Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 9. JULIJA 1993 Vroče teme na skupščinski seji pred počitnicami Zagnanost pred dopusti Teden dni po prvem neuspešnem sklicu (zbor združenega dela namreč ni bil sklepčen) so se 30. junija zadnjič pred dvomesečnimi skupščinskimi počitnicami delegati polnoštevilno zbrali na seji vseh treh zborov. Kljub nekaterim pomislekom glede hitrega postopka so delegati sklenili, da že na septembrski seji ne bo več težav, če eden, dva ali pa tudi frije zbori posamič ne bodo imeli vsaj polovične udeležbe. Odslej bo namreč za delo- Str. 2 Anketa Dopusti morje, planine Str. 7 Iz zdravnikove ambulante 0 klopih in boleznih Str. 9 Na obisku pri jubilantu Dr. Milan Kim - osemdesetletnik NOVI TRS 41A vhodSENŠRM 813-064 . . 831-462 Jg* KOMISIJSKA PRODAJA UČBENIKOV KUPON VELJA ZA FORMAT IN FORUM P m ii ENAKO ZA MANJ DENARJA kOčna KOČNA, d. d. Na Perovem smo odprli NOV, moderen DISKONT ki je zelo navdušil obiskovalce in kupce, saj lahko kupujejo po diskontnih in maloprodajnih cenah, privatni trgovci, 9ostinci in podjetniki pa tudi po grosističnih cenah. DISKONT je odprt od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Ob nakupu nad 2.000 SIT v vseh poslovnih enotah KOČNE boste prejeli nagradni kupon, ki ga izpolnite in vrzite v razstavljeni avto RENAULT 5, ki vas čaka v DISKONTU. Zahvaljujemo se vam za dosedanje nakupe ter se priporočamo! f1 OSMICA KO VAM NI DO M AL 'CE ENOLIČNE, POHAN SIR VAM DAJO NAŠE GOSPODIČNE; KOMUR SVEŽE SADJE NE DIŠI, OD NAŠE SADNE KUPE NE ZBEŽI; IN ČE KJE JE SLADKOSNED, PRI NAS DOBI ŠE SLADOLED; A NAJBOLJŠA ZA VSAK DAN, JE SUPER PIZZA V BARU - PIZZERIJI OSMICA Vsak vikend zabava ob živi glasbi in (promocija)! S tem oglasom 10% popusta pri hrani. Kljub vročini počitniškim in dopustniškim dnem so se poslanci skupščine. vanje skupščine pomembno v če bo navzočih nad polovico vseh delegatov, dovolj bo torej navzočnost 38 delegatov, ne glede na zbor. Tako določa spremenjeni odlok o organizaciji in delu občinske skupščine, ki so ga sprejeli po hitrem postopku. Sicer pa na prvi poletni seji ni manjkalo vročih zadev, ki so med delegati večkrat spodbudile tudi polemično razpravo, ki se je odražala tudi v predlaganih amandmajih. Kot kaže, so delegati hoteli tokrat popraviti zamujeno, in so se odločili, da bodo poleg že omenjenega odloka o delu skupščine po hitrem postopku obravnavali odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1992 in spremembe odloka o redu na območju Velike planine, Male planine, Gojške planine in Kisovca. Sejo skupščine je po dogovoru v predsedstvu vodil podpredsednik skupščine Igor Podbrežnik. Uvodoma je predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc v imenu predsedstva skupščine, ki je tokrat nastopilo kot skupina delegatov, obrazložil predlog za spremembo odloka o organizaciji in delu občinske skupščine, čigar namen je, da bo v prihodnje občinska skupščina delovala kot enovito telo. Vse manjši interes delegatov v zboru združenega dela se je zaradi procesa lastninske preobrazbe podjetij pokazal za resno oviro pri učinkovitem delu skupščine. Po zelo živahni razpravi, v kateri so se oglasili Matevž Skamen, Demeter Perčič, Vinko Petek, Stanko Cerar, Miha Novak in Maks Lavrinc, so se delegati poenotili za sprejem treh dopolnil, med katerimi naj omenimo predlog Matevža Skamna, da občinska skupščina veljavno odloča o sprejemu odlokov z večino glasov delegatov, ki so glasovali, ne pa navzočih delegatov, kot je bilo prvotno predvideno. Statut občine, odlok o organiziranju in delu skupščine in poslovnik skupščine bo morala skupščina sprejemati z dvotretjinsko večino vseh delegatov, ne pa samo navzočih delegatov, kot je predvideval osnutek odloka. Skupščina bo v prihodnje velikem številu udeležili junijske volila in imenovala predsednika skupščine, predsednika izvršnega sveta in izvršni svet z večino vseh delegatov skupščine na tajnih volitvah. Brez razprave je skupščina sprejela odlok o upravnih organih občine Kamnik, čigar novost je predvsem v tem, da bo občina imela nov upravni organ, in sicer samostojni sekretariat za družbene dejavnosti, novo ime pa so dali upravnemu organu za prostorske zadeve, ki se bo odslej imenoval sekretariat za okolje in prostor. Čeprav sprejetje sprememb odloka o zazidalnem načrtu za območje B 8 zgornje Perovo tokrat ni bilo vprašljivo, ker so bile vse pripombe v zvezi z možnostjo obrtne dejavnosti na tem območju predhodno razčiščene, je krajevna skupnost Novi trg predlagala amandma, s katerim naj bi preprečili gradnjo še ene bencinske črpalke ob obvoznici. Kot je na seji pojasnil Nande Škarja, je treba varovati kmetijska zemljišča pred pozidavo. Zadostuje pa (nadaljevanje na 3. strani) Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 