SVOBODNA SLOVE NI JA
LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 24
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
25. junija 1987
Ob misli na žrtve
JUNIJSKA RAZMIŠLJANJA
Komunistična revolucija .v Sloveniji je sredi sovražite ojiup.ačijc ziah-t e val a odnarpda neštete žrtve- Plačevali so jih s. svojo, krvjo zavedni, Bogu in narodu zvesti rojaki, ki so v komunizmu prepoznali velikega, sovražnika splošno človeških in narodnih vrednot. _ ' " V , ■
Ista revolucija je terjala po dosegi totalitarne oblasti — in terja še naprej -—, od naroda vedno novih žrtev. , ..
Niso to le prevarani ip zapeljani, ne le dni, ki s» v ječah in taboriščih izgubljali svobodo in zdravje, ne le rojaki, ki so, bili in so .še preganjani zaradi svojega prepričanja, ne le begunci, ki so izgubili imetje in domovino^ temveč tudi potomci vseh teh neposrednih žrtev.
Naj se tega . zavedajo, ali ne, so sirote pobitih, otroci zapeljanih, potomci preganjanih, sinovi in hčere zdomcev, skrite žrtve iste revolucije, ki je povzročila genocid nad svojimi nasprotniki ob koncu vojne.
Krivice, ki jih je povzročila komunistična revolucija -— še trajajo.
Na to ne sme pozabiti Slovenec, ki hoče ostati v globočini svoje zavesti resnično svoboden, če so nas včasih skušali strahovati celo na daljavo, nas hoče danes isti sistem uspavati. Kdor pa se pusti ustrahovati ali u-spavati — je svojo svobodo zapravil.
Komunizem širi med narodom še vedno razkroj, zaradi katerega se mu je bilo treba zoperstaviti pred štirimi desetletji — tako, kot se mu je treba upreti še danes. Upor pa ni le stvar orožja, temveč časti, poguma iln volje.
Res, da sistem, ki mu botruje partija že propada, a njegove razkrajal-
ne sile še ni konec.
Ko se danes dvigajo iz vrst nekdanjih pristašev revolucije kritični glasovi, ki so sad razočaranja, nad sadovi svojega delovanja, smo teh glasov veseli, saj predstavljajo korak k objektivnejšemu presojanju preteklosti in pomenijo iskanje resnice. Vendar dokler gre le za osamljene krike posameznikov, to za nosilce oblasti v domovini ne predstavlja nobene olajšave pri krivdi, za katero so soodgovorni. Ni dovolj, da je danes nekdo prej Slovenec kot komunist, da bi s tem že opravičil— brez beisted — svojo zgodovinsko odgovornost.*-'
Ro iščemo slovenski narodnjaki, tokraj in onkraj morja stičnih točk za reševanje ogrožene slovenske sedanjosti, ne pozabljamo na resničnost naše preteklosti, ki je edino izhodišče za pravično bodočnost.
Posamezniki smo lahko odpustili, kar so zakrivili nad nami, a to ne pomeni, da so poravnane krivice, storjene vsemu narodnemu občestvu. Noben sedanji, ne pretekli predstavnik komunistične oblasti v Sloveniji ni še pokazal zadosti moralne veličine, da bi te krivice priznal in se njihovemu širjenju uprl. Zato lahko gledamo na njih poskuse, kako zapustiti zablcdeno pot sicer z razumevanjem, ne moremo pa jim izkazati priznanja za nekaj, — česar niso bili in niso sposobni storiti.
Dokler še trajajo neporavnane krivice nad našim narodom in dokler komunistična partija dodaja nekdanjim še vedno nove, politična emigracija ne more imieti zanjo druge besede — kakor besedo obsodbe.
Marko Kremžar
»Slovence je treba ukiniti!«
KAM VODIJO NEVARNE “ANKETE”?
Nedeljski dnevnik; Ljubljana, 24. maja
Iz kakšnega in čigavega vodnjaka pijejo nekateri mladi tako umazano vodo?
„Mislim, da so Slovenci politično nevarni in domišljavi. Šovinisti so in imajo se za posebneže. Neresno je in neokusno, ker želijo s tem nekaj povedati... “ „Postrelil bi vse tiste, ki so proti enotnosti in socializmu.“ „Slovence je potrebno preprosto ukiniti.. . So narod zase.“
„Kako naj jih imam rad, ko pa Križaj, ki zna srbohrvaško, govori po jugoslovanski radioteleviziji slovensko.“
„Potrebno nam je bratomorilska vojna, dokler jih ne iztrebimo.“ „Občudujem njihovo organiziranost in slog, toda ne maram njihovih fašistoidnih idej, ki lahko slabo vplivajo na mladino.“
„Slovenci so večinoma pedri.“ Argument za potrditev: Slovenci me na meji vedno vprašajo, ali sem bil obsojen in če imam v torbi petarde.
Teh stanov nismo prepisali s straniščnih zidov niti iz medvojnih kvizlinških in povojnih sovražnh e-mgrantskih lističev (ker bi jih še tam težko našli). Prepisali smo jih iz 608. številke Lista mladih Srbije z dne 10. maja 1987. List se imenuje NON, to je tedenski mladinski list. (Nedeljne omladinske novine.)
V tej številki so objavili prvi del, kot kaže, ,nadaljevanke' „Šolarji n Slovenci“ pod naslovom „Bratomoril-ska vojna s petardami“. Ko preberete tekst, ne morete verjeti, da je to res natiskano, četudi gre le za nekatere „urejene“ izvlečke iz ankete med učenci nekaterih usmerjenih šol v Beogradu.
Nacionalni stereotipi
Mladinski vetrovi, ki pihajo iz Slovenije, so vplivali, da se beograjska mladina vse bolj pogosto pogovarja o — Slovencih, piše u uvodu članka Miroslav Kos ter nadaljuje: to je prvi tekst, v katerem bomo poskušali skozi pogovore z mladimi v Srbiji odkriti nekaj o nacionalnih stereotipih.
Poleg zgoraj napisanih stavkov, anketarka Gordana Kneževič ugotavlja, da je le majhno, toda opazno število takih, ki odbravajo „slovenske mladinske vetrove“. Kot na primer:
„Popolnoma odobravam. Hvala bogu, da se nekdo spomni in se zdrami iz stereotipnosti. Toda vse, kar je hitro in napredno, se že v startu zavrača.“
„Ni dobro," da ljudje smatrajo Slovence za nacionaliste.“
„Niso vse ideje dobre, toda posamezne so, ker so pritegnile pozor-nst in prisilile ljudi, da mislijo o njih.“
V članku piše, da je posebno zanimivo to, da so številni anketiranci zavrnili kakršnekoli odgovore, češ da jih zadeve ne zanmajo, ker majo „mnogo bolj pametne posle, s kate-rm se ukvarjajo“.
„Usmerjeni“ učenci so odgovarjali tako, da so se predstavili z imeni ali pa so odgovarjali vsevprek, v zboru med glavnim odmorom. Tedaj je anketarka zapisala tudi tiste najbolj grozljive stavke dijakov, ob katerih človeku stopijo lasje pokonci. „Vt takšnem razmerju sil se skoraj ne občuti glasa in navzočnosti preudarnih, ki si prizadevajo spoznati objektivnost vsega, kar se dogaja na političnem prizorišču,“ končuje član-kar.
N. G.
Sinovi
Znano je, kakšen sprejem je doma doživela Nova revija 57, ki je bila vsa posvečena slovenskemu narodnemu programu. Zavedni Slovenci so se je razveselili, mnogi vidni komunisti tako v Sloveniji kot v o-stal h republikah pa so zahtevali, da se ta številka takoj zapleni in da se uredniki in pisci - člankov .kaznujejo-. To še pa'ni 'zgodilo: Številka ni bila zaplenjena in pisci člankov nisq bili kaznovani. Revija še naprej izhaja. ...
Nedavno je izšla nova, trojna ,šte--. Vilka Nove revije 58-59-60, iz katere pa. je razvidno, da sta bila zamenjana glavni urednik .Niko Grafenauer in odgovorni urednik Dimitrij Rupel. Obe mesti je prevzel Boris A. Novak, ki pa je bil tudi že prej član uredniškega odbora. — Tudi v tej novi številki so važni članki, ki se jih bomo pozneje še ogledali. Pod skupnim naslovom „Prispevki za slovenski nacionalni program“ sta objavljena: članek Dimitrija Rupla „Imperij zla vrača udarec“ in članek Franceta Bučarja „Kaj prinaša predlog ustavnih sprememb“.
Danes želimo objaviti nekaj značilnih odstavkov iz članka „Osnovne beležke o komunizmu“, ki ga je napisal Jernej Vilfan, sin komunističnega veljaka dr. Jožeta Vilfana, ki je bil med drugim glavni sekretar predsednika republike in veleposlanik FLRJ v Indiji. Zanimivo je, kako sin takega veljaka gleda na ko-mumzem, socializem in druga aktualna vprašanja.
Iz članka, ki vsebuje večinoma
OBVESTILO SLOVENSKEGA NARODNEGA ODBORA
Slovenski narodni odbor je lani u-stanovil „Slovenski zdomski arhiv“, ki je že začel zbirati dokumente (listine, zapisnike, pisma in podobno) slovenskih zdomskih ustanov, Domov in organizacij in zlasti dokumente slovenskih javnih delavcev. Knjige in revije, ki po svojem značaju ne bi spadale v področje arhiva, bo ta posredoval knjižnici Zedinjene Slovenije ali zbirkam posameznih založb. Hranil pa bo material, ki je po presoji arhivskega odbora pomemben za presojo naše preteklosti.
