogočeno spoznati manj znane, a zato nič manj mikavne predele. Na gričevnatem ozemlju se je pričela sezona jagod, češenj, a v kratkem tudi borovnic in gob. Marsikoga ovira pri obisku teh krajev še vedno pomanjkljivo urejeno gostinstvo. Zato je razveseljivo, da pri-
pravljajo v Javoru bife s trgovino.
Pod isto streho domuje tudi igralska skupina. Sama si ne zmore s prireditvami oskrbeti potrebna sredstva, da bi redno popravljala in vzdrževala prostore. Vso pomoč v glavnem dobiva od občanske skupščine. V preteklih mesecih so ometala zunanjost prizidanega odrskega prostora in klubske sobice pod njim. Tudi sanitarije so uredili. Potrebno pa bi bilo še marsikaj. Nakupiti in vzidati je treba nova okna v dvorani, saj odpadajo že leseni okviri. Tudi žlebovi so potrebni, ker nam voda stalno uhaja v kletni prostor. Potreb je mnogo, le denarja je premalo.
A. B.
gradu ali Novem Sadu. V naštetih mestih so najemnine tudi do trikrat višje kot v Ljubljani. Prav tako je za nas popolnoma neprepričljivo mnenje trgovine, da najemnina lokala zvišuje ceno storitve ali izdelka. Najemnina je gotovo vračunana, ne mora pa biti vzrok občutnega porasta cen;
5.	gospodarske organizacije so vsa leta po vojni plačevale zu poslovne prostore minimalne najemnine, ki so znašale do 0,50 do 3,00 din za m2 uporabne površine. Take tarife so veljale vse do pričetka stanovanjske reforme. Razumljive je, da so ekonomske zakonitosti pri gospodarjenju s poslovnimi prostori povzročile dvig najemnin, vendar so te še vedno prenizke ob upoštevanju dosti nižje amortizacijske dobe poslovnih prostorov kot stanovanj ;
6.	sredstva iz najemnin porabi stanovanjsko podjetje sporazumno z občinsko skupščino za gradnjo novih poslovnih prostorov In sanacijo starih skladno s finančnim načrtom podjetja, ki ga odobri delavski svet v razširjeni sestavi. Gradnjo In sanacijo opravimo predvsem na tistih območjih, ki do sedaj nimajo potrebnega števila lokalov glede na zahteve in potrebe občanov.
Lokale, katere smo prevzeli ob pričetku poslovanja, smo morali v glavnem adaptirati, kajti taki kot so bili, niso ustrezali sedanjemu razvoju trgovine In uslužnostnih dejavnosti.
Del sredstev Iz najemnine uporabljamo torej stalno za tekoče in Investicijsko vzdrževanje lokalov.
Sredstva Iz najemnin vodimo strogo namensko In jih stanovanjsko podjetje ne more uporabljati v druge namene. Delitev In uporabo najemnin odobrava delavski svet skupaj s predstavniki Javnosti.
V primeru prenosa lastništva na gospodarske organizacije bodo v upravljanju pri stanovanjskih podjetjih zadržani samo lo-
kali, ki jih imajo v najemu zasebniki. Sredstva iz preostalih lokalov bodo tako skromna, da ne bodo mogla vplivati bistveno na učinkovit razvoj terciarnih dejavnosti.
Trditev, da je z najemnim odnosom kršeno ustavno načelo, po katerem naj s sredstvi za proizvodnjo, ki so družbena lastnina, upravljajo neposredni proizvajalci, ki s temi sredstvi delajo, ni dobila potrdilo Ustavnega sodišča Jugoslavije.
Jože Crnugelj
Srečanje bralnih znackarjev na Muljavi
Na dan mladosti smo se v Jurčičevem rojstnem kraju Muljava, srečali pionirji, ki smo si s poznavanjem del iz jugoslovanske književnosti pridobili bralno značko. S tem srečanjem smo udeleženci počastili Titov rojstni dan. Bilo nas je mnogo, iz vse Slovenije. Vsak je nosil na prsih značko: ta Cankarjevo, oni Levstikovo, pa Zupančičevo, Murnovo, Seliškarjevo, Bevkovo. Na naši šoli si lahko pridobimo Prežihovo.
Program srečanja jo bil pester in bogat. Predstavili so nam pisatelja Antona Ingoliča, Smiljana Rozmana, ilustratorja Milana Bizovičarja, Savo Sovreta in druge. Pogovarjali so se z nami in se nam v spomin na srečanje podpisali. Ogledali smo si na novo urejen Jurčičev dom, Krjavljev© kočo, razstavo »Od lanu do platna« v kleti Jurčičeve hiše, čebeljnjak s poslikanimi panjskimi končnicami, cerkev iz prve polovice 15. stoletja z zlatim baročnim oltarjem iz 17. stoletja in obzidjem iz turških časov ter nazadnje še razstavo Jurčičevih del.
Ves Čudoviti nedeljski dam smo preživeli v nepozabni Jurčičevi pokrajini in se vživi j ali v osebe iz njegovih stvaritev.