22. julija. Prispevke sprejemamo do petka, 16. julija; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do vključno 20. julija. KUPON VELJA ZA FORUM IN FORMAT 1? $ ItKt • ZVEZKI (od cenenri do Poplrusovlh) • TORBE (od enostavnih do Benottonovth) • COPATI (Iz blaga al usnja) • PISALA (JOLLY>. PUŠČICE.... Lahko se odločite za plačilo na ti čeke, v JULIJU pa prinosniku tegaj OGLASA-KUPONA priznamo 10%| popust za plačilo z gotovino! MOLEK ANDREJA MENGEŠ, Jelovškova 8, tel. 737-619 K&ISER pivu OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Na vrtu kavarne Veronika se je na slovesnosti ob drugi obletnici slovenske državnosti zbralo kar nekaj Kamničanov in gostov. V družbi častnega občana Kamnika dr. Etpilijana Cevca so bili predsednik občinske skupščine Maksimilijan Lavrinc, predsednik izvršnega sveta Miha Novak in mag. Cene Matičič. Mestna godba in ZKO Kamnik sta organizirala praznični koncert. Prijetno je bilo poslušati tudi povezovalca Toneta Ftičarja. VERA MEJAČ S seje IS Parkirnine tudi Dopusti, morje, planine! v Kamniku Izvršni svet je po obravnavi na dveh sejah in ob sodelovanju predstavnikov podjetj Impulz, d.o.o., Kamnik in Bistrica, d.o.o., Kamnik na seji 22. junija sklenil, da na podlagi javnega natečaja za prevzem izdajateljstva časopisa KAMNIŠKI OBČAN kot najugodnejšega ponudnika izbere podjetje Bistrica, d.o.o., Kamnik. Na predlog sekretariata za okolje in prostor se je izvršni svet odločil, da tudi na dveh parkiriščih v Kamniku uvede plačevanje pristojbin za parkiranje avtomobilov. Ker največ težav povzroča neurejeno parkiranje na avtobusni postaji v mestu in na Titovem trgu od Kavarne do križišča pri pošti, so se odločili, da najprej vpeljejo pobiranje parkirnine na teh dveh parkiriščih. Po uvedbi takšne odločitve bo prišel na vrsto tudi Trg prijateljstva. Za polurno parkiranje bo treba odšteti 50 tolarjev, in sicer v času od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure. Parkirne lističe s popustom bodo interesenti lahko kupili tudi na dogovorjenih prodajnih mestih. Za mesečno rezervacijo parkirnega mesta bo uporabnik plačal 17.000 tolarjev. Na seji 29. junija je izvršni svet soglašal z osnutkom odloka o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih "m povojnih žrtev revolucije na območju občine Kamnik. Sprejel je tudi predlog komisije za raziskavo povojnih pobojev, ki ga je obrazložil njen predsednik dr. Branko Božič, da se vsem žrtvam 2. svetovne vojne postavi skupno spominsko obleležje in da se s spominskimi križi obeležijo tudi vsa doslej ugotovljena grobišča. Občinski skupščini pa so predlagali, naj imenuje strokovno telo z nalogo, da podrobno opiše povojne dogodke in pripravi ustrezen zbornik. Ko je obravnaval poročilo družbe Velika planina — zaklad narave, d.o.o., o uresničevanju sklepov izvršnega sveta, je izvršni svet ugotovil, da po opravljenih pogovorih s predstavniki RTC Krvavec sodeč, obstaja možnost medsebojnega sodelovanja obeh turistično-rekreacijskih središč. Menil je tudi, da bi se moral upravni odbor podjetja z večjo zavzetostjo lotiti perečih problemov racionalizacije poslovanja podjetja. Izvršni svet je smiselno upošteval amandmaje Zelenih Kamnika k spremembam odloka o redu na območju Velike planine in drugih planin, tako da odlok zaveže izvajalca za zbiranje odpadkov, da s poslovnikom določi način zbiranja, odlaganja in od-premljanja odpadkov in od-premljanja na prekladalno postajo Suhadole. Prav tako so na predlog Zelenih določili, da odpadke iz tipskih zbirališč in fekalije odvaža s planine podjetje ali zasebnik, ki ima pooblastilo izvršnega sveta, in sicer v času od 1. 6. do 30. 9. tedensko, drugače pa po potrebi. Prostorsko ureditvene pogoje za območje Velike planine bo po sklepu izvršnega sveta izdelal Razvojni zavod Domžale. Kmetijsko-gozdarski zadrugi Komenda in KGZ Kamnik so podaljšali rok vračila posojila za nabavo reprodukcijskega materiala po 2 milijona tolarjev do konca oktobra letos. Na podlagi javnega razpisa je izvršni svet odobril posojilo za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva vsem enajstim prosilcem v skupnem znesku 8,4 milijona tolarjev. Posamezniki so dobili od 250.000 tolarjev do 2 milijona tolarjev posojila za nakup traktorjev in druge opreme ter za novogradnjo in preureditev kmetijskih hlevov in drugih objektov. Za pridobitev posojila za pospeševanje malega gospodarstva je bilo vloženih kar 93 prošenj. Glede na razpoložljiva sredstva 48 milijonov tolarjev in ker precej prosilcev ni izpolnilo razpisanih pogojev, je izvršni svet dodelil posojilo polovici oz. 45 prosilcem v višini od 300.000 do 3 milijone tolarjev. F. SVETELJ PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 27. JULIJA - PRAZNIKA