Slovenski zdomski arhiv ima svoje prostore v pisarni Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Vodi ga arhivski odbor, kateremu načeljuje Francé Pernišek; člani odbora so: ga. Milka Pezdirc, prof. Veronika Kremžar Rožančeva in prof. Irma Pérez.
zapuščajo
kratke misli, objavljamo naslednje misli:
Osnovno vprašanje je, al'i se bo socializem gradil na; silo (z večnimi direktivami od zgoraj navzdol) ali pa bosta družbo oblikovali svobodna volja množic, svobodno izražena politična. želja po odprtih volitvah parlamentarnega tipa — s strankami.
Jaz mislim, da je dobro, da še izrazi politična volja ljudstva. In da 'imajo ljudje možnost politične izbire. Mislim, da je možnost izbire ena od tistih stvari, ki iz ljudi dela ljudi.
Po mojem mnenju brez političnih strank sploh ne gre.
Edina teoretična možnost, da Jugoslavija postane zares nova družba, je, da ima parlamentarno demokracijo brez klasičnih ali z omejenimi klasičnimi oblikami privatne lastnine.
Kaj meni pomeni „socializem“? Socializem brez svobode in aktivne volje najširših ljudskih množic, izraženih v parlamentarnih volitvah demokratičnega tipa, mi pomeni samo diktaturo. Kljub temu sem neke vrste socialist, ker verjamem v člmveč dobrega za čimveč ljudi.
Kaj meni pomeni „marksizem“? Pomeni mi enostransko in zastarelo filozofijo, ki malo zaostruje sliko razrednih napetosti, ne daje pa nobenega pravega odgovora. Opažam, da je sklicevanje na marksizem ena od značilnosti mnogih totalitarističnih režimov.
In kaj končno meni pomeni „komunizem“? Kot teorija je to utopija, kot praksa je pa izgovor za to-talitarizem.
Mnogi mislijo, da bi prehod Jugoslavije na parlamentarno demokracijo izzval Sovjetsko zvezo, da bi nas napadla.
Moj odgovor je, da je demokratična Finska tik ob meji Sovjetske zveze, in kljub temu živita v dobrih odnosih.
Moj ideal so države, kot npr. Švica, Švedska, Holandija.
Moja družbena filozofija je v bistvu varianta socialdemokratskega gledanja.
Mnogokrat sem vprašan, kako to, da sem jaz, ki sem bil titoist, sedaj za parlamentarno demokracijo; to
očete
vprašanje mi je postavil celo neki a;. meriški novinar.
V takih primerih vedno citiram' Biblijo: „Je čas .za življenje ; in je. , čas za . smrt.“ Je čas za sovraštvo 'in\ je čas za ljubezen. Je čas za dikta-' turo, in je Čas za demokracijo. '
Nekateri moji, .prijatelji .včasih.., pravijo, da sem. „budala“.. Jaz sem^.. iz določenih čustvenih razlogov, rajT. š’i „budala“ kot pa. član komunistične,, partije.......... ..	....
Šo pa tudi zahodni modeli, na primer, kako je Franco počasi usposab-.. ljal princa Juana Carlosa in kako je potem Juan Carlos preprečil an-tidemokratski puč španske -vojske.,. Sem velik občudovalec Juana Carlosa.
Moja osnovna teza je, da obstaja/; vitalna povezava med višjim standardom, širokim spektrom, intelek- , tualne in državljanske svobode in parlamentarno demokracijo. Eno brez drugega ne gre.
Sm R
•■■■■■■■BBBBaUBBBBBUBBUBBUBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
V	Torontu so Slovenci sodelovali v hrvaški
manifestaciji
Hrvati so v Torontu v dnevih 15. in 16. maja pripravili veliko manifestacijo v spomin na svojo pliberško tragedijo leta 1945. K sodelovanju so povabili tudi Slovence, ki so na te prireditve prišli v lepem številu in so na teh prireditvah tudi sodelovali.
V	petek, 15. maja, je bil v hrvaški dvorani v Torontu simpozij, na kateter em je govoril dr. Tone Arko iz Čikaga. V soboto, 16. maja pa je pred torontsko občino -spregovoril tajnik Slovenskega narodnega odbora dr. Peter Urbanc, ki je v imenu Slovencev pozdravil bratski hrvaški narod, s katerim nas vežejo že stoletja lepe vezi. Še bolj pa nas je ■ povezala strašna usoda slovenske in hrvaške vojske, katero so skupaj z ženami in otroci Angleži izročili komunistom. To je zločin, ki vpije do neba po priznanju in zadoščenju, zločin podoben pokolu Armencev ob prvi svetovni vojni in podoben zločinu nacistov, ki so milijone Judov umorili s plinom v drugi svetovni vojni. Zbrati moramo moči — je sklenil govor dr. Urbanc —, da se narodi Jugoslavije čimpreje rešijo totalitarnega komunizma in da skupaj poromamo na svete kraje slovenskih in hrvaških mučencev.
Slovenski zdomski arhiv vabi vse rojake, ki hranijo korespondenco javnih delavcev in dokumente iz naše preteklosti, pa tudi ustanove, Domove in organizacije, ki ne žele več same ohranjati celotnih arhivov, da mu omenjene dokumente dostavijo v pisarno Zedinjene Slovenije v zavitkih, na katerih naj bo označeno, da je zavitek namenjen Slovenskemu zdomskemu arhivu, in tudi naj bo označeno, katera oseba, ustanova ali orgamzacija pošilja ta zavitek dokumentov in koliko časa želi, da vsebina n! dana na razpolago širši javnosti.
Za Slovenski narodni odbor: Rudolf Smersu
predsednik
Mogoče ne veste, da ...
da kljub katastrofalnim gospodarskim razmeram naklada ver. skega tiska v Sloveniji ne pada, ampak raste...
— da osrednja direkcija jugoslovanskih železnic skuša vsiliti srbohrvaščino na slovenskih železni, cah...
MLADIKA št. 2-3
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi
Ob nevtralnosti
Razpravljanja o bodočnosti Slovenije in slovenske države, so včasih privedla do gornjega naslova, ki je ostal pri nas neke vrste odprto vprašanje. A to vprašanje ni ostalo samo odprto, temveč smo ga Celo, kadar smo ga, z neko sramežljivostjo prinesli na dan. Kako naj bi bili Slovenci (in Slovenija) nevtralni? Saj smo se vedno v zgodovini totalno postavili na tisto stran, ki nam je bila pravičnejša, plemenitejša, skratka, boljša! Bodisi, da smo „padli za malike“ ali pozneje za krščanstvo, dalje so se nekateri odločili za Reformo in Lutra, drugi pa spet za rimsko Cerkev, nato smo bili strogi janzenisti. Ko je kasneje Mahnič nastopil, je to storil z znanim „aut-aut“ (ali-ali) in tako razgibal o-kuženi zrak slogaštva. Potem je prišla doba „kulturnega boja“ proti katolištvu in njega odgovor proti liberalizmu. In končno, med komunistično revolucijo spet ali-ali, saj resnično ni bilo drugega izhoda. Vse to nam je izklesalo neko držo, izhajajočo največkrat iz najhujše nu-
je, ki je označena z negibljivostjo, neprožnostjo, celo togostjo in neizprosnostjo. To je v zelo veliki meri razumljivo .'in opravičljivo, upoštevajoč zgodovinske okoliščine, v katerih smo kot narod več kot tisočletje živeli. Pa vendar... zakaj naj bi bili vedno „bolj papeški kot papež“? Vsem je znano dejstvo, da je v Jugoslaviji Slovenec, ki je komunist (vsaj do zdaj je bilo tako), velikokrat najprej komunist m potem Slovenec, medtem ko je npr. Srb najprej Srb in šele potem komunist. Končno pride na dan tudi ljudska modrost, ki pravilno sledeč naravi govori o samcu ali samici, o ptiču ali miši, itd. izklučujoč vsako vmesno možnost. Celo Kristus je obsodil mlačnost kot možno vmesno kategorijo. Torej: ali-ali!
Tega smo se Slovenci v zgodovini držali in je bilo v veliko primerih to edino pravilno. Premočrtnost, jasnost, odločnost in neustrašenost v i-skanju pravičnih ciljev, zasebnih ali
(Nadaljevanje na 2. str.)
Strass Z
SVOBODNA SLOVENTJ *
Buenos Aires, 25. junija 1987
Drama o treh dramah
V	zadnjem času so v Sloveniji postavili na oder tri drame, ki so z raznih vidikov zelo zanimiv primer — po eni strani kulturnega upora ih novega gledanja nekaterih pisateljev na med- in po- revolucijske dogodke, po drugi strani pa moralno in intelektualno dekadenco nekaterih „kulturnih“ mladinskih skupin.
Najprej omenimo dramo Gabrijel ki Mihael, ki jo je nhpiskl Ježe Snoj. (Izšla je Novi reviji;) O tej drami ih njeni vsebini smo ždi pisali v na-Seni listti, lani 'jo je tudi objavil Vestnik. V začetku leta So! jo igrali v Kranju, režiral jo je Matija Logar, dramaturgija Taras Kermavner. Kritiki (Pezdir v „Delu“) so na široko opisali zgodbo, j+h ko se iz ;jame vrne brati domobranec ;in v ,blaznosti umori brata partizana; mati Ih Sestra oba ljUbita enako, a sta v verigi sovraštva končno tudi posiljeni in ubiti. Seveda delo kritik odkloni, saj pravi, da „poveličuje trpljenje in tragičnosti zgolj na strani poražencev,v. izzveni besedilo kot ■obsodba zločinov zmagovalcev, kar je v skladu s sedanjo slovensko samouničevalno paranojo, estetsko pa ne funkcionira.“
Glavna kritika pa tudi sloni v tem, da „hi katarze“, kar je. seveda umljivo, če išče kritik očiščenja in po. hvale zmagovalcem, kjer tega seveda ne more biti.
Oglasili pa so Se tudi drugi „kritiki“, to pot ne literarni, m so po raznih časopisih napadali uprizoritev kot „rehabilitacijo bele garde“, „žalitev“, „slaboumnost stavka, ko sestra — simpatizerka belih — reče bratu-partizanu: Vi ste začeli prvi ubijati!“ m podobne izraze.