Ivan PJevič
Vesti iz Vevč
BAZEN
Vevški bazen so odprli /je 20. maja. Cene vstopnic so višje kot lani in plačajo odrasli 2,50 — otroci pa 1 dinar vstopnine. Možno pa je nabaviti 'tudi sezonsko vstopnico, kar je novost za ta bazen. Cena sezonske vstopnice je 25 dinarjev.
Krajevna skupnost
V torek 27. maja je bil sestanek komisiije za kulturo in mladino. Na sestanku so bili tudi predstavniki mladine s terena in tovarne, sklican pa je bil na pobudo terenske mladine, ki hoče imeti svojo organizacijo. Najbolj pereč je problem prostorov in dogovorjeno je bilo, da bodo prostore pod kinom Vevče uporabljali mladinci s terena in tovarniški mladinci. Mladini je bila obljubljena tudi finančna pomoč, saj so že z dosedanjim delom pokazali, da so pripravljeni delati v mladinski organizaciji. Orga-ndzlmli so že štiri mladinske plese, kur so jim omogočili tovarniški mladinci. Na razpolago so jim dali prostore in aparature. Prizadevnost mladine pa se vidi že v tem, da so popestrili ples z modernim Hght shoivom, z risankami in s komičnimi filmi. Upamo, da bo mladina opravičila zaupanje in da bo svojo dejavnost razširila tudi na druge dejavnosti.
fl. il /š/fe
& yyybKyuH u=jt=i
znaiifTe
Križanka
OBVESTILA
POROKE
17.	5. 1969
Cimerman Stanko, Podgrad 18 in Osredkar Neža; Mugerle Franci, Lj. Ob Ljubljanici 56 in Brenčič Meta, Lj. Kosovelova 59; Plak Marija, Lj. Jana Husa 47 in Škulj Jože Ivan.
24.	5. 1969
KINO
ZA MESEC JULIJ 196»
KINO TRIGLAV
1.	- 2. VELIKA KAČA - nemški barvni film, indijanartca;
3. - 4. SARAJEVSKI ATENTAT — jugoslovanski barvni zgodovinski film;
5. - 7. EL DORADO - ameriški
samo 9. SARAJEVSKI ATENTAT — jugoslovanski barvni zgodovinski film;
samo 10. VELIKA KAČA - nemški barvni film — indijanarica;
11. - 13. EL DORADO - ameriški barvni westem;
16. - 17. PLAVOLASKINE LJUBEZNI - češki film;
18.	- 20. MATT HELM, TAJNI AGENT — ameriški barvni pustolovski film;
samo 22. SARADA — ameriški barvni film;
23. - 24. PEKEL V VLAKU -francoska barvna kriminalka;
	J	1	2	3	4	5	u	6	7	8	9	L	
\	10							11				12	L
13							14						15	»;
16			17			18					19		
20		21			22	28			23	24			
25			26	27				29				30	
j		31			32						33	1 "	
34	35	□	36						37			38	N
40		41			□	42		43			44		H
45			□		46				47	48		49	
50			51	52				53			54		J
S	55					n	56						r
S	1	57			___				58							F	j
Vodoravno:	1. osebni avto z
voznikom, ki ga potnik najame in plača po prevoženi poti, 6. neprijeten občutek v javnosti, 10. pripadniki organizacije vojaškega značaja v nekdanji Rusiji, II. slovenski gledališki igralec, član Drame in mentor ene naših amaterskih gledaliških skupin (Aleksander), 13. kisel južni sadež, 14. novinec, začetnik, 16. kratica za »-izvršni svet«, 17. podjetje na Smartinski cesti, ki je združeno s Protektorjcm, 19. življenjska tekočina v srcu in žilah, 20. prometno podjetje s sedežem v naši občini, 22. otok v severnem delu Jadranskega morja, 23. ime francoskega filmskega igralca Delona,
25.	obvezno delo tlačanov v srednjem veku, 28. tovarna pozamen-terije in plastičnih izdelkov v Zgornji Hrušici, 30. kratica za »■nogometni klub«, 31. pokrajina v severni Italiji z najvažnejšim mestom Milano, 34. kratica komunistične partije, 36. berbersko pleme, ki se je iz severozahodne Afrike z arabskim osvajanjem razširilo na južno polovico Pirenejskega polotoka in ustvarilo pomembno kulturo, 37. priljubljena izletniška točka v naši občini, 40. ime slovenskega narodnega heroja iz naše občine Grajzerja, 42. mlada kravica, 44. barva kože, 45. kratica italijanske radiotelevizije, 46. poznana ženska, 49. začetnici Rika Debenjaka, 50. mesto v severnem delu CSSR, administrativno središče severne moravske oblasti, 53. mesto v severni Italiji s tovarno »FIAT«,
55.	velika skupina celic, staničje,
56.	zaprtost, 57. ime dveh prelazov na Velebitu (Mali in Veliki), 58. največje drevo naših gozdov.