OBČINE KAMNIK 9. julija, ob 20. uri: Obeležitev 100-letnice zbirke J. N Sadnikarja z odprtjem slikarske razstave Nikice Sadnikar Pleterski v Kidričevi 33 v Kamniku 10. julija, ob 14. uri: Triatlon Kamnik 93 - start in cilj plavanja, teka in kolesarjenja na bazenu v Kamniku 23. in 24. julija, od 7. do 22. ure: Kočna Kamničanom na trgu pred Delikateso v Kamniku 24. julija, ob 9. uri: Turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku 30. in 31. julija, ob 18. uri: Tradicionalno praznovanje na Trgu prijateljstva v Kamniku JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik (nasproti SKG) Velika izbira KOPALK, JEANSA, poletne majice (3 kom 800 SIT), majice BEVERLY HILLS, kratke hlače, svilene trenirke po zelo ugodnih cenah. Možnost nakupa na dva čeka. Odprto od 9. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. Čas dopustov je tu. Nekaterih se že loteva potovalna mrzlica, drugi razmišljajo, kako bi v dopustniških dneh postorili vse, česar med letom niso uspeli. Življenje se spreminja, z njim pa tudi realne možnosti. Mnogi želijo na morje, drugi v planine. Tokrat nas je zanimalo, kako bodo naši občani preživljali vroče poletne dni. Odgovore smo iskali med nekaj naključno izbranimi v Kamniku in okolici. Odgovarjali so takole: Leopold Flisar, Kamnik Z ženo letos ne bova šla nikamor. Dopustniške dni v poletnih mesecih bom preživljal tako, da bom obiskoval okoliške kraje, hodil na move podjetij, kjer jih še imajo. Tjaša in Matej pravita, da se rada kopata in da plavata še skoraj tako ribice. Franc Poljanšek, Kamnik Na dopust bom šel v jeseni. Nameravam v toplice. Ze nekaj let nisem bil na dopustu, ker pomagam staršem pri di neugodnih gospodarskih razmer ne bodo mogli uresničiti v skladu s svojimi željami. Karmen Bizjak, Moste »Na morje grem vsako leto. Do sedaj sem hodila s starši. Letos pa bom počit- pohode in sprehode. Običajno sva z ženo šla na morje, letos pa bova zaradi neurejenih razmer ostala doma. Problem je tudi v financah. Verjetno bodo nekatere družine z otroki preživele dopust kar doma ali pa ga skrajšale na nekaj dni. Martina Krušlin, Moste Najdaljši dopust ne bom šla. Študiram medicino in» imam v poletnih mesecih še nekaj izpitov. V zadnjih letih nikovala s kolegicami. Nameravam na otok Krk. Želim si vsaj teden dni lepega vremena. Dopust mi pomaga, da se sprostim, uživam in počivam. Marinka in Peter Blejc, otroka: Matej in Tjaša Vsako leto smo šli na dopust na morje. Letos nam to ni dano. Razlogi so zdravstvene narave. Zelo radi gremo v Bohinj ali zdravilišče. Zelo prijetno je v Bohinju blizu visokih gora in čudovitem zraku. Na dopust gremo zaradi otrok, pa tudi midva si želiva, hodim na dopust s kolegicami in fantom, največkrat na morje. Zelo rada grem v Bohinj in na Bled. Letos bodo šli naši ljudje na dopust na slovensko obalo, verjetno pa tudi v zdravilišče. Jože Možina, Šmarca (žena in 2 otroka) V avgustu mesecu gremo na morje. Če bo vse po sreči, za 10 dni. Dopustujemo vsako leto, razen lani, ko zaradi dela nismo mogli iti. Dopust na morju si privoščimo predvsem zaradi otrok, stara sta 9 in 13 let. Mislim, da si dopust želi vsak, verjetno pa ga vsi zara- gradnji hiše. Zelo rad grem na morje, v hribe pa bolj poredko. Stroški za dopust so kar izdatni. Prejšnja leta smo dobili nekaj sredstev za rekreacijo v delovni organizaciji, letos pa tega ni več. Na dopustu se spočijem od težkega fizičnega dela in se vedno vračam zadovoljen. Kako je letos z dopustova-njem, smo povprašali š v Turistični agenciji Valvazor v Kamniku. Nejc Kotnik je odgovoril na nekaj vprašanj. Zanimanje za dopust je podobno kot v lanskem letu. Ljudje se redno odločajo za morje na slovenski obali, na Hrvaško jih bo šlo manj kot lani. Mnogi bodo odšli v tujino. Velik interes je za Španijo. Cene se podobne kot na Hrvaškem, pri nas so celo nekoliko nižje. Teden dni dopusta v Španiji skupaj z avtobusnim prevozom stane ca. 400 DEM. V glavni sezoni je cena nekoliko višja. Sklep: Po mnenju anketirancev bodo ljudje izrabili dopustni-ški čas za morje, za počitek, nekateri pa bodo ostali doma kot vedno, ker ni dovolj denarja. Verjetno bodo tople in vroče poletne dni ljudje preživeli vsak po svoje. Mnogi v bližnjih bazenih, ob rekah, drugi pa tudi v gorah ali ob delu. STANE SIMŠIČ Tiskovna konferenca IS Ob obvoznici vse za motorne konjičke da je družina skupaj. Zaradi dela med letom to največkrat ni mogoče. Prepričani smo, da letos mnoge družine ne bodo mogle na morje. Mnogi pa bodo šli v počitniške do- Pri odločitvi za gradnjo novega bencinskega servisa ob kamniški obvoznici smo izhajali iz posebej izdelane študije, v kateri je obdelana preskrba s tekočimi gorivi na območju naše občine, je na tiskovni konferenci dejal Miha Novak, predsednik