Druga drama je tej podobna. Peter Božič je napisal dramo Španska kraljica ki jo je marca uprizorilo Mestno ljubljansko gledališče.
Ta drama je predvsem drama o „bratskem sporu“ in „slovenizirana“ variacija na antigonski motiv, ki po besedah kritika pisatelja Andreja Inkreta „dolgo časa politični tabu, postaja zmerom bolj obsesivna tema slovenske publicistike in literature“.
V	zgodbi nastopata spet dva brata, Kost j a, španski borec in ilegalec, ter domobranec Vanja, ki je hladno dopustil, da je gestapovec pobil brata partizana pred očmi sestre, brat domobranec pa si ravno tako v prisotnosti Sestre „sodi sam“. Ona zato znori in nato podoživlja v norišnici svojo globoko rano zaradi njene ljubezni do obeh.
„Nihče ne more nadomestiti mrtvih bratov v njej, ničesar ni, kar bi moglo njeno začudeno, izmučeno ljubezen usmeriti drugam,“ pravi kritik.
Seveda ta pripominja, da „se igra v skladu z besedilom izmika vsakršnim pristranskim ideološkim špekulacijam,“ a drugače pohvali vse gledališko dogajanje, ki ga je režiral Zvone Šedlbauer, spet pod dramaturgijo Terasa Kermavnerja. Zanimivo za kakšna dela se ta odloča!
Ko premišljujem ti dve drami — Špansko kraljico poznam le po kritiki v Delu, opažam zanimive vzporednosti: Gotovo najbolj pada y oči problem matere v Snojevi in sestre v Božičevi drami: Obe bi lahko nekako istovetili z „materjo Slovenijo“, ki, ljubi vse svoje enako, z isto ljubeznijo, najsi bodo na katerikoli strani v revoluciji; simbol, ki ga je postavila Spomenka Hribar. Drugo je, da se prikazujejo tudi slabe strani partizahstva oziroma povojnega stalinizma, vso njegova krutost in nasilnost. In še tretja značilnost v obeh dramah: čeprav smo zanje mi se vedno izdajalci in nimaiho prav, smo vendar vredni človeških odnosov; kar je razvoj v primerjavi ž drugimi črno-belimi agitkami-.
Tretja drama je segla nazaj. Eksperimentalno gledališče Glej v Ljubljani je po doslednem zamolčevanju 40 let postavilo marca letos na oder Apokalipso Stanka Majcna. E-nodejanka, ki je izšla leta 1923 v Dom in svetu, kaže ekspresionistično grozo ljudi, ki čakajo na vojaško sodišče in smrtno obsodbo. Po besedah kritika Inkreta pa je iz nje naredil režiser Zupančič le „spektakelsko ekshibicijo... radikalno des-kompozicijo in destrukcijo.“ Nagota, groteskni prizori brez pomena in brez povezave, v zraku.
A še bolj so zanimivi komentarji Inkreta o Majcnu. Pove, da so ga vztrajno izključevali iz repertoarjev, da je to delo „prvo po vojni uprizorjeno na Slovenskem.“ (Seveda ni mogel povedati, da so bile njegove Matere Igrane v Buenos Airesu.) Nato protestira, da še sedaj skuša današnja kritika razložiti, da je bil Majcen „ekskomuniciran“ zaradi „ožjih gledališkir razlogov“ ter pogumno pove, da je bila temu vzrok „avtorjeva politična biografija“. Tudi prizna, da se Majcnove drame u-vrščajo med reprezentativne dosežke slovenske dramatike.
Ni še napočil čas, da bi lahko na Slovenskem neovirano prikazovali u-metnine, ki niso nastale iz komunistične ideologije. Še vedno so dela po svoje zarita, a vseeno imajo v sebi kal (vsaj) hotenja, da bi bila pravična. Gotovo si upajo dati na o-der tudi stvari, ki bi pred nekaj leti bile še strogo prepovedane in kaznive. Tudi to je način, ki pelje proti demokratizaciji.
Zakon razporoke je stopil v veljavo. Isti dan, že ob pol osmih zjutraj, je bil prvi primer rešen v rekordnem času dvajsetih minut. Vse časopisje je o tem pisalo, radija objavljala, TV kanali sporočali. Ljudstvo - je znova imelo nekaj cirkusa. In v tem ozračju se je seveda manj poznalo, kako da na premnogih kraji^ manjka kruha. Qlede tega,, in. da n§ zapademo istemu grehu, ki ga pri drugih karamo, omenimo le, da je precej točna oznaka, ki trdi, ¿a Je zadeva legalnih, ražporok slvar za ri-šje. srednje ip, vi§oke družbene plasti. Nižji srednji ^loj 1$ na legalnost Čedalje manj ozira (legalno se ne poročajo, in rgzppraka bo tako ved-nt> manj. potrebna,),, naj nižji sloji pa tako v vseh ozirih žjve „ob robu živr ljenja“, moški in ženska ‘ se shajata in razhajata, kot pač samo Bog ve. Ali pa ti ljudje še vedno živijo tradicije prednikov* in „sp V pajvečji revščiru najdejo zakoni, brez knjižice m brez zakramenta, mnogi bdlj trdni kot marsikaterega domnevno resnega katoličana.
AKADEMSKI SPREHOD
,, Znova je. bila predsednik Alfonsin na potovanju. Domačim (argentinskim) pa zlasti inozemskim bralcem bo to pač čudno zvenelo. Ali ta mož res vedno samo potuje? Ni se še dobro vrnil iz Švice, pa je že znova na potovanju po ZDA. Argentinski humoristi so mnenja, da se zunaj mnogo bolje počuti, in da bi sploh lahko prestolnico, namesto na jug, prestavil kar v Evropo ali Severno A-meriko.
A pustimo šalo ob stran. To četrto (da, četrto) potovanje dr. Alfon-sina v ZDA je imelo akademski prizvok. Nekaj ameriških univerz ga je povab lo kot častnega predavatelja.
Sprejem je bil prisrčen m do potankosti pripravljen. Ponekod '(npr. San Diego), je bil odjek prav izreden, in tudi odmev v časopisju nadpovprečen. Prav tja (v San Diego), ga je telefonsko poklical tudi predsednik Reagan, mu izrazil priznanje In vso podporo v naporih za utrditev demokracije v Argentini. Nekateri so sicer upali na osebni sestanek obeh predsednikov, a razumljivo je, da to niso mačje solze.
Poudarek potovanja je razviden v dveh smereh. Prvo smo že omenili: zunanji dolg. Napor predsednika ni bil le v dosego naknadnih posojil, ali izplačanja že obljubljenih pa še ne prejetih, niti le ponovno toplo povabilo ameriškim kapitalom naj se približajo Argentini, marveč tudi v politično razlago problema zunanjega dolga. V tem oziru je v svojih govorih poudarjal, da je skupek la-
tinskoameriških držav v zadnjih petih letih izplačal le v svojstvu obresti na zunanji dolg dvakrat večjo vsoto, kot pa je bila (aktualizirana na današnje valute), celotna vsota načrta Marshal za popravilo Evrope.
Drug poudarek pa je bil na razîo-žitvi notranjega demokratičnega položaja, zlasti v zvezi z ddgodki Velikega tedna (vojaški upor) ter poznejšim zakonom „dolžne pokorščine“. t>r. Alfoiišin je napel VSe Mie, da je arfieriŠRe poslüSàlCe, pà Zlasti ahieriki tišk p'rfet>rlčal, da v Argentini „ni pbbštofa“ Za kak nov državni udari 1*0 je sicer res. Res pa je, da sedaj Vlada drugače gleda na vdjaštoi prdblëfn in fia vojaške ža-deve (in Zahteve), kbt pa ob nastopu fia oblast.
Vse te usfAVNo
V	tej zvezi zapišitno za zgodovino, da je argentinsko vrhovno sodišče v noči med 22. in 23. junijem potrdilo ustavnost zakona o „dolžni pokorščini“. Tako j'e tudi že napovedal predsednik Alfonsin in o tem je tekla polemika Vse zadnje dni.
Ta glas vrhovfiega sodišča je bil bistvene važnosti za stabilnost vojaške fronte. Y zadnji številki smo poročali o proglasitvi nekaterih sodnikov, nakar je padla obtožba „neustavnosti“ tudi že s strani neke sodnijske zbornice. Glasovanje je sicer izpadlo kaj ozko (3 glasovi proti dvema), a ima vso težo zadnje besede. O tem ne bo več dvoma. Zaman legalisti nakazujejo, da je že sam smisel zakona neustaven, da je besedilo neustavno, in da so posledice neustavne. Dejstvo kaže, da se bo vse izteklo tako, kot želi vlada, kajti (in to je tudi res), to je najboljše za narodni mir in za civilno spravo.
V	tem oziru je tudi šef vrhovnega štaba vojske izjavil, da vlada v vrstah te ustanove popolen mir in da se vse edinice pokoravajo vrhovnim poveljnikom. Za vse plati, rešitev ni najboljša, je pa najbolj praktična, kar se jih je dalo doseči, da vsaj volk ni lačen in koza še živi. S časom se bo morda volk že kako nasitil, kozi pa se bodo zacelile rane. Pa ne vzemimo (lepo prosim dragega bralca), namigov tega slovenskega pregovora preveč dobesedno.
BARILOŠKA ROMANCA
Potem, ko je prišlo do nekega sporazuma med delavstvom, delavskim ministrom in parlamentom, so vrata nekoliko bolj odprta za potrditev delavske in socialne zakonodaje v argentinskem parlamentu. Napetost med radikali in peronisti, ter med
pravovernim in obnoriteljskim pe-ronizmom je tako nekoliko pojenjala. Sedaj je prišel čas (zadnji čas), da peronisti najdejo neko skupno točko za nastop. Volitve so že pred nosom — manjkata bora dva meseca.