Navpično l. ime popularnega angleškega popevkarja Jonesa, 2. pristanišče na Donu, po katerem se imenuje plitek zaliv Črnega morja, 3. indijanski čoln, narejen iz enega debla, 4. nekdanja indijanska tofeja (s kožo vred odrezani lasje z glave), 5. enaka samoglasnika, 6. skandinavsko moško ime, 7. zorana zemlja, 8. svetlo angleško pivo, 9. domače žensko ime, 10. okisana krma, si-laža, 12. junak Erjavčeve povesti »Ni vse zlato kar se sveti« (Blaž),
13.	izrastek na veji, 14. kraj pri Klopcah v naši občini, kjer stoji rojstna hiša slovenskega matematika Jurija Vege, 15. kovina s kemičnim znakom Zn, 18. žensko ime, 21. madžarsko moško ime (Pavel), 23. aleksandrijski verski reformator iz 1. stol., začetnik arijanstva, 24. ime zahodne filmske igralke Izraelskega rodu Raki (naša pisava), 26. trgovski pomočnik, 27. glavno mesto Jordanije, 29. mednarodna avtomobilska oznaka Trinidada, 32. začetnici sodobnega slovenskega pesnika, 33. pripadnik zahodne skupine starih Slovanov, 34. barva igralnih kart, 35. sloj, 38. kraj v SZ v bližini spodnjega toka reke Dnjestar, 39. odlični japonski orodni telovadec, olimpijski zmagovalec v telovadnem mnogoboju leta 1964 (Yukio), 41. spopad, borba, 43. simfonična pesnitev Rimskega Korskova, 46. priprava za zvenenje, 47. tleča grmada drv za pridobivanje oglja, 48. starogrški bog divjega vojskovanja, 51. odžagan kos debla, hlod, 52. ime ameriške filmske igralke Gardner, 54. naglas, metrični poudarek, v medicini nenadni napad bolezni, 56. predzadnja in deveta črka slovenske abecede.
Lenarčič Venčeslav, Polje 277 in Suhadolnik Gabrijela, Lj. Goce Delčeva 20; Jurič Anton, Polje 112 in Krenčič Bogomira, Lj. Menardova 47; Hotujec Janez, Lj. Križna 15 in Dežan Alojzija, Lj. Križna 15; Zidar Frančiška, Lj. Ob Ljubljanici 110 in Rovšek Darko; Knez Franc, Lj. Jana Husa 26 in Svete Marija; Avsec Jože, Senožeti 8 in Bedenk Marija.
31. 5. 1969
Sabani Sef čet, Lj. Smartinska 135/a in Krašovec Ljudmila; Štor Vojka Vlada, Lj. Gortanova 8 in Volk Anton; Strah Jožef, Sostro 74 in Strah Marija; Drobnič Jože, Lj. Prvomajska 10 in Korak Lidija, Lj. Moškričeva 40.
7.	6. 1969
Vidic Jože in Arko Majda iz Ljubljane, Klunova 14; Premk Vincencij, Jožef Dušan Lj. Vod-matska 15 in Šinkovec Radmila; Hribar Bojan, Polje 283 in Tavčar Milena; Globočnik Rajka, Lj. Malejeva 19 in Saje Bogomil Anton; Drobne Marija, Lj. Slovenska 25 in Anderson Aleksander. Petrin Bronislav, Lj. Rojčeva 8 in Bajda Božena; Bokavšek Rozalija Ana, Lj. Stepanjska 24 in Martinšek Rudolf; Grčman Milan, Sostro 80 in Koleša Alojzija; Zbašnik Andrej, Lj. Moškričeva 40 in Cvar Stanislava.
14.	6. 1969
Ancelj Marija Majda, Lj. Kajuhova 42 in Huis Petar.
UMRLI
Globočnik Mojca, 22. 4.	1969
Ljubljana, Malejeva 19; Berščal Janez, 1. 3. 1969, Ljubljana, Ko blarjeva 35; Gornik Jožef, 13. 5 1969, Ljubljana, Moškričeva 22 Golobič-deček, 27. 4. 1969, Sadinji vas 8; Friškovec Antonija, 24. 5 1969, Ljubljana, Bavdkova 11 Stojko Danijel, 10. 4. 1969, Ljub ijana, Puterlejeva 8; Jančar Pav la, 23. 5. 1969, Javor 11; Janči Franc, 20. 5. 1969, Ljubljana, Ol Ljubljanici 36; Korbar Franc, 2S
5.	1969, Ljubljana, Bezenškova 26 Stegu Milan, 29. 5. 1969, Ljubija na, Rojčeva 9; Žabjek Ana, 29. £ 1969, Zgornja Hrušica 9; Nova! Anton, 2. 6. 1969, Ljubljana, Hru ševska 17; Jozelj Mihael, 8. 6. 196£ Sostro 19; Paternoster Ivana, S
6.	1969, Zalog 21; Drašček Marija
2.	6. 1969, Ljubljana, Ob Ljubija niči 38; Rogale Ivanka, 5. 6. 196' Ljubljana, Središka 16; Hacle Marija, 7. 6. 1969, Ljubljana, Bavd kova 17; Cvetko Janez, 9. 5. 196S Zalog 170; Goršič Marija, 22. < 1969, Malo Trobelj evo 9; Cern Andrej, 13. 5. 1969, Zgornji Ka šelj 26; Kokolj Jožefa, 12. 6. 196! Vinje 17; Kastelic Franc, 30. f 1969, Ljubljana, Litijska 28; Kuša Marija, 26. 5. 1969, Sentpavel 1!