izvršnega sveta, ki je skupaj z Janezom Stražarjem, občinskim sekretarjem za prostor in okolje, novinarjem predstavil te načrte, predvsem pa začetek njihovega uresničevanja z oddajo del za gradnjo modernega bencinskega servisa ob po-slovno-trgovskem središču ob kamniški obvoznici. Na javni razpis za gradnjo tega servisa, ki je bil objavljen konec marca, se je odzvalo pet ponudnikov: najugodnejši med njimi je bil po mnenju posebne komisije, imenovane po izvršnem svetu, ljubljansko podjetje PETROL. Na podlagi te ugotovitve je izvršni svet z njim že sklenil pogodbo, v kateri je določeno, da bo podjetje ob obvoznici poleg moderne bencinske črpalke s sodobno ekološko, povsem nesporno tehnologijo zgradilo tudi pralnico avtomobilov, mehanično delavnico, prodajalno novih in rabljenih avtomobilov in opreme, samopostrežno tehnično trgovino in servis malih motorjev. V okviru go-stinsko-turistične dejavnosti bosta tudi restavracija in slaščičarna. Skratka, lahko rečemo, tu bo moč dobiti vse, kar potrebujejo jekleni konjički, poskrbljeno pa bo tudi za njihove voznike. Rečeno je bilo, da tako celovitega servisa na enem kraju doslej v Sloveniji še ni. Skupna zazidana površina vseh objektov bo okrog 4500 m2. Petrol se je zavezal, da bo ponujeni program realiziral v letu 1994. Poleg tega bo postavil tudi dve bencinski črpalki družinskega tipa na območjih, kjer bi bile le-te komercialno manj uspešne, in sicer bodo eno postavili v Tuhinjski dolini, drugo pa na območju Kamniške Bistrice, verjetno na Gozdu. S tem bo omogočena boljša oskrba z gorivi tudi ljudem v odroč-nejših krajih. Zlasti pa bo zmanjšana možnost onesnaževanja okolja, ki je sedaj pri prevozu goriva v sodih v te kraje precej večja. Celotna naložba v bencinski servis bo veljala preko 6 milijonov DEM. Poleg dela, ki ga bodo dobili naši izvajalci gradbenih in obrtniških del, bo s to naložbo omogočena izgradnja semaforiziranega križišča v lastni režiji, čeprav gre za regionalno cesto; od republike denarja za to za enkrat ni dobiti. Petrol je kot garancijo za uresničitev celotnega programa že nakazal občini del sredstev. Na tiskovni konferenci je bilo posebej poudarjeno, da v ta sklop ne spada možna gradnja črpalke na drugi strani obvoznice ob veterinarskem zavodu, o kateri je sklepala občinska skupščina na zadnji seji, ko je sprejemala spremembe zazidalnega načrta za Zgornje Perovo. F. SVETELJ V krajevnih skupnostih V Tuhinju žive delavni ljudje! Delovno predsedstvo preddopustniškega skupščinskega zasedanja Zagnanost pred dopusti (nadaljevanje s 1. strani) na tem območju ena bencinska črpalka, ki je predvidena na drugi strani obvoznice (BM 3 - Zarja). Izvršni svet je takemu predlogu nasprotoval z obrazložitvijo, da gre za slabše, mokro kmetijsko zemljiišče, da bo z dodatno črpalko kapnil tudi kakšen tolar več v občinsko blagajno, od česar bodo imele korist tudi krajevne skupnosti. Končno pa naj možnost oskrbe z gorivi na obeh straneh obvoznice zmanjša tudi število prometnih nesreč, ki bi jih bilo prav gotovo več zaradi zavijanja v leto. Delegati so z zavrnitvijo tega amandmaja pritrdili izvršnemu svetu. V skladu s 7. členom odloka pa bo KS Novi trg morala dati soglasje za bencinsko črpalko v lokacijskem postopku. Skupščina tudi ni podprla amandmaje Marije Reba, ki je predlagala, naj bi iz odloka črtali besede »v privatni lasti«, ki se nanašajo na zelene površine, nastale z zmanjšanjem povezovalnih ulic. Po mnenju Janeza Stražarja, ki je ta predlog zavrnil v imenu izvršnega sveta, gre za zelene površine sredi gozda, ki bi jih v primeru, da bi ostale javne površine, morali financirati vsi občani prek občinskega proračuna. Te površine bodo morali lastniki zasaditi z ustrezno visoko vegetacijo. Na njih pa ne bo možna gradnja objektov. Delegati so spremenjeni odlok o zazidalnem načrtu za območje B 8 Zgornje Perovo sprejeli in tako omogočili graditeljem, da bodo končno prišli do težko pričakovanih gradbenih dovoljenj. S sprejetjem amandmaja Nove parlamentarne koordinacije, ki je predlagala črtanje zahteve, da mora imeti kandidat za ravnatelja Matične knjižnice strokovni izpit iz knjižničarstva, je skupščina sprejela tudi spremembe odloka o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik. Z njim je prenesla pristojnost za imenovanje ravnatelja od sveta zavoda na občinsko skupščino. Kar trije odloki, ki jih je tokrat obravnavala in sprejela skupščina, so zadevali varstvo okolja. Ob sprejetju odloka o vsebnosti žvepla v kurivih je Vinko Petek predlagal, da bi bilo potrebno na omejitve, ki jih vsebuje ta odlok, opozoriti tudi prodajalce kuriv izven naše občine. Z namenom in vsebino odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki bi bilo treba po mnenju delegatov na