Treba je bilo torej državnega shoda vseh veljakov. Tako smo znova videli pri isti mizi glave kot so Ca-fiero, Menem, Grosso, De la Šota, Manzano, itd. Ponedeljek in torek tega tedna jih je združil v Barilo-Čah ha obali jezera Nahuela Huapi, da so v zimskem vrvežu te nekdaj vari, danes skoraj velemesta, zmolili kesanje in storili trdni sklep. Pustimo znova šalo: šlo je za volivno strategijo. Kako posekati radikale, ki iinajo v rdkah prevredno moč kontrole nad uradnimi obveščevalnimi sredstvi in driigtimi sredstvi (Se fa>-zuiiiieiho, ftajhe?).
Nekaj je važno v tem sestanku. V sami kali je bila ¿^vržena vslkfta možnost „koalicijske vlade“, o R&-‘teti so, v lastni prid, sanjali radikali. še Več. Perorrfsti bodo jahali ha korijičRu ftajiriifejše kritike fta vlado, ki ni bila možna rešiti fte socialnih ne gospodarskih prdble-bi6V. Ta kritika pa hima ‘pred očttli 'le sedanjih poslanskih In guvernerskih volitev, temveč ima1 dolgcfifočen namen predsedniških vdlitev leta 1989.
'’S tega vidika moramo,1 fia žalost, znova zdpisati, da peron izem vse svoje upe polaga v zmote ali riemoč radikalne Vlade in ne hajde poti do lastnega alternativnega programa. Za perspektive Volilnega izida je morda ta taktika uspešnejša. Z vidika narodovega blagra pa je rezultat porazen. A zaenkrat ni še nobenega svitanja na obzorju te argentinske noči.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE izseljencev V ARGENTINI
21.
Ko smo prišli v Argentino, bi radi poslali otroke v tukajšnje zavode v šolo. Pokojni monsinjor Orehar je poskušal pomagati. Ko nekoč kliče v neki zavod, da bi sprejeli nekaj slovenskih deklic, mu odgovore, da žal ne morejo, ker je zavod „solo para varones“.* In monsinjor žalostno odvrne, da smo Slovenci bolj kmečkega in delavskega izvora in da med nami ni plemenitašev in baronov.
* le za dečke; Argentinci izgovarjajo enako glasova b in v.
Uredništvo prosi vse bralce, ki bi Vedeli za kake primerne anekdote za ta kotiček, da nam jih pošljete v objavo. Enako obveščamo vse, ki so nam jih že poslali, da bodo počasi vsi prišli na vrsto. Hvala lepa vsem!
«■■•■■■■■■■’»«■■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■’■B
TDml.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■BBBBBBBBBBBBBBBI
.............................. iiiiNiBiiiBiBBiBiiiiiiiBiiB iBBBaniBMNBiaiiBaoaaiaBBBaaBBaaaai
O nevtralnosti
(Nad. s 1. str.)
javnih, so lepe in nujne lastnosti zgrajene osebnosti. O tem smo Slovenci kot narod dali lepe zglede. Toda... ali nas bo v tem nastrojenju iznenadil tudi Kristusov nasvet „bodite. . . zviti kakor kače“?
Slovenskemu narodu je bilo več kot tisočletje odvzeto politično odločanje o svoji lastni usodi. Zato je bilo vse naše delovanje obrnjeno prvenstveno navznoter. Nismo imeli o-pravka z upravljanjem našega javnega življenja, zato naša politična čutila morda nimajo takega razvoja kot pri drugih narodih. Vedno smo živeli prvenstveno na področju idej, ker več nismo smeli, 'ideje so pa ali absolutne ali pa so na absoluten način zastopane. Z omenjeno pridobljeno držo iz nepolitičnega področja pa velikokrat nepravilno ali pa vsaj neustrezno sodimo o političnih dogodkih, dejanjih, možnostih ali konceptih. Zdi se, da je nevtralnost eden izmed teh.
Marsikateri pošteni slovenski svobodnjak bo sodil, da demokratični Slovenci nikakor ne moremo zastopati stališče slovenske nevtralnosti v današnjem svetu, in če bi v teh ali nekoliko spremenjenih okoliščinah recimo, zaradi razpada Jugoslavije, dosegli svojo državo, ta na noben način ne bi smela biti nevtralna, saj smo vendar nasledniki karantanskih
svobodnjakov, svoboda nam je nad vse in se moramo zato nujno angažirati z zahodnim blokom, saj smo se vendar proti komunizmu izmed prvih z odločnostjo uprli.
Problematika pa žal ni tako enostavna. Za pojmom nevtralnosti je nešteto pomislekov in vzrokov, ki ga utemeljujejo in ki kaj kmalu odvrnejo vsako sumnjo o neznačajnosti, nedoslednosti ali pomanjkanju principov.
Nevtralnost je klasičen pojem iz mednarodnega prava in se nanaša na status neke države, ki se v vojni med drugim dvema ne postavi na stran nobene izmed njiju. Ostane kot rečemo nepristranska. Ta klasični pojem se pa danes, posebno v današnji mednarodnopolitični situaciji, izraža tudi kot neuvrščenost, nevtralizem, aktivna nevtralnost, neangažiranost (non angagement), neodvisna politika, itd. Razlika med klasično nevtralnostjo m tkim. neuvrščenostjo je, pa tudi znatna. Prvi izraz se uporablja predvsem za vojni čas, med ko drugi označuje neko politiko bodisi v vojni ali mirni dobi.
Pa je kljub temu izraz nevtralnost ustrezen za naš čas, ker živimo v neke vrste vojni. S klasičnega vidika smo sider v miru, toda za vsakogar je jasno, da okrog nas divja posebna vojna. V začetku se je govorilo o mrzli vojni, potem o živčni
ali vretenčasti, dalje nekateri trdijo precej upravičeno, da smo že v polnem razvoju tretje svetovne vojne. Če upoštevamo, da je med obema strankama, med obema obstoječima blokoma, krhko ravnotežje, ki ga hočeta oba prevagati na svojo stran, bo lahko kdo z zavidljivim in upravičenim navdušenjem zaključil, da Slovenci, ki že „tisoč in petsto let“ krvavimo za svobodo, nujno spadamo v blok demokratičnih držav in da torej na noben način nismo m ne moremo biti nevtralni, ko gre za naj dragocenejšo vrednoto svobode.
To je res. Toda gre predvsem za našo svobodo. Mi se potegujemo, širše povedano, za naše interese. S tem ni rečeno, da ti naši interesi ne morejo sovpadati z interesi drugih držav, ki so nam po kulturi, politiki, predvsem pa svetovnonazorsko, blizu, če je tako, tembolje. Toda mi branimo predvsem in najprej svoje interese. Spomnimo se npr. kako je hotela Komunistična partija v Sloveniji po Hi/tlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, da Slovenci krvavimo v obrambi napadene velesile, Četudi kot milijonski narod izkrvavimo za stomilijonskega. To je bil za zdravo pamet nonsens, KPS je pa seveda imela pri tem svoje namene. Prav tako bi bil nonsens, če bi danes, obratno, hoteli biti prvobori-telji za svobodo zahodnega sveta in hoddi zanj po kostanj v ogenj. Če nam je treba danes spet v ogenj,
pojdimo, toda misleč najprej nase. Kot otipljiv primer za ljubosumno čuvanje svojega nam lahko velja razmerje med Zvezno republiko Nemčijo in Združenimi državami. O-be državi sta zaveznici, pa kljub temu Nemčija neprestano dvomi, če bodo ZDA v primeru izbruha tvegale vojno zanjo, se pravi, za njene interese. Prav tako pa tudi ZDA računajo, da bo Nemčija, kot prva linija na fronti pred sovjetskimi oklop-niki krčevito branila svoje in tudi svobodne Evrope in Amerike interese. Vsak gleda najprej nase.
Če gledamo najprej nase, bomo segali po našim interesom ustreznih sredstvih in politiki. Kateri so danes (in vedno) slovenski interesi? Predvsem, da v svobodi, nemoteno, živimo svoje življenje, gojimo svojo kulturo v lastnem jeziku, da molimo svojega Boga, da z delom svojega uma in rok ustvarjamo čimbolj še življenjske pogoje sploh, da je naša nacionalna eksistenca v materialnem in duhovnem pogledu primerno zagotovljena. Ni pa nujno v našem interesu, da gremo prvi kot narod v križarsko vojno. Posameznik gre lahko, narod tudi, toda, če je to ne-obhodno potrebno in šele potem, ko so to storili večji narodi.
Z vidika naših nacionalnih interesov ne smemo izključevati politike nevtralnosti v današnji medblokov-ski napetosti, če je na ta način zagotovljena naša notranja svoboda in neodvisnost od drugih držav (vsaj
relativna, saj v današnjih okoliščinah hi popolnoma neodvisne države).
Toda treba je opomniti še na druga vprašanja, ki so s tem zvezna. Nekaj je hoteti nevtralnost, nekaj drugega je pa nevtralnost doseči. Ni nevtralen samo, kdor hoče, temveč predvsem kdor to more biti. Pri tem igrajo odločilne vlogo močnejše države. Včasih se jim zdi primerno in koristno, da se njihove meje ne stikajo direktno. V takih primerih jim pridejo prav majhne države, četudi državice, ki v mirni dobi blažijo medsebojne udarce in tresljaje, v vojnem stanju so prav tako lahko koristni nevtralci kot oaze. Večkrat so zato močne države podpirale in ohranjale neodvisnost malih in to prav zaradi svojih interesov, ki so tako sovpadali z interesi male države. Za te je seveda tako stanje delikatno, ker morajo biti stalno budni voditi morajo previdno politiko in hoditi skoraj neprestano po rezilu noža. Toda, prvič, katera izmed držav lahko danes mirno spi (naj bo še tako velika) naslanjajoč se na svojo velikost, ali bolje, moč? In drugič, če je to življenje na rezilu pogoj za dosego preje omenjenih interesov, zakaj ne? Okoliščin in pogojev si narodi ne izbirajo sami. E-nostavno, dani so jim. Morajo pa z bistroumnostjo in iznajdljivostjo skušati premostiti neodstranljive težave, ter potencirati in do kraja izrabiti svoje danosti, ugodnosti, prilike in momente.