• LASALO 17 Dl UAJOUiANA
Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 3X5-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Poljc. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk »Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini.
Rokopisov ne vračamo.
Pionirji - slikarji v Škofji Loki
V	okviru letošnjih JPI pod geslom Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode!, smo se vključili v tekmovanje mladih slikarjev. Prireditev je bila v Škofji Loki, njen naslov pa je bil Mala Groharjeva slikarska kolonija. Ivan Grohar, eden naših največjih slikarjev, se je namreč rodil v Sorici, v prijazni vasici blizu Škofje Loke.
V	petek, 30. maj, smo se s tovarišem profesorjem za likovni pouk odpeljali v Škofjo Loko. Bill smo trije: Janez, Jože in jaz.
Po prisrčnem sprejemu smo si ogledali loški muzej in diapozitive Škofje Loke.
Pravo delo se je pričelo nas-
lednji dan. Po mestu je kar mrgolelo mladih umetnikov iz vseh republik, ki so si Iskali motivov za svoje ustvarjanje. No, to ni bilo težko, saj nudi slikoviti kraj mnogo zanimivih reči, ki zaslužijo pozornost še tako razvajenega očesa. »Trdo« smo delali, popoldne pa obiskali Groharjevo rojstno vas.
Tretji dan smo si lahko ogledali razstavo del mladih jugoslovanskih likovnikov.
Težko je v kratkem sestavku opisati vsa nepozabna doživetja treh dni: nove vtise, nova srečanja, nova spoznanja. Nikoli jih ne pozabim.	Darja Žagar
barvni western;
8.	- 9. HATARI - (ob 17. in 20. uri!), ameriški barvni pustolovski film;
10. - 11. PLAVOLASKINE LJUBEZNI - češki film;
12. - 13. SARADA - ameriški barvni film;
samo 14. BOKSERJI POJDEJO V RAJ — jugoslovanski barvni film;
15.	- 16. PEKEL V VLAKU -francoska barvna kriminalka;
17. - 18. MARNIE - Hitchocko-va barvna kriminalka;
19.	-	21.	PROFESIONALCI -
ameriški barvni cs western;
22. - 24. PIŠTOLA ZA RINGA (Zadnji spopad) — italijanska barvna kavbojka;
samo 25. NENAVADNI MENIH
-	nemška kriminalka po Walla-ceju;
26.	- 28. ŠEJKOV SIN - italijanski barvni spektakel v cs;
29. - 30. UKRADENI ZRAKOPLOV - češki barvni mladinski film po romanih Julesa Verna.
KINO VEVČE
2.	- 3. NENAVADNA ZGODBA EDDIJA CHAPMANA - angleško -francoski barvni vohunski film;
4.	- 6. TAJNI AGENT FLINT
—	ameriški barvni pustolovski film;
25.	-	27.	PROFESIONALCI -
amer. barvni westem;
30. - 31. PIŠTOLA ZA RINGA
—	ital. b. kavbojka;
KINO ZALOG
samo 4. EL DORADO — ameriški barvni westem;
5.	- 6. VELIKA KAČA - nemški barvni film, indijanarica;
12.	-	13.	SINOVI KATIE	EL-
DER	—	ameriški barvni cs	we-
stern;
19. - 20. PEKEL V VLAKU -francoska barvna kriminalka samo 22. MATT HELM, TAJNI AGENT	—	ameriški barvni	pu-
stolovski film;
26.	-	27. PIŠTOLA ZA RIN-
GA (Zadnji spopad) — italijanska barvna kavbojka.
KINO ZADOBROVA
samo 4. VELIKA KAČA -nemški barvni film, indijanarica; 5. - 6. SARAJEVSKI ATENTAT
—	jugoslovanski barvni zgodov. film;
12.	13. PEKEL V VLAKU -
francoska barvna kriminalka;
19. - 20. SARADA - ameriški barvni film;
samo 22. PROFESIONALCI -ameriški barvni cs tvestern;
26. - 27. UKRADENI ZRAKOPLOV — češki barvni mladinski film po romanih Julesa Verna.
Tod so se bili zroč v bodoče dni...
Za 50. obletnico ustanovitve KPJ smo poleg drugih prireditev organizirali tudi izlete v kraje, znane iz naše revolucije. Učenci osmih razredov smo v torek, 10. junija, odšli na Pokljuko obiskat prizorišča bojev gorenjskih partizanov.