ustrezen način seznaniti javnost. Po mnenju Marka Zadrgala naj bi tudi v okviru šol tem vprašanjem posvetili večjo pozornost. Vinko Petek pa je menil, da bi bilo treba nekako na vajetih držati cene storitev pri zbiranju odpadkov. Medtem ko sta bila Matevž Skamen in Marija Reba mnenja, da bi se bilo treba natančneje dogovoriti o postopku za odkrivanje kršiteljev tega odloka. S sprejetjem sprememb odloka o redu na območju Velike planine, Male planine, Gojške planine iS Kisovca je skupščina sklenila tudi, da se najpomembnejša določila objavijo na javnih krajih, da bodo z njimi seznanjeni vsi obiskovalci in uporabniki planinskega območja. Na podlagi tega odloka bo izvršni svet v kratkem sprejel odredbo o ureditvi prevozov po planini. Ob obravnavi zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1992 so imeli delegati največ pripomb glede smotrnosti porabe proračunskega denarja za razvoj turizma. Zlasti so izstopala vprašanja v zvezi s kvaliteto in stroški ob izdaji novega turističnega prospekta Kamnika. Na kritične pripombe delegatov Matevža Skamna, Milana Šuštarja, Demetra Perčiča, Bogdana Jamska in Franca Vidmarja je Miha Novak, predsednik izvršnega sveta, odgovoril, da so odgovorni za področje turizma dolžni pripraviti podrobnejše poročilo o opravljenih nalogah in po- rabljenih sredstvih za te namene. Precej polemična, na trenutke tudi vznesena razprava je stekla tudi o osnutku odloka o preimenovanju ulic v Kamniku. Zlasti Bojan Pollak je odločno nastopil proti preimenovanju Trga svobode v Stari trg in predlagal, da je treba pred preimenovanjem o tem povprašati prebivalce na območjih mesta. Milan Šuštar se je zavzel za strokoven pristop k celi zadevi in obžaloval, ker na seji ni bilo povabljenih predstavnikov stroke, ki so sodelovali pri oblikovanju osnutka. Končno besedo o tem preimenovanju, ki je sicer predlagano v dokaj razumnem obsegu, bodo delegati izrekli na septembrski seji. Med delegatskimi vprašanji in pobudami je razpravo spodbudila zlasti informacija družbenega pravobranilca o ugotivitvah v zvezi s prodajo stavbnih zemljilšč v soseski B-8 Zgornje Perovo. Skupščina je naročila upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč, naj do prihodnje seje skupščine pripravi celovito poročilo o komunalnem opremljanju in financiranju urejanja zemljišč v tej soseski. Občinskemu javnemu pravobranilcu v Ljubljani pa je priporočila, naj se aktivno vključi v razreševanje problematike prometa s temi zemljišči. F. SVETELJ Lokalna samouprava 0 novih občinah naj odločajo ljudje Eno izmed osrednjih vprašanj v pripravah na novo lokalno samoupravo je prav gotovo nagla centralizacija pristojnosti, ki jo država uvaja s posameznimi področnimi zakoni. Zelo izrazite primere take centralizacije imamo npr. na področju kmetijskih zemljišč, varstva okolja, proračunskega financiranja in legalizacije črnih gradenj. Vprašanje je, ali bomo res z lokalno samoupravo toliko časa odlašali, da bodo vsa po-'membnejša področja prišla v pristojnost države in potem v novih občinah ne bo o čem odločati, še manj pa bo mogoče govoriti o ekonomski samostojnosti novih občin. Že sedanje občine imajo na voljo vse manj virov za financiranje nalog, ki jih opravljajo. V dosedanjih razpravah je premalo upoštevano tudi to, da bi morali biti merilo za ustanavljanje novih občin predvsem potrebe in interesi prebivalcev, ne pa neko togo zakoličeno število prebivalcev. Na referendumu izražena volja prebivalcev glede območij novih občin bi zato morala biti za državni zbor obvezna, ne pa obravnavana samo kot mnenje prebivalcev. Treba je reči, da bodo podporo dobile samo spremembe, ki bodo zagotovile učinkovitejše urejanje življenjskih potreb, enakomernejši razvoj območij in seveda gospodarnejše delovanje lokalne uprave. Tudi zato bi morala zakonodaja o državni upravi, javnih financah in o pravosodju nastajati hkrati in ne pred zakonodajo o lokalni samoupravi. Zelo neracionalno bi namreč bilo npr., če bi se upravni okraji ne pokrivali z prihodnjimi pokrajinskimi središči ali regijami, kamor bi se povezovalo več občin. Če kje, potem naj prav za lokalno upravo velja rek: hitimo počasi, hkrati pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da se spomladi izteče mandat sedanjim občinskim skupščinam. F. S. V Krajevni skupnosti Tuhinj po sprejetju krajevnega samoprispevka v letu 1991 po programu uresničujejo načrtovane naloge. O okvirnih nalogah v tej KS smo pisali v Občanu pred referendumom, zato nas je še toliko bolj zanimalo, kako uspevajo razreševati vrsto zahtevnih in odgovornih nalog. O tem smo se pogovarjali s tajnikom KS Jernejem Ka-duncem, članom sveta KS in delegatom v občinski skupščini, ter predsednikom gradbenega odbora Marjanom Po-ljanškom in članom