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
novice
LJUBLJANA — Raziskave trga so pokazale, da ni kakih znakov, da ho v letošnjem letu gospodarstvo kaj izboljšano. Od decembra lani do marca je inflacija poskočila za 22,8%. Za obdobje marec-avgust pričakujejo nova zvišanja cen, kar bi privedlo letno inflacijo na 120 odstotkov.
LJUBLJANA — Življenjski stroški so v marcu bili ža 111% višji ;od lan-fckih v tem mesecu, osebni dohodki pa So bili itišji od 164% (vodno gospodarstvo) do .107% (gozdarstvo). Vendar je zaradi ostre graje zaradi negospodarne delitve realni dohodek padel za 616% v prrmer ¿ dohodki izpred enega meseca.
i Ljubljana— Višjo radioaktivnost jo’ zasledili v vzorcih mleka s Pomurja, 'Dolenjske, Gorenjake, 'Podravje jn Pri-thorške med BO in 160 bakerolov. (60 je spodnja meja; 360 «gornja meja dovoljene vsebnosti radioaktivnih snovi.) Opazili so več čeki ja pri mleku, kjer so krmili živali s silažo lanske prve košnje. Zato Veterinarski inšpektorji svetajejo živinerejcem, naj čimprej preidejo na svežo krmo.
porod. Nova hiša prinaša za matere z novorojenčki tudi nov način dela in življenja, do odhoda domov.
LJUBLJANA — Sovretova nagrada je bila letos podeljena Janezu Gradišniku za njegovo življenjsko delo. S svojimi številnimi prevodi je dokazal, da prevajanje ni le avtonomno intelektualno, ampak tudi ustvarjalno avtorsko početje. ,V . slovenščino je , prevedel dela velikih in zahtevnih avtorjev, r^ed katerimi so Joyce, Kafka, Thomas .Mann, MlWtil. Cap}»«, ,Eli«t,,Hvixl^y-
LJUBLJANA — Moljprjey. je na občnem zboru podelila priznanja sedmini zaslužnim, ki so posebej prispevali k razmahu založbe. To So: Anton Trstenjak, Janez Janžekovič, Jože Gregorič, Prance Lokar, Stefan -Kušar, Viktor Smolej in Vinko Horvat.
„KOPUCA — ^k skupina Papkrti je težko dobila, prostor ja ptompcjj|dd koncert nove plošče. Gospodar j lia^hih domov po tp?Uli, t da dvorane neJbi. prenesle vibracij, ki jih s poskoki uprizarjajo poslušalci tega moščanskega ansambla, Rešitev so ponudili Kokrčani.
Rojstvi: V družini Gabrijela Giordano in Sašike Pezdirc se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Tomaž Ignacij.
V družini Omarja E. Santana in ge. Lučke roj. Smersu pa se je 5. junija rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ipie Marija Evgenija.
Staršem čestitamo!
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto 26. jučnija krščen Maksi Damijan Dimnik, sin dr. Maksa in prof. Eve roj. Schiffrer. Botrovala sta prof. Lojzi Dimnik por. Arabetti in inž. agr. Franci Schiffrer. Krstil je g. Jože škerhec. Čestitamo!
rona“; Veselko Guštin, dr. računalniških znanosti, z delom „študij postopkov za realizacijo splošne dvodimenzionalne logične sheme v metriki logičnih elementov in povezav"; dr. farriiacevt-skih znanosti je postala Marija Prera-dov z disertacijo „Metabolična urejenost sladkorne bolezni glede na lipid-ne sestavine in hemoglobin HB A1G"; dr. kemijskih znanosti je postala Dušica Gabrijelčič z disertacijo „Razgradnja človeškega fibrinogena z lisozomal-nim katepsinom B“; Vesna Omladič je bila imenovana za dr. informacij sko-.upravljalskih znanosti (?,Pozitivnost v stohastičnem dinamičnem programiranju“); dr. poslovno-organizacijske znanosti je postal Ivo^^anič z delom ,,Na-,čin določanja najugodnejšega organizacijskega sistema OZD elektroindustrije pri prehodu v bolj zahtevne tehnološke sestave“; Cvetko Vidmar pa je postal doktor pravnih znanosti z disertacijo „Družbeni dogovori v teoriji in praksi“.
UMRLI SO OD 16. do 20. maja 1987:
LJUBLJANA — Marija Jerina roj. Accetto; Marija Gregorc roj. Domes; Marija Okorn, 80. Jože Gederer roj. Pavšek; Jože Kelbe; Jože Donko; Antonija Hladnik roj. Vuga, 97; dr. Anton Svetina; Anton Kaiser; Franci Gostiš; Franc Žerovnik; Vekoslava Čeh roj. Petrič; Venčeslav Rode; Hilda Očko roj. Navinšek; Elza Groznik roj. Kastelic, 89; Silva Barborič roj. Sušnik; Lucija Peričič, 86; Jadranka Cuj-nik; Vitomil Zupan; Kristina Primc.
RAZNI KRAJI — Fanči Uranič, I-van Simončič, 80, Gaberška; Jožjefa Dolinšek, Sranje; Jože Perhaj (Prile-snikov), 56, Vel. Lašče; Jože Štokar, Sostro; Jože Grošelj (Bregarjev ata), 77, Litija; Jožica Varcfa, 72, Kranj; Jože Pišek, Žiri; Janez Skubic, Stična; Ivan Mihelič (Kovnikarjev), Sv. Križ v Jurjeviči; Anton Svetko (Graj-fov Tonč), 67, Polzela; Leopold Opara, Trebnje; Amalija Lavtar, Zagorje ob Savi; Vida Veber-Hvalec, Celje; Slavi Prezelj roj. Rozina, Zagorje; Dušan Pregtor, Kranjska gora; Elizabeta Rupar roj. Pivk, 86, Lipica; Milena Liči-na roj.. Klemenčič, Derventa; Rafael Intihar, Viševek; Ljubomira Kladnik roj. Kolenc, Podkraj; dr. Aleksij Žbona, Miren pri Gorici; Mirko Muhič, Ločna,; Zdenko Kolacio, Kraljeviča; Terezija Puš (Kolenčeva mama), 94, Domžale; Terezija Vajda roj. Smrekar, Zagorje.
IZ ROZMANOVEGA DOMA
V	velikonočnem času so nas obiskali „ta mladi“ iz San Justa, nam pod vodstvom Andreja Selana zapeli velikonočne pesmi, nam voščili z lepimi razglednicami in se z nami prav po domače poveselili. Kot vsake praznike, se nas je spomnila Vincencij eva konferenca s sadjem ih vinom.
V	imenu vseh domovavcev — i-skren bogplaČaj!
8.	maja nas je obiskal škof dr. Janez Jenko v spremstvu Franceta éóíeta in našega župnika Toneta Bidovca. Po maši je bil zajtrk, prej pa je gosta pozdravil in nagovoril predsednik doma Peter Čarman. Povedal je gostoma, da so izvedli zamisel Doma s pomočjo sorojakov po vsem svetu, ki še danes stoje zvesto ob stkani s svojimi darili in tako lahko tá ustanova dosega svoj namen. Zahvalil se je škofu za mir ift božji blagoslov, ki ju prinaša s svo-jiift dfelskoitt, in zaključil: „...vstopite v ta naš. hram veselega srca... Dajte ham svoj blagoslov, da bomo ostali trdni v veri in narodni zavesti.“ Ñato je pozdravil gosta Ivan Korošec in poudaril, da svojo vero in narodno zavest ohranjamo ter ju preko, dela za ta Dom posredujemo naši mladini. 'c
Zadnjo besedo je spregovoril škof dr. Jenko, se zahvalil za gostoljubje in nas vzpodbujal k vztrajanju pri naših naporih.
36 parov rok je močno zaploskalo v dokaz prisrčne dobrodošlice. Po zajtrku sta si gosta ogledala ves Rožmanov dom, „... ki bo še poznim rodovom kazal právo ceno svobodnega slovenskega človeka ob Srebrni roki in bo morda, morda, kdaj še domovini v ponos...“, kot je dejal v pozdravnem govoru predsednik Peter Čarman.
SLOVENIJA V SVETU Kanada
DOM ZA OSTARELE “LIPA”
Dolgoletna želja Slovencev v Kanadi se bliža uresničenju. Po mnogih posvetovanjih in pripravah je gradnja starostnega doma, ki bo nosil lepo slovensko ime „Lipa“ v polnem zagonu. Odbor, ki mu predseduje župnik Janez Kopač, zelo podjetno vodi finančno akcijo in je za svoje delo zainteresiral najširše kroge slovenske skupnosti. Kljub temu, da je dosti dela opravljenega prostovoljno, so še vedno velikanske vsote, katere je bilo treba ift bo še treba v bodoče zbrati. V teku je kampanja za dva milijona dolarjev, toliko se namreč računa, da bo stala dokončna gradnja in oprema Doma. Gradnjo vodita slovenska gradbenika Jože
MEORGANIZACIJSKI SVET
V četrtek, 20. maja, je bila 2. seja medorganizacijskega sveta v letošnjem letu, na kateri so se obravnavale sledeče zadeve:
1) Spominska proslava žrtev komunistične revolucije med drugo svetovno vojno in po njej kakor tudi ostalih vojnih žrtev.