Ekskurzijo smo skrbno pripravili. Ze med vožnjo so nas posamezni učenci po zvočniku s kratkimi referati opozarjali na kraje, mimo katerih smo se vozili, Tako smo jih spoznali z zemljepisnega, zgodovinskega in gospodarskega gledišča.
Na Pokljuki smo se odpravili peš najprej do spomenika, ki stoji na kraju, kjer je še med zadnjo vojno stal hotel Lovec in je bil prizorišče strašne bitke med partizani In Nemci. Ta spomenik je izdelal Tone Svetina, pisatelj Ukane. Zamisel je izvirna. Na ogromno pokončno ploščo je vdelano orožje, pravzaprav ostanki, ki so jih na prizorišču boja našli po končani bitki. Na levi polovici je nemško, na desni pa partizansko orožje. Najbolj grozljive so tiste nemške čelade, ki izstopajo iz množine revolverskih, puškinih in mitraljeskih cevi in drugih delov in pošastno bolščijo v gledalca. Za to bitko so Nemci izbrali posebne oddelke svoje vojske, saj so tega usodnega dne poslali na Pokljuko smučarske oddelke, gorske metalce megle, vodila pa jih je cela skupina gestapovskih oficirjev. Na vsakega partizana v tesnem obroču je prišlo šest fašistov. Kljub brezupnemu položaju so partizani bitko sprejeli. Prešernovce je vodil legendarni komandant Dren. Padli so vsi, po naključju so se le trije rešili. Prišli so od daleč, s Primorske in Notranjske. Prehodili so že 130 km. Lačni, žejni, mokri, prezebli in do onemoglosti utrujeni so se hoteli spočiti v tem zapuščenem hotelu, preden kraneje dalje, na Koroško, da bi
tam v svoje vrste sprejeli nove borce. Sovražnikovega napada niso pričakovali, na izdajstvo niso pomislil. Našel pa se je proda-nec, ki je vso to nemško »elito« pripeljal prav pred hotel.
Pred spomenikom smo Imeli komemorativno slovesnost, naši sošolci so recitirali in v imenu vseh položili pred spomenik šopek gerber. Kar težko smo se ločili. Prevzel nas je spomin, gledali in mislili, mislili.
Mrtve borce so pokopali nedaleč od tega kraja, sredi majhne gozdnate jase. Skupen grob, kjer počiva devetinosemdeset partizanov, je ograjen s kamnitno ograjo, trije visoki klesani kamni pa simbolično opozarjajo na to, da je ideja, za katero so borci padli, zmagali in živi. Na enem kamnu smo prebrali:
Tod so se bili,
zroč v bodoče dni,
da mir imel bi ti, kd hodiš tod;
zdaj ga Imaš — tu gori ti,
oni tam spod.
Tudi na tem mestu smo se s pesnikovimi besedami oddolžili spominu padlih, položili ob kamen cvetje, nato pa smo se strnili okrog Olge Javor, ki se je tudi bojevala v vrstah gorenjskih partizanov. Pripovedovala nam je o dogodkih iz teh težkih dni, kakor jih je doživela sama.
Obiskali smo še partizanskega komandanta Milčeta, tov. Jernej-ca, ki se je vrnil na Pokljuko, ko so njegovo delo prevzeli mlajši. Njegova žena nam je postregla z žganci, kislim zeljem, klobaso, prav po domače. Tov. Milče pa nam Je povedal mnogo partizanskih zgodb, ki smo jih poslušali z odprtimi usti. V tem okolju, v tem ozračju je imelo vse nepozaben čar.
Darja Kovač
Junij — športni praznik naše občine
TELOVADKE ZELENE JAME - DRŽAVNE MLADINSKE PRVAKINJE • ROKOMETAŠI SLOVANA -KONČNO SLOVENSKI PRVAKI • TELOVADKE ZELENE JAME IN MOST - TO JE SLOVENSKO PRVENSTVO MLADINK • DIRKAČI GO-CARTA IZ MOST V VODSTVU NA DRŽAVNEM PRVENSTVU •
SPORTNIKI-SOLARJI SOL NASE OBČINE - NAJBOLJŠI na ljubljanskem področju
DRŽAVNE MLADINSKE PRVAKINJE
Pravkar se je končalo državno prvenstvo v orodni telovadbi za vse tekmovalne razrede. Zaradi velikih stroškov so se tekmovanja iz naše občine udeležili najboljši telovadci oz. telovadke, tiste, ki so računale na uspeh. Dnevno časopisje je dokaj obširno poročalo o zopetnem uspehu telovadk Zelene jame. Postale so (kljub zelo pristranskim sodnicam iz drugih republik, ki so na vsak način hotele videti na prvem mestu Vojvo-dinke) državne prvakinje v naj-višjem razredu mladink. Ta uspeh je nadvse pravičen, saj ga je dosegel kolektiv, ki dela v smešno
majhni telovadnici v Zeleni jami, ki je stalno zasedena od jutra do večera s šolarji osnovne šole Vide Pregare, dosegle so ga telovadke, ki brez prestanka že več kot 2 leti vadijo prav vsak dan in nemalokrat po dvakrat dnevno — skratka kolektiv, ki to po svojem trdem delu tudi najbolj zasluži.