sveta KS ter predsednikom komisije za komunalne zadeve Danilom Bajdetom (v prejšnjem sklicu je bil predsednik KS). Katero obsežnejšo akcijo ste reševali v zadnjih letih? Odprto je bilo vprašanje dokončne ureditve pokopališča in opornega zidu. Z deli so pričeli leta 1987 in jih dokončali meseca junija 1993. Staro pokopališče je bilo ukinjeno že pred 40-leti z odločbo občine Kamnik. Zaradi nespoštovanja le-te je občina Kamnik 1960. leta ponovno prepovedala pokopavanje. Na tem pokopališču je bilo 110 grobov. Trinajst lastnikov grobov je pokojne preneslo na novo pokopališče, drugi pa so ostali na starem, ki je bilo spremenjeno v park. Odstranjeni so bili tudi nagrobni spomeniki. Krajevna skupnost se je obvezala, da bo za pomnjenje vseh pokopanih na tem pokopališču postavila spomenik. Spričo ureditvenih del in širitve ceste je bilo potrebno porušiti dve tretjini opornega zidu in ga deloma prestaviti proti cerkvi. Dogovorjeno je bilo, da bo stroške 2/3 porušenega zidu plačala KS, za tretjino opornega zidu pa bo krilo stroške župnišče v Tuhinju. Dela na opornem zidu so bila opravljena strokovno. Glede na to, da v novem samoprispevku v ta namen niso bila predvidena sredstva, so v KS organizirali več akcij in tudi veselico (500.000) in angažirali sredstva sklada stavbnih zemljišč. S tako zbranimi sredstvi so lahko pokrili vse stroške. Za tretjino zidu je župnišče odstopilo določene količine lesa, s čimer je bilo možno pokriti le del stroškov. Svet KS je zato, da bi pomagal župniš- ELEKTR0 SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava In popravilo elektro instalacij. Podjetje opravlja prevoze blaga in oseb doma in v tujini z novimi vozili VW transporter. Int.: tel. 061/841-331 fax 061/341-605 ču, med krajani organiziral dodatno akcijo zbiranja sredstev. Na ta način so pridobili dovolj denarja. Na starem pokopališču so postavili lep spomenik, ki ga je 20. junija ob birmi blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pri zakalj učnih delih in oblikovanju spomenika je sodeloval domači rezbar Janez Ahčin. Izdelal je maketo, ki jo je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj potrdil. Izvedbena dela na spomeniku sta za minimalne stroške opravila Vida in Franci Vettorazzi iz Stranj. Vsem, ki so pri tej veliki akciji sodelovali, se Svet KS iskreno zahvaljuje, prav tako se zahvaljuje g. župniku, ki je moralno podprl to akcijo. Kaj ste v tem času še napravili? 'Uspeli so obnoviti in posodobiti več cest, in sicer: dokončno so bile asfaltirane ceste v Češnjice, cesta Tuhinj — Graben, Tuhinj — Golica, del ceste v Liplje, Cirkuse, del v Stara Sela in Veliki Hrib. V gradnji je cesta Laze - Vrhače, ki jo bodo krajani plačali sami. Obnovljenih in popravljenih je bilo nekaj vodovodov, javno razsvetljavo širijo. V zadnjem času dajejo posebno skrb varstvu okolja. Organizirali so odvoz smeti itd. Katera vprašanja in problemi čakajo na rešitev? Telefonija je šibka točka. Po podatkih je v KS kar 160 prosilcev za telefonski priključek. Odgovorni v KS pričakujejo, da bodo v letu 1994 povečali centralo in pričeli z napeljavo. Za KS je to izjemen problem in ljudje zahtevajo Čim prejšnje rešitve. Križišče na regionalni cesti na odcepu Laze - Tuhinj. To vprašanje, ki ne sodi v pristojnost KS, na občinski skupščini rešujejo že vrsto let. Rešitve pa še vedno ni. Kanalizacija je za Tuhinj izjemen problem. Sem sodi še čistilna naprava na Lazah. Po mnenju sogovornikov je to vprašanje še kar daleč od uresničitve. Za to bi potrebovali izdatna sredstva, ki pa jih nimajo. Na podlagi načrtov naj bi zgradili oziroma obnovili vodovod v Starih Selah, ker stari ne ustreza več svojemu namenu. Poseben problem so avtobusna postajališča. S čim ste posebno zadovoljni? V letošnjem letu bo zadnja hiša dobila vodovod. Pri vseh delih, ki jih organizirajo v KS, krajani odgovorno sodelujejo s prostovoljnim delom in dodatnimi sredstvi. Brez takega načina dela ne bi bilo mogoče rešiti toliko zadev. Delo sveta KS je enotno, delegati tvorno delujejo in vsa odprta vprašanja sporazumno rešujejo. Kaj pa nova komunalna ureditev? Ob predvideni ustanovitvi mnogih novih manjših občin se med krajani pojavlja vrsta dilem in pomislekov. Kar nekako z nezaupanjem zrejo v predlagane rešitve. Boje se, da ne bi prišli z dežja pod kap. Preden smo sklenili naš pogovor, so sogovorniki povedali, da bi brez krajevnega samoprispevka in brez enotne volje in pripravljenosti ljudi ne uspevali rešiti vseh načrtovanih nalog. V KS so zadovoljni, ker uspevajo v zadovoljstvo krajanov urejati tudi zapleteno problematiko. STANE SIMŠIČ ZAPOSLENI - soupravljalci ali (le) delovna sila? Še ta mesec naj bi v parlamentu po hitrem postopku sprejeli tri zakone, ki bistveno posegajo v pravice delavcev: zakon o delovnih razmerjih in zakon o zaposlovanju ter tudi zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. »Čeprav se režimi, vlade in z njimi tudi zakoni spreminjajo, sta temeljni motiv in vodilo vsake vlade enaka: rešujemo se na račun delavcev.