2') V komisijo za spremembo društvenih pravil sta bila v soglasju s sklepom zadnjega občnega zbora določena dr. Andrej Fink (predsednik komisije) in inž. Jernej Dobovšek; manjka še en pravnik. Po enega člana komisije pa bodo določili Slovenska' Pristava, Slomškov dom in Naš dom v San Juštu.
3)	Glede slovenskega zgodovinskega muzeja je bilo dogovorjeno, da je potrebno kljub temu, da še ni-mamo upravnika, propagirati idejo miizeja in jjrlčeti ž’ zbiranjem ¡predmetov, takoj ko pridobimo kakega od prebivalcev v Rožmanovem domu, ki bi bil pripravljen stvari Sprejemati in hraniti pod ključem v-za to «OiM» *'■ K ■
4)	Pri pospravi Slovenskega dne
je predsodhife' Zedihjerie Slovenije L. Rezelj poudaril, da je ta kljub hladnemu vremenu zelo lepo uspel in da sta bila gosta iz dortidvirtO,’ škof dr. Jenko iri’ msgr. riole, navdušena nad prireditvijo^ Posebej se je zahvalil režiserju Gaserju in vsem igralcem ter ostalim sodelavcem pri pripravah.	■	• ,,,,	...
5)	Predsednik odseka za krajevne Domove iri druge ustanove katoliškega shoda v Argefttini, arh. Vomber-£ar je poročal o dosedanjih pripravah in prosil za sodelovanje na sestanku odseka, ki bo 20. junija v o-kviru Zedinjene Slovenije. Prisotnim je razdelil fotokopijo pripravljenega osnutka, ki je tudi že bil objavljen v septembrski številki Duhovnega življenja.
Kastelic in Tone Muhič, če bo šlo vse tako kot je predvideno, bo že letos upravnik Doma dr. Stane Bah sprejel prve prijavljence, ki so se odločili, da bodo večer svojega življenja preživeli v Domu Lipa.
ZNANSTVENO POTOVANJE
‘Po Srednji Ameriki je potoval v zadnjem času župnik Tone Zrnec. V Honduras je raziskoval arheološke ostanke civilizacije rodu Maya. Napravil je številne odlične posnetke, s katerimi je ilustriral svoje predavanje v Torontu in Montrealu.
V dobrodelni sklad Zveze slov. mater in žena so darovali: ga,. Marta Je-ločnik A 15; Ivan šuc A 20; ga. Jana Dobovšek v spomin ge. Tereziji Voršič A 200; ga. Sonja Virnik v spomin svaku Ludviku Virnik A 5 in v spomin Janku Jerala A 5.
Vsem lepa hvala!
LJUBLJANA — Neodkrita Cankarjeva dela so objavili v knjigi Razprave 1(11. razred), ki jo izdaja Slovenska ‘akademija znanosti in umetnosti (SA •ZU). So to zaljubljene pesmice 15-let-nega Ivana Cankarja in pa odlomek ■neke črtice. Knjiga na 230 straneh prinaša študije humanističnih disciplin.
MILAN — Slikar Jože Ciuha je odprl samostojno razstavo dvaintridesetih slik, grafik in akvarelov, nekatere tudi na pleksi steklu. Navdušenje nad razstavo je organizatorje navdihnilo, da bi prenesli razstavo tudi v Fera.ro.
KRŠKO — Jedrska elektrarna je od
konca 1982 pa do prve polovice meseca maja oddala 20 milijard kilovatnih ur. V povprečju proizvaja 15 milijonov kw ur, kar predstavlja 20% potrebe v Sloveniji in Hrvaški. Govori se, da je že večkrat imela manjše probleme in nezgode.
LJUBLJANA — Klasični jeziki naj hi spet zaživeli na srednjih in tudi osnovnih šolah. Do tega sklepa je prišla skupina za obdelovanje šolskega, polja pri RK ZSMS (Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije). ¡Pravijo, da je treba te jezike, predvsem pa latinščino, pojmovati kot del slovenske kulturne dediščine, ne pa kot katerikoli tuj jezik. Pouk v eksperimentalni fazi naj bi začel že letošnjo jesen.
LJUBLJANA — Nova porodnišnica
stoji v Ljubljani. V njej je 128 postelj za mlade matere in bodoče matere z rizično nosečnostjo, pa tudi za tiste, kjer zdravniki pričakujejo prezgodnji
„BLp/D — iN»yipar niped reklamo in obvestilom je bila tema dvodnevnega seminarja vblejskenvhotelu Jelovica. Pre-
,;dayatejji,, so(. ¡govorili o moralno-etičnih vidikih časnikarstva, , družbeni funkciji in vlogi medija; pri, oglaševanju, časnikarju propagandistu ter o specifičnih pogojih razvoja propagande v socialističnih sistemih.
LJUBLJANA — Tri sestre Antona Pavloviča Čehova so pripravili v Mestnem ljubljanskem gledališču kot svojo osmo letošnjo premierno uprizoritev. Znamenito dramo iz leta 1901 je na novo predelal Milan Jesih, uprizoritev pa je režiral Vinko Moderndorfer.
LJUBLJANA — Pošta uvaja prešli" kavanje na daljavo. Uvedba, javnega fak-similnega prometa, ki je zdaj mogoč med poštnimi centri v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Šentjerneju in na Golniku je pomembna tehnična novost. Posebna naprava, vezana na telefonski priključek, omogoča daljinski prenos kopij kakršnihkoli dokumentov, od skic, načrtov, risb, spričeval, diplom, pogodb, dovolilnic ali potrdil do zdravniških izvidov ali prstnih odtisov, in sicer v manj kot eni minuti.
LJUBLJANA — Naziv doktorja znanosti so dobili: Helena Onič-Novak, dr. pedagoških znanosti, z disertacijo „Teoretične osnove in razvoj celovečerne o-snovne šole“; Stanislav Dobrodel, dr. pravnih znanosti, z delom ,,Delopravni položaj železničarjev v prometu na Slovenskem“; Robert Zorec, dr. znanosti s področja nevrofiziologije, z disertacijo „Značilnosti nekaterih beljakovinskih velemolekul-kanalčkov v membrani nev-

Tudi svojo moč mora majhna država umno 'izrabiti. (Gre pri tem v glavnem za moč in kombinacijo z okoliščinami in ne toliko za velikost ali majhnost.) Naj bo moč države še tako majhna, važno je, da dominira svoj prostor, četudi zelo omejen. Nobena sila, velika, srednja ali majhna, ne tolerira ob sebi praznine, kajti praznina je najboljša vaba za vsakogar, ki bi jo hotel napolniti ali prazno ozemlje zavzeti. Ko pravim prazno ozemlje, mislim s tem na teritorij in prebivalstvo, kjer ni politične volje, na katero bi se lahko računalo in jo jemalo v poštev. Takih praznin se sile boje, a ne, ker bi zanje predstavljale kako nevarnost same po sebi, temveč ker jo bo lahko skušal napolniti in zavzeti kak tekmec (več ali manj sovražni sosed alinag-protnik). Zato je skrb za varnost in moč (čeprav relativno) majhne države nujno njena odgovornost in končno tudi rešitev, ker ji tako večje Sile lahko zaupajo in dobijo jamstvo, da vsaj na tistem ozemlju ni pričakovati nestabilnosti. Nevtralnost torej ni neka filozofija, ni diplomatska poteza, niti ne naziranje ali modus vivendi. Nevtralnost je o-blika zunanje in obrambne politike, nikoli pa njihovo nadomestilo. Nevtralnost brez omenjene politike nima smisla, še manj uspeha. Ta o-blika pa tudi ni nekaj trenutnega ali spremenljivega, temveč trajnega. Mora biti izraz nekega programa, ki naj bi Ml dosledno izvajan.
Vsaka zunanja in obrambna politika pa nujno temelji (ne more biti drugače) na primerni notranji politiki. Notranja politika mora biti zdrava, krepka, dosledna in sad jasnega programa. Ljudstvo in voditelji si morajo biti na jasnem, kaj hočejo. Ob tem naj opomnim na nekaj, kar sem že kdaj zapisal. Slovenci se naj ne bojimo svoje tako ponavljane majhnosti. Bati se moramo edinole tega, da bi bili čreda ovac, bati se tega, da ne bi bili hoteč in misleč subjekt, bati se brezciljnosti, bati se, da bi bili mi sami pred seboj in pred drugimi praznina brez politične volje In hrbtenice, bati se, da bi bili „res nullius“, stvar brez lastnika, ki si jo vsakdo lahko prisvoji in ravna z njo, kakor se mu ljubi.
Važno vprašanje je tudi, o kakšni nevtralnosti govorimo. V tem pojmu je namreč toliko različic, da bi kmalu ne mogli govoriti o njem. Vsaj skušnje tako kažejo. Dejansko je vsaka nevtralnost neke vrste (rokodelska) umetnina, ki je enkratna. Pa kljub temu lahko razlikujemo različne tipe nevtralnosti.
V prvi vrsti imamo klasične nevtralne države, vsaj v zadnjih stoletjih: Švica In Švedska. Ti državi izvajata tkim. oborožene nevtralnost. Ne spadata v nobenega izmed današnjih blokov ali zavezništev. A kljub temu imata sebi odgovarjajočo prvovrstno vojaško moč. O švicarski vojski in vojaški moči se sploh
navadno malo govori, a je ves njihov obrambni stroj perfekten kot ure, po katerih so znani. Seveda vedo, da se v primeru vojne ne bodo vojskovali sami in da bo v tem primeru gorela cela Evropa. A kljub temu so klasično nevtralni in sebi primerno zelo dobro oboroženi.