BRATA MAVRIC . . .
Jože Mavrič je tvorec zel en o-jamske ekipe. Pred štirimi leti se je na občinskem šolskem prvenstvu v gimnastiki prvič pojavila sedanja ekipa državnih prvakinj. Do danes so vmes 4 leta trdega dela, toda niti enkrat ni Jože Mavrič klonil. Cilj je bil jasen in pravzaprav tudi sedaj še ni dosežen. S pomočjo brata Lojzeta, ki se je ob zgledu starejšega brata tudi kmalu navdušil za delo v tem športu, upa doseči še mnogo več. Iste telovadke so lahko še drugo leto mladinke, toda brata Mavrič gledata skupaj s svojimi varovankami že v zvezni razred članic. Spomnimo se, da je že lani postala (na letošnjem državnem prvenstvu nesrečna) Pe-rišičeva slovenska članska prvakinja, pred letos drugo tekmovalko v državi Marlenko Kovač. Zvezni razred članic je torej blizu. Toda to pomeni, du bosta brata Mavrič še naprej dan za dnem od jutra do večera v telovadnici, ali pa na poti od pisarne do pisarne, od kljuke do kljuke, kjer morata pritiskati, da dobita vsaj skromna sredstva za delo. Kajti
za vse delo v društvu sta sama. Jože vodi celotno društvo, Lojze pa je gospodar - oboje delata poleg svojega trenerskega dela, ker drugače ne gre. Sama sta za vse . . .
... IN TELOVADKE
Iz skromnega začetka Partizana Zelena jama, za katerega sta poleg Jožeta enako zaslužna še pokojni Janko Hrovat in sedaj službeno prezaposleni inž. Marjan Gostinčar, ko sta bila edina vodnika Jože in Marjan, je po načrtnem delu nastal tudi vaditeljski kader. Vaditelji so — vrsta mladinskih državnih prvakinj. Lepo je bilo videti na letošnjem občinskem šolskem prvenstvu v
orodni telovadbi, ko so Vida Peri-šič, Maja Labovič, Bernarda MU1-ler in Breda Končnik pripeljale na tekmovanje vsaka svojo vrsto, tekmovalke iz vrste Lučka Jur-jec, Nevica Železnikar in Jožica MUller pa so nastopile za reprezentanco šole Vide Pregare.
Mislim, da je prav, da smo skozi njihovo delo predstavili tekmovalke in vse, ki so zaslužni za njihov uspeh. Povedal bi rad, da uspeh v telovadbi ni le talent, ampak nadvse trdo, dolgotrajno samoodpovedovanje. Brez plesov, ponočevanja in tortic. Ko gledate ta vitka dekleta, ko izvajajo presenetljive umetnosti, ne veste, da jč Perišičeva v glavnem le solato in MtUlerjeva tudi po 2 dni prav ničesar. Da trenirajo vsak večer do 10. ure in so zjutraj že v šoli in da so prav vse več kot dobre učenke. In da ne prejemajo nobenih hranarin ali nagrad, pač pa si hrano na svojih potovanjih mnogokrat plačajo same.
Zato jim ne čestitamo samo k njihovim uspehom, ampak tudi njihovi volji po vztrajnem delu. Njihov zgled pa rojeva že lepe uspehe, saj je TVD Partizan Zelena jama že tako oblegan od posne-movalk, da jim premajhna telovadnica onemogoča sprejem vseh.
ROKOMETAŠI SLOVANA -KONČNO SLOVENSKI PRVAKI
Tekmovanje v slovenski rokometni ligi je končano in začele se bodo kvalifikacije za zvezno ligo. Prvič v svojem obstoju bo
na teh kvalifikacijah sodelovala moška ekipa Slovana, ki bo po devetih letih prva ekipa iz Ljubljane, ki se poteguje za zvezno ligo. Vsa zadnja leta so osvajali prvo mesto v Sloveniji izmenično Trboveljčani, Slovenjgradčani in Celjani, potem ko je bila do leta 1960 stalni slovenski prvak ljubljanska Olimpia (prej Odred).
Toda tako kot Olimpia, ki se kljub svoji veliki premoči v Sloveniji ni nikoli uvrstila v zvezno ligo, tako ne bo sodeloval v ligi tudi Slovan. V klubu so se namreč odločili, da je tekmovanje v zvezni ligi predrago, poleg tega pa tudi nimajo zadosti igralcev za tako naporno tekmovanje. Letošnje osvojeno slovensko prvenstvo je namreč labodji spev generacije, ki je z mnogimi spremembami vendar igrala skupaj skoraj 10 let. Prav ti so tudi duša ekipe in najboljši igralci: to so Artnak, Golja, Djakič, Narobe, Močnik, ~rehek, Pirc in Soklič. Verjetno se bodo s tem naslovom poslovili od prvenstvenih tekmovanj in prešli med »old boye«. Močnik in Djakič sta se priključila ekipi Slovana ob njenem startu v H. zvezni ligi pred 8. leti, medtem ko preostalim teče že 12. leto, odkar so člani RK Slovan. Dali so torej Slovanu (in sebi) 12 let treningov, rednega dela in lepih uspehov, postali so imena, ki bodo slovenskemu rokometu v spomin vztrajnosti in ljubezni do svojega kluba, pa tudi kot dobri igralci, saj so prav vsi nastopali v ljubljanski in slovenski reprezentanci. Ob njihovem zadnjem uspehu jim vsi iz srca čestitamo; seveda tudi vsem drugim, ki so sodelovali v ekipi: Šilcu, Trunklu, Pečaverju, Penku in še posebej trenerju Cvetu Pavčiču.