Dalje imamo „neoborožene nevtralne“ države, kot so npr. Avstrija in Finska. Statusa obeh držav sta posledice II. svetovne- vojne. Iz Avstrije so se zavezniki umaknili pod pogojem, da ostane nevtralna. Položaj Finske je pa drugačen in prav tam je nastal izraz „finlandizacija“. Avstrijski status je posledica mednarodne pogodbe leta 1955, Finska je pa 1948 podpisala s Sovjetsko zvezo prijateljsko pogodbo in na ta način tudi formalno potrdila dejansko stanje, ki je bilo že prej in je od tedaj naprej podreditev velikemu sosedu v vsem, kar zadeva zunanjo in obrambno politiko. Sovjetom v tem primeru niti ni treba izreči zahtev niti želja. Finska jih sama sproti ugiba in še ravna po njih. V ostalem je pa neodvisna m svobodna. Nekateri imenujejo to pogojeno satelitstvo in celo avtosatelizacija.
Primer Jugoslavije je v tem naštevanju tudi svojevrsten. Prakticira neki nevtralizem. Ne proglaša se za nevtralno, a skuša iz vseh znanih razlogov zadovoljevati oba bloka, i-štočasno pa držati razdaljo od njiju. To stališče je nevarno, ker je zelo odvisno od trenutkov in okoliščin,
zato tudi brez nikakršnih zagotovil. Ta status nujno potrebuje oborožitve in stalne pripravljenosti ter neprestanih svaril morebitnim napadalcem, pred katerimi se bi branila do zadnje kaplje krvi. Spomnimo se na stanje ob Titovi smrti, ko je Jugoslavija neprestano govorila o svoji ljudski obrambi in je to letelo takrat predvsem na Sovjetsko zvezo. Svojo politiko Imenuje neuvrščenost, ki je poseben status — dejansko brez prave definicije. Definicija naj bi nastopila in nastopi šele ob konkretnih dogodkih. Morda sta oba bloka tolerantna do tega stanja zato, ker je (sicer na drugačen način) le odsev znanega fifthy-fifthyja, o katerem naj bi se govorilo med „velikimi“ ob koncu vojne.
Mnogo je tudi držav tkim. tretjega sveta, ki se hočejo izvijati iz kakega bloka, a ostaja navadno to le pri želj ah.
Ali bi bodoča slovenska država e-ventualno lahko bila nevtralna? Če bi prišlo v današnjih mednarodnih političnih razmerah do razpada Jugoslavije, kar ni nemogoče, bi sedanje sile in velesile morale nujno iskati novih pogojev za stabilizacijo tako važnega ozemlja kot je slovensko (in hrvaško). Lahko bi jim prišli prav dve majhni državi, ki sta zgodovinsko in kulturno obrnjeni na zahod, v dokajšnji meri sedaj tudi ekonomsko, in ki s svojim nevtralnim statusom (tako kot nad njima Avstrija) ne spremenili dosedanjega
stanja in tudi ne povojne delitve Evrope. Ker ne bi nobeden 'izmed blokov s tem nič ne izgubil niti pridobil in bi torej ravnotežje ne bilo bistveno prizadeto, bi to lahko bil izhod, ki bi zadovoljil interese velesil (brez njih tako ne bi bilo nič) in Slovenije (in Hrvaške)
Prej ali slej bo na ozemlju današnje Jugoslavije prišlo do preureditve meja. Do takrat se moramo Slovenci, tako tisti, ki jim je v Sloveniji mar pravice do samoodločbe, slovenske državnosti in pravega pluralizma ter svobode, in vsi, ki smo izven meja raztreseni po svetu, ne samo zavesti ključnega položaja, ki M bil lahko pred nami, temveč jasno preštudirati možnosti in zavzeti stališča, da bi ob damh prilikah ne zamudili nobenega vlaka.
Nevtralnost bi bila za nas samo zunanja oblika in način razmerja do drugih držav, medtem ko bi principi, ki jih zastopamo, ostali nespremenjeni. Nevtralnost namreč bi še ne pomenila, da smo „prodali dušo“ ali kako pravico za lečo vsakdanjega miru in svobode. Nasprotno, ravno ta zunanja oblika bi nam eventualno pravzaprav omogočala ohranitev „duše“ in tudi „telesa“, ki bi sicer lahko bila v večji nevarnosti.
Med možnostmi, ki so pred nami, hi ena lahko bila katera izmed vrst nevtralnosti. N'i nujno, da sežemo po njej, a je tudi ne smemo a priori odmisliti.
dr. Andrej Fink
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664r 1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve. v Capitalu in Pcia. Bs. As. — TueU-man 1455, 9; nadstr. E - Tel. 45-0320
- poned., torek,-četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti' Za gradnje stanovanjskih' hiš, industrij* ' skih in trgovskih stavb. — Ay.
Gaona 2776 - 1706 Haedo T. 'E.
. .659-141?,	' ;;
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od por staje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225	1826
Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 ■ T. E. ' 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA —- Bnié. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 684-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Córdoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi rojake, zlasti mladino na SPOMINSKO PROSLAVO v nedeljo, 28. junija 1987 takoj po sv. maši.
V nedeljo, 5. julija, bo v CARAPACHAYU
■
■
skupno družinsko kosilo
■
■
Prijatelji lepo vabljeni!
■ -
s
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROSKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
OBVCSTILG
PETEK, 26. junija:
Seja konzorcija Svobodne Slovenije
ob 20. uri.
SOBOTA, 27. junija:
Redni pouk Slov. srednješolskega, tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja.
V	Slomškovem domu proslava v spomin padlim junakom ob 19.30.
Večer slov. kult. akcije: Tone Brulc o Primožu Trubarju ob 20 v Slov. hiši.
5. JULIJA 1987
Društvo Sloveaiska vas
vabi na vsakoletne domače-
KOLINE
—... - kosilo
— popoldan, prosta zabava Vas pričakujemo!
SUPERMERCADOS “AUSTRAL”
FRANCI USTAR
CARNICERIA — COMESTIBLES — ARTICULOS DE LIMPIEZA — LACTEOS Y PANIFICADOS — VERDULERIA
RAMOS MEJIA: 9 de Julio 50
LOMAS DEL MIRADOR: A. L. Palacios 2641
ISIDRO CASANOVA (Barrio San Alberto): Av. Crovara 5610
S KARTO SLOGA 5% POPUSTA.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Zadnja zemeljska pot. 6) Naredil. 11) Veščina, poklicno ročno delo. 12) Konica. 14) Rastlinsko nosilo novega življenja. 15) Jeza. 16) Bojazen. 18) Brez družbe. 19) Kazalni zaimek. 20) Gibčen. 22) Osebni zaimek. 23) Ki se nanaša na oblačenje. 25) Puhlo, znotraj prazno. 27) Rimska Ljubljana. 29) Potrgano, osmukano. 31) Ob eni priliki. 32) Vodna pot. 33) Čebelji pridelek. 35) Kratica za amperij. 36) Stoletna doba. 37) Shramba za seno. 39) Predplačilo. 41) Žitarica. 42) Prebivalec doline. 44) Eden. 45) Zelo dvignjeno. 46) Premoženja.
Navpično: 1) Zakon, odločba (4. sklon). 2) Ob naseljevanju Slovencev o-menjani, že izumrli narod. 3) Nelep. 4) Zemeljski pomol. 5) Birmanki-na sovzgojiteljica. 6) Biti
pokonci. 7) Središče vrtenja. 8) Resnično. 9) Posedujem. 10) Semenišče. 13) Zelo prijetno čustvo.
16)	Samostalniška oblika.
17)	Grk. 20) Pojav na nebu. 21) Pripadnica evropskega naroda. 23) Mlada oseba. 24) Model, vzorec.
26) Pokrije s težko rečjo. 28) Dalje v isti smeri. 30) Žimnata metla. 31) Samo eden. 34) Nekateri. 36) Debela nit. 37) Utekočinjeni sadež. 38) V katero smer? 40) Marijina mati. 42) Predlog. 43) Izraz pri kvartanju.
NEDELJA, 26. junija:
Procesija presv. Rešnjega telesa ob
15.30	v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejia.
Redni občni zbor Rozmanovega doma
v lastnih prostorih ob 10. uri.
Na Pristavi v Castelarju spominska proslava po maši.
Spominska proslava v Našem domu
c San Justu po sv. maši.
Slovenska vas: Domobranska proslava bo po drugi slovenski maši.
V	Slovenskem domu v San Martinu spominska proslava po sv. maši.
V	Slov. domu v Carapachayu po maši proslava v spomn padlim žrtvam.
SREDA, 1. julija:
. Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih.
NEDELJA, 5. julija:	•
Mladinska maša in zvezni sestanek
SDO in SFZ s predavanjem, pisatelja Zorka Simčiča bo ob 9.30 v Slovenski hiši.
V	Slov. domu v Carapachayu družinsko kosilo,-
SOBOTA, 11. julija:
Redni pouk Slov. srednješolskega ter čaja v Slovenski hiši o'b 15-. uri.
NEDELJA, 12. julija:
Nedelja verskega tiska — tombola Duhovnega življenja v Slov. hiši ob 15.
NEDELJA, 19. julija:
Občni zbor Mutuala Sloge ob 10.30 v Slovenski 'hiši.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO , Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA ~ . Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446 ;	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 5Ó; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko. pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65: USA dol'.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Ka-inada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto- 45 USA dol,' TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTADOS UNIDOS 425, líOl - BUENOS AIRES' •
T. E. 362-7215
V nedeljo 12. julija — DAN VERSKEGA TISKA in
TOMBOLA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“
Prošnja vsem rojakom, da...
...sodelujete v predprodaji tablic . . . darujete dobitke .. .se udeležite zahvalne sv. maše VAŽNO: V predprodaji — 6 tablic za A 5.-
1945	-t-	1987
maj	|	junij
42. OBLETNICA VETRINJSKE TRAGEDIJE
NAŠ SPOMINSKI DAN
Te dni mineva že 42 let, kar so Angleži v Vetrinju na Koroškem predali 11.700 domobrancev in nad 3.000 civilnih beguncev v roke slovenskim partizanom, ki so jih potem, brez vsake sodbe, pobili v Kočevskem Rogu, Teharjah, Podutiku, Škofji Loki, Krimski jami... — krajih trpljenja in krutega bratomora. Spomnimo se vseh teh padlih slovenskih mož, fantov, žena in deklet, ki so ljubili svoj narod in svojo deželo, pa jim zmagovalci niso namenili niti skromnega spominskega kamna na grob.
VEČNA VAM SLAVA - JUNAKI DOMOBRANCI
... Slovenec že moni Slovenca — brata...
...Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi...
(F. Prešeren, Krst pri Savici — Uvod)
(Ko so odhajali v smrt, sem jim obljubil, da če se rešim, jih ne bom pozabil in jim ostanem zvest vse življenje.)
VINKO LEVSTIK — GORICA
Ps. Namesto- cvetja na njihove neznane grobove širom Slovenije poklanjam v tiskovni sklad SVOBODNE SLOVENIJE 100 dol.
FRAN MILČINSKI	(62)
Ptički brez gnezda
Tako se mu je stopnjema vračala zavest. Odprl je oči — saj ni niti v gozdu, noč je in on leži na tleh — v ravnateljevem vozu...
Tisti hip pa je neusmiljeno zakričal: čutil je tujo roko, ki ga drži za nogo in mu oprezno sezuva čevelj. Kdo je? Kaj mu hoče? Od silnega strahu zmeden si niti ni domislil, da je tuji roki pač le za denar -— v smrtnem strahu je mislil, da mu gre za življenje.
Kričal je. Tuja roka je odnehala; oglasili so se otroci, najmlajši je za-vekal, ženska je vprašala, kaj je? Nekaj je zaropotalo v vozu, potem je zarenčal ravnateljev glas iz drugega konca: „Zanikrni fante, ali ne boš dal miru? Drugače ti pomorem!“
Stanko je tiho sedel pokonci in z rokami objel kolena. Z očmi je skušal predreti temo, drhtel je po vsem životu: zaspanec mu je prešel.
Bedel je, drhtel in čakal, da bije ura. Dolgo, dolgo je trajalo, da je bila — bila je dvanajst. Kdaj bo konec te noči! Po polžje je lezel čas. Stanka so bolele kosti, ni se upal premakniti. Napeto je gledal in poslušal, vsak hip ga je varal strah: zašumelo je kaj ali zaškripalo, pa ga je spreletela vročina, v sencih je čutil utrip, trepetal je: zdaj, zdaj ga zopet zgrabi tuja roka!
Tačas se mu je prvikrat zbudila misel: Grešil sem, zdaj me tepe greh! Lovi me kazen za tatvino, za vso zani-kmost... Iz strahu so se mu oglašali kes in dobri naklepi. Nikdar več
kaj takega! si je obljubljal. Le to noč naj prestanem, le živ se naj rešim iz tega roparskega brloga — naravnost v Ljubljano grem, čevljarju nesem denar, kar ga še imam, na kolena padem predenj in ga prosim odpuščanja in delal bom karkoli, da si prislužim in mu vrnem, kar sem že zapravil. Nikdar več, nikdar ve,č!
Ura je bila eno. Trpelo je še celo večnost plahega koprnenja, da je bila še dve... tri... štiri.
Pričenjalo se je daniti. V vasi se je oglašalo življenje, culi so se ljudje in živali, zdaj je zapustila Stanka mora strahu in sedeč, z glavo sklonjeno na kolena, je zaspal.
Zbudilo ga je dobrovoljno krohotanje ravnatelja. „Ho, ho, ho, Avgust, mladi prijatelj, vstani da ne zamudiš zajtrka! Kaj si kričal ponoči? Ali se ti je sanjalo? Ho ho, ho! Le vstani, nikar se ne boj, moj sinko, jaz sem tvoj oče!"
Stanko je vstal. Ravnatelj ga je po-trepal po ramenu in mu silo prijazno pogledal v oči. Stanko se mu je nasmehnil — prikrival je svoje resnične občutke in misli.
Šel je iz voza in vzel keblico, da gre na bližnji vodnjak po vode. Voda, se je natekala v keblico, on pa je gledal, ali ga kdo opazuje. Ko ni videl nikogar, je vtaknil roke v žep in počasi in žvižgaje stopil za vogal bližnje hiše, kakor da ima ondi kaj posla. Ko je bil za vogalom, je rke potegnil iz žepa in v divjem diru zbežal čez trav-
nik in v gozd; tu si je oiahnil: Rešen sem! Iz gozda je prišel na železniško progo, ob progi je šla steza, po stezi je nadaljeval svojo pot.
Dospel je do železniške postaje. Prihajali so praznično oblečeni kmetje in kmetice, poslušal je njih pomenek — na Trsat so bili namenjeni. Vozovnice so si kupovali na Reko.
Hej, na Reko! Kaj vse je oče pravil o Reki! Tudi Stanko mora na Reko — tam je morje, tam so ladje, vsake vrste ljudje! Pozabil je na vso grozo pretekle noči, na kes in obljube, zmagala je lahkomiselnost — zastonj je hal ostri opomin, ki mu ga je poslalo nebo.
Šel je na vlak in se brezskrbno vesel odpeljal na Reko.
23.	Oče in sin.
Nanča, Kocmurka in Mici, imenovana tudi Irma ali general Radecki, so se polagoma privajali novemu redu. Pa to ni bilo toliko njih zasluga, nego zasluga neizprosne prijaznosti gospoda nadstražnika Kobilice. Saj Kocmurka, ta je bila tiha in potrpežljiva — ali z onima dvema je bil križ.
Nanča se ni mogla sprijazniti s svojo usodo, da ni košata hišna gospodinja, ki se ji klanjajo gostači in sosedi, ampak le skromna preužitkarica. Kakor se je prej hudovala na sestro, tako se je hudovala zdaj na očeta, ki je napravil tak testament.
Gospodični Mici ni ugajalo delo. Kar na lepem je izjavila: „Ne bom nosila drv, ne, in vode in otepala močnika in kaše! Meni tega ni treba. Jaz grem.“
Mati ji je očitala: „Nespametno dekle! Ali si vse pozabila? Ne veš, kam
ti je bilo sojeno, da te pošljejo, in kako težko sem izprosila, da ti to pot še prizaneso? Kaj si jim obljubila? Da se ne premakneš od mene! Veš, kaj sem morala obljubiti in podpisati: da pridem še tisto uro na policijo in jim sporočim, če bi me zapustila ali ne bi hotela delati. Kako nesrečna mati sem!“
Razjokala se je od žalosti. Mici pa je jokala od onemogle togote — mikalo jo je brezdelje, prostost, veseljačenje, pa se ni smela ganiti, policijski ukazi so jo držali kakor v železnih o-kovih.
O pravem času se je vedno pojavljal gospod Kobilica, ki je poznal svoje ljudi in vedel, da bo skraja treba še na vse strani trde roke, in zato ni šte-dil s svojmi obiski. S spodbudno besedo je pohvalil Mici, pohvalil Nančo, namignil, kako bi se jima hudo godilo, da se ni stvar tako lepo uredila, kakor se je, in pravil zanimive historije o ženskah, ki so po svoji trmi in neumnosti prišle v čudne neprilike. In spet jih je vneto pohvalil vse tri, v kako zgledno lepi slogi da žive in da so pridne in mirne, mimogrede je še pripomnil, da od sosedov vse izve, kar se godi v hiši, segel je vsem trem v roko in se poslovil.
Po takem obisku je nekaj dni spet vladal pri hiši mir, Nanča se je bala vpiti in zmerjati, Mici je nosla drva in vodo in delala, kar je bilo treba.
Trajen pač ni bil ta mir, vendar je neprestani vpliv prijaznega gospoda nadstražnika blažilno vplival na izbruhe nezadovoljnosti tako pri Nanči kakor pri Irmi, in Kocmurjevi se je zbujalo rahlo upanje, da ji ljubi Bog morebiti vendar nakloni po prestanih viharnih
časih nekaj zadovoljnih let. Da bi se le mož ne vrnil! če pa. pride, bo vsega konec...
Ta bojazen jo je grizla in pa skrb za, sina. — Kje je? — Kaj počenja?
•— Ali sploh še živi?
Nadstražnik je tolažil po svoje, da kopriva ne pozebe, čudno se mu le zdi, je rekel, da ga še niso prijeli. Po navadi se mladim tatovom tako mudi z zapravljanjem ukradenega denarja, da hitro sami sebe izdado — tudi njega bodo kmalu imeli!
Slaba tolažba za materino srce: ali naj želi, da, sin skoraj zapade strogi roki pravice, ali naj želi, da uide sramoti in kazni? če ga dobe, se mu obeta prisilna delavnica — vsi pravijo, da je tam visoka šola za hudodelce! Ali potemtakem ni bolje, da uide, bolje celo, da umre? O, da bi si rešila vsaj e-nega otroka poštenega za starost!
Bilo je tiste dni, ko se je velikanski ameriški cirkus šparenblek pomikal proti Ilirski Bitrici. Gospodinjstvo treh žensk v Korenovi hiši je prihajalo bolj in bolj v pravi tir. Nanča se je vda,-la in je gojila kuretino, pri kateri je sledniič našla ono odkritosrčno in brezpogojno spoštovanje, ki ga je pogrešala pri drugem svetu. Mici pa je pričenjal zanimati vrt, kopala je grede, sejala, plela in ko je videla prve uspehe svojih rok, je delo vzljubila — na veliko materino radost.
Pa prinese nekega jutra pismonoša pismo. Pisma je Kocmurjeva redkokdaj prejemala. — slutila je: nič ne bo dobrega. Pogledala je pismo, že je spoznala pisavo, moževa je bila, in pismo z Reke. Ustrašila se ga je: kake bridkosti jo spet čakajo!