Priznanje pa zasluži tudi uprava kluba, ki res vodi smotrno politiko. RK Slovan je klub z največ pionirskimi in mladinskimi ekipami v Sloveniji, pa tudi z neprimerno največjimi uspehi v teh konkurencah. Spomnimo se samo vseh osvojenih naslovov pionirk in mladink RK Slovana in pa zadnje serije fantov: ista ekipa je predlani postala slovenski pionirski prvak, lansko leto so postali mladinski prvaki Slovenije in letošnjo jesen je tehnično vodstvo celotno mladinsko ekipo uvrstilo v člansko moštvo. S temi igralci, ki so še vsi dijaki, namerava Slovan zasesti ponovno primat v Sloveniji in tedaj bi bil tudi čas, da vstopijo v zvezno ligo.
TELOVADKE ZELENE JAME IN MOST - TO JE SLOVENSKO PRVENSTVO PIONIRK IN MLADINK
Lahko rečemo, da so telovadke iz naše občine pojem kvalitetne telovadbe v slovenskem merilu. To Je vrh. Za boljše razumevanje je treba povedati, da v gimnastiki tekmujejo glede na znanje, kvaliteto — po razredih. Tako so vse telovadke razdeljene v višji in nižji razred. Letošnje slovensko prvenstvu v gimnastiki za pionirke je pomenilo v višjem razredu skoraj isto kot prvenstvo občine Moste-Polje. Prva med ekipami je bila prva ekipa TVD Partizan Zelena jama, drugo mesto je zasedla druga ekipa in tretje mesto TVD Partizan Moste. Med posameznicami Je postala republiška prvakinja Jožica MUller, tretja Je bila Neva Železnikar (obe TVD Zelena jama), Četrta Meta Koščak (TVD P Moste), peta Marija Težak (TVD P Zelena jama) in šesta Martina Zadnik (TVD P Moste) itd.
Tudi pionirji so nastopili v višjem razredu, in sicer so pionirji TVD Partizan Moste zasedli 4. mesto. To je odličen uspeh, saj bo celotna vrsta z izjemo l telovadca nastopala v pionirski kon-
kurenci še najmanj 3 leta. Vse torej kaže, da raste v TVD Partizan Moste rod telovadcev pod vodstvom Tineta Havvline po enakem režimu kot v Zeleni jami rod pionirk.
To pa še ni vse.
Tudi v nižjem razredu so nastopile predstavnice naše občine. Med posameznicami je postala slovenska prvakinja Olga Ka-menšek, vrsta Zelene jame, iz katere je nova slovenska prvakinja, pa je po izredni smoli zasedla drugo mesto.
Tako je torej dokazana trditev v naslovu in je res, da je naša občina žarišče slovenske pionirske in sploh ženske gimnastike, in to po zaslugi neprecenljivih vodnikov: bratov Mavrič, Doljane Košuta in Tineta Hawline.
DIRKAČI GO-CARTA
Vse kaže, da bodo dirkači go-carta AMD Moste zopet obdržali primat najboljših v Jugoslaviji. Po četrti dirki za državno prvenstvo ekipno premočno vodijo s 139 točkami pred Koprom, ki ima 86 točk in Zagrebom. Ekipni boj je torej že odločen.
Med posamezniki je daleč najboljši v kategoriji 125 ccm Mirko Živec iz Most, na tretjem mestu pa je njegov klubski tovariš Kokalj. Tekmovalci iz Most so v tej kategoriji še na 6. mestu (Lavrič) in 8. mestu (Krpec). Težak boj pa bo še moral voditi Tone Grilj z Grobelnikom z Bleda in Radakovičem iz Zagreba. Ti trije tekmovalci tvorijo vrh jugoslovanskih dirkačev v kategoriji 100 ccm, a kljub vsemu kaže, da bo Grilj tudi letos državni prvak Naslednji Moščan v tej kategoriji Turk je na petem mestu. Prek na šestem in Giosento na
9.	mestu.
Športniki - Solarji sol nase OBČINE - NAJBOLJŠI NA PODROČNEM PRVENSTVU
Koordinacijski odbor za telesno kulturo mesta Ljubljana, ki ga vodi podpredsednik naše ObZTK Albin Galof, je letos izvedel prvo prvenstvo šol ljubljanskega področja v raznih športnih igrah.
Vsa tekmovanja so bila v čast dneva mladosti, razglasili pa so rezultate na slovesnem sprejemu na magistratu. Najboljši so dobi-
Drobne
Mladinci rokometnega kluba Slovan so bili povabljeni na mladinsko srečanje vseh evropskih držav v rokometu v Braunsch-weig v Zahodni Nemčiji. Organizator prireja to srečanje vsako leto in od jugoslovanskih mest vabi redno Ljubljančane. Vsako leto povabijo tekmovalce druge športne panoge. Letos so se odločili za rokometaše. Ti so zasedli
3.	mesto in zapustili tako ugoden vtis, da so se organizatorji odločili takoj jih povabiti na podoben turnir drugo leto. To je priznanje mladim rokometašem Slovana za njihovo dobro igro in pa tudi za športno ponašanje.
•
Gimnastična zveza Jugoslavije je določila za trenerja državne reprenzante mladink, ki bodo nastopile v dvoboju z Avstrijo, trenerja TVD Partizan Zelena Jama Jožeta Mavriča. To Je izredno priznanje mlademu trenerju, učitelju telesne vzgoje na osnovni šoli Vide Pregare, saj so doslej na to mesto vedno postavljali žensko. Seveda je to rezultat odličnega uspeha na državnem prvenstvu, kajti v državni reprezentanci so tudi telovadke: Vida Pe-rišič, Maja Labovič in Bernarda MUler.
•
Kegljači Saturnusa (prej Slovana) so zopet dosegli velik uspeh.
11 lične diplome in medalje, najboljše ekipe pa praktične nagrade. Tekmovalce sta pozdravila predsednik KOTK Albin Galof in direktorica zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana. Ob razglasitvi rezultatov je zavladalo med prisotnimi precejšnje presenečenje, kajti največ prvih, drugih in tretjih mest so pobrali šolarji iz občine Ljubljana Moste-Polje, občine, ki je po svojih pogojih za šolsko telesno vzgojo skupno z Vičem na zadnjem mestu v Ljubljani. Se posebej pa so se začudili, ko je po vsa priznanja prihajal k predsedniku vedno isti predstavnik — šole Vide Pregare. Ta šola je kljub temu, da nima nobenih svojih prostorov za telesno vzgojo, postala v športnih tekmovanjih daleč najuspešnejša šola na vsem ljubljanskem področju (od Trbovelj in Kamnika pa do Idrije in Kočevja). To je izreden uspeh, ki naj bi spodbudil pristojne v naši občini h končni ugotovitvi, da bi pred vsem drugim, kar dela-Tno na telesnokulturnem področju potrebovale vse osnovne šole telovadnice. Brez njih so osnovne šole Polje, Vide Pregare in Sostro.
Tekmovalni uspehi pa so taki:
med dvema ognjema:
pionirji:
1.	Vida Pregaro pionirke:
1.	Vida Pregare
3.	Kette-Murn
orodna telovadba: pionirji:
1.	Vida Pregare
2.	Polje
3.	Kette-Murn pionirke:
1.	Vida Pregare
2.	Kette-Murn
3.	Jože Moškrič mali nogomet:
3. Vida Pregare Košarka; pionirji:
3—4. Vida Pregare pionirke:
5. Vida Pregare atletika pionirji:
1.	Polje pionirke:
2.	Polje
3.	Kette-Murn rokomet; pionirji:
1. Vida Pregare
4.	-6. Kette-Murn.
Slabši uspeh je dosegla le občinska reprezentanca v smučanju, ki je med pionirji in pionirkami zasedla 8. mesto.
iz športa
Spominjamo se še osvojenega republiškega prvenstva v borbenih Igrah - ekipno, ki so ga osvojili pred dvema letoma. To pot sta posegla po republiškem naslovu tekmovalca v paru Mltar in Sobočan, ki sta na slovenskem prvenstvu dosegla enako število podrtih kegljev kot .zmagovalca Sllbar-Ambrožič. O zmagovalcu je potem odločalo število podrtih kegljev pri čiščenju. To je Izreden uspeh, saj sta — kot je znano — zmagovalca državna reprezentanta.
•
Letos so šolarji naše občine prvič tekmovali med seboj v malem nogometu. Potem ko je po jesenskem delu tekmovanja vodila ekipa osnovne šole Vide Pregare, Je bila spomladi boljša osnovna šola Kette-Murn, ki ni prejela nobenega gola In tako v skupni uvrstitvi zasedla 1. mesto pred Jesenskimi zmagovalci in šolo Polj e.
•
Plavalci Ilirije — Slavlje nameravajo še v letošnjem letu organizirati veliko mednarodno tekmovanje v bazenu na Vevčah. V ta namen se pripravljajo, da bodo prek vsega bazena napeljali razsvetljavo. S tem bo že tako odlično urejen bazen še pridobil na svoji uporabnosti.
Na področnem prvenstvu Ljubljane v atletiki za šolarje sta prvo in tretje mesto v skoku v višino zasedla Polič in Zajc iz Polja