« Tako zatrjujejo predstavniki svobodnih sindikatov, ki s predlaganimi zakoni niso zadovoljni, predvsem pa nasprotujejo, da bi bili sprejeti po hitrem postopku v državnem zboru R Slovenije. Iz zakonov izhaja predvsem »racionalizacija« na račun socialnega, materialnega in pravnega položaja delavcev. Zgovoren primer je predlagan skrajšan odpovedni rok presežnim delavcem (s šestih mesecev na tri mesece). Tudi predvidene spremembe na področju, ki ga ureja zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, bodo posegle v kratenje dosedanjih pravic (dodatek k nadomestilu, naj bi ukinili, čas prejemanja denarnih pomoči skrajšali na vsega šest mesecev itd.). Tudi predlog zakona o soupravljanju delavcev je takšen, da le-tega ni zaslediti. Vse pripombe in dopolnila k zakonu pa je ministrica za delo opisala kot prizadevanja za povečanje pravic zaposlenih, to pa pomeni le povečevanje stroškov. Nekateri poslanci so zato ocenili takšno gledanje vlade na soupravljanje in soodločanje izključno kot na povečevanje stroškov delodajalcev, na zaposlene pa kot na delovno silo. Ali bodo vse predlagane spremembe prispevale k večji produktivnosti, uspešnosti in učinkovitosti podjetij, se upravičeno sprašujejo nekateri poslanci, ki so mnenja, da bodo povzročile le še večji socialni nemir v državi. Smo zaposleni res samo še nepotreben strošek, delovna sila, ki bo na trgu samo še brezpravno raja?! Kakorkoli že, to s civilizacijo Evropo nima nič skup- nCga! IVANA SKAMEN KAMNIŠKI OBČAN aktualno 9. JULIJA 1992 Spominska svečanost v Trzinu Obranili so domovino! »Težko je meni kot predsedniku občine na tem kraju spomina na bitko pred dvema letoma govoriti o dogodku, ker me nanj vežejo tudi grenki spomini na žrtve in oškodovance. Nihče jim ne more vrniti življenja, težko jim povrnemo zdravje, še najlažje se poravna materialna škoda, ki so jo utrpeli stanovalci, če je le volja in razumevanje. Vendar ima vse, kar cenimo, svojo vrednost. In bolj ko kaj cenimo, več smo za to pripravljeni žrtvovati. Svoboda je vrednost z izjemno visoko ceno. Življenje pa je dar, ki ga ne izbiramo sami, in tudi oblasti nad njim nimamo. Zato je prav, da se ob spoštovanju do žrtev spomnimo tudi na pozitivne posledice dogodka,« je v svojem govoru na spominski svečanosti ob odkritju spominske plošče v Trzinu, kjer je ugasnilo mlado življenje Edvarda Peperka, poudaril mag. Ervin Anton Scwarzbartl, predsednik Skupščine občine Domžale. Dogodki, katerih posledica je bila svečanost 25. junija 1993 ob mostu v Trzinu in sta jo pripravili Skupščina občine Domžale in Ministrstvo za obrambo, so stari le dve leti in še v globokem spominu vseh, zlasti pa tistih, ki so takrat s svojimi odločitvami usodno zaobrnili dogajanje v korist samostojnosti in do- segli zmago, da smo razglasitev državnosti lahko opravičili in obranili. Trzinska bitka, ki jo je v knjigi Mengeš in Trzin skozi čas podrobneje predstavil Stane Stražar, je bila po besedah brigadirja Antona Krkoviča, poveljnika specialne brigade MORIŠ, ena izmed tistih, ki je v največji meri potrdila odločenost braniti priborjeno samostojnost. Ustavitev dela oklepne kolone, namenjene na Brnik, v Trzinu je bilo pogumno dejanje, je bil hkrati tudi preizkusni kamen odločenosti za vsako ceno zaustaviti okupatorja, hkrati pa je bilo to dejanje tudi vzor za vsestranski upor agresorju tudi na drugih krajih naše domovine. Kapitan Krkovič je ob tem posebej podčrtal današnje dejstvo, da visoki armadni uradniki, odredbodajalci agresije na Slovenijo v letu 1991, danes prejemajo izjemno visoke pokojnine in se sprehajajo po isti Ljubljani in domovini, ki so jo pred dvema letoma napadli. V času današnje povečane socialne stiske je tako stanje nedopustno in nevzdržno. Na slovenosti ob odkritju spominske plošče v Trzinu, na kateri besede - OBRANILI DOMOVINO 27. 06. 1993 - opozarjajo na dogodke v letu 1991 in bodo večen spomin na Edvarda Peperka, padlega teritorialca v bitki pri Trzinu, sta sodelovali tudi godba iz Mengša ter častna straža teritorialne obrambe. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja generala Maistra in priznanja slovenske vojske. V. V. Življenje je (II.) nenadomestljivo Vse kaže, da je javni protest stanovalcev ob Kaj uho vi poti padel na plodna tla. Pred meseci so nas opozorili, da njihove stiske in ogroženosti, ki prihaja iz njihove neposredne bližine, nihče ne opazi ali pa se ne zmeni zanjo. Za- Iz delovnih organizacij Mengeškemu pomembno evropsko priznanje Mengeška tovarna je na domžalskem in kamniškem območju prva zadostila zahtevnim pogojem in pridobila mednarodni certifikat ISO 9001 Ob proizvodnji valjanih fil-cev, iglanih sintetičnih filcev, geotekstila in polnil za pohištveno in oblačilno industrijo so v podjetju znali nameniti v uresničevanju poslovnih načrtov najtehtnejši in docela v izvoz usmerjeni investiciji tisti poudarek, ki daje tej vodnje je v petih mesecih zabeležen s stopnjo 208, indeks prodaje znaša 144, indeks izvoza pa kar 227!!! Fizično v Filcu izvozijo 80 odstotkov proizvodnje, v celoti na konvertibilno tržišče. V letošnjem letu bodo dosegli 12 milijonov mark celotnega dohodka, kar pomeni 138.000 dem na delavca. Filc je verjetno eden izmed redkih kolektivov v državi, kjer povečujejo število zaposlenih z rastjo 10 odstotkov, Mengeški Filc je v obdobju procesa recesije v naši državi eden svetlin primerov s strmo povečujočo, v pretežni meri v izvor usmerjeno proizvodnjo. Dobro leto in pol je od odprtja proizvodne linije — poliestrske podloge za bitumeniziranje. V to proizvodno, - v izvoz naravnano investicijo, - je bilo vloženih 8 milijonov mark, to pa za 87-članski kolektiv ni malo. mengeški tovarni atribut najuspešnejšega kolektiva v domžalski občini. Veliko zmanjšanje prodaje na slovenskem tržišču in tržiščih nekdanjih jugoslovanskih republik je pomenilo kar za 59 odstotkov manjšo proizvodnjo. Ta izpad pa so v Filcu, predvsem po zaslugi nove proizvodnje poliestrskih podlog za bitumeniziranje, uspeli nadomestiti z mnogo agresivnejšim nastopanjem v izvozu. Tako danes domala prav vse, kar izdelajo na novi proizvodni liniji, izvozijo. Zato lahko delo na tej liniji teče v štirih izmenah. Zaradi vsega omenjenega se je močno spremenila tudi podoba poslovanja. Nekaj podatkov! Indeks rasti proiz- ob tem da poslujejo z dobičkom in z. lastnimi obratnimi sredstvi. Zaradi vsega omenjenega je bil mengeški Filc že lani najuspešnejše podjetje v tekstilni industriji Slovenije, pa tudi v Domžalah, kjer ustvari kar 20 odstotkov vse občinske akumulacije. Filc iz Mengša je s pridobitvijo mednarodnega certifikata kakovosti samo potrdil svojo že doseženo približevanje tehnološki in poslovni odličnosti, popolno sledljivost kvalitete izdelkov in ureditev 21 področij dela v tovarni po evropskih standardih. To dejstvo pa kapitalno intenzivnemu kolektivu, kakršen Filc je, odpira dobre obete tudi za prihodnje. MATJAŽ BROJAN kaj pravzaprav gre? Živijo ob ozki cesti, ki je prizorišče (pre)živahnega prometa težkih jeklencev na štirih (ali celo več) kolesih. A ne gre samo za ogroženost starejših, gre tudi za varnost otrok, ki po tej poti vsak dan hitijo v šolo, glasbeno šolo, knjižnico, na šolska igrišča... Cesta ne premore pločnika in ne opozorilnih tabel, ki bi voznike opozarjale in omejevale hitrost. Čeprav so stanovalci svoje razočaranje in gnev namenili predvsem vodstvu krajevne skupnosti Perovo, kamor tudi spadajo, je resnici na ljubo le treba zapisati, da problem po vsebini sodi v občinsko pristojnost, kajti sredstva, ki jih ima KS na voljo, so tako majhna, da komajda zadoščajo za »krpanje« cestnih lukenj, nekaj metrov asfaltnih prevlek, kakšno zelenico... Zato so krajevno skupnost očitki stanovalcev Kajuhove, češ da se spreneveda in nenamensko troši denar, prizadeli, saj ji je problem Kajuhove poti in prometne varnosti še predobro znan. Kakorkoli že, zadeva je končno prišla v občinsko hišo. Iz zapisnika s skupnega sestanka, ki ga je sklical Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja (ki je glavni nosilec sanacije Kajuhove poti), je razvidno: * da je potrebno takoj postaviti fizično zaporo na koncu Kajuhove poti, da bi preprečili vožnjo po travnikih in naprej mimo šol; * potrebno je urediti lastništvo zemljišč, peš poti in kolesarsko stezo od Kajuhove do OŠ Frana Albrehta; * potrebno je urediti prostor za parkiranje težkih tovornjakov, ki v sezoni vozijo zelenjavo v Eto, in sanitarne prostore za voznike; * asfaltirati je potrebno še neasfaltirane dele dvorišča okoli starega Zdravstvenega doma; * potrebno je urediti križišče Kajuhove in Kovinarske ceste in, kar je najpomembneje, končno urediti Kajuho-vo pot, tako cestišče kot pločnike! IVANA SKAMEN (Nadaljevanje prihodnjič) Nov zakon o gozdovih S 25. junijem 1993 je začel veljati novi zakon o gozdovih. Po dolgotrajnih pripravah, razpravah, popravkih in amandmajih je ta, sprva zelo spolitizirani zakon vendarle prišel v uporabo. Zakon sam predvideva različne roke, do katerih naj posamezni členi stopijo v veljavo. Večina vseh bo v veljavi po treh mesecih. Glede na to, da gozd pokriva več kot polovico površine kamniške občine, da ima lastninsko pravico nad gozdovi več kot tri tisoč oseb, mislim, da je potrebno zakon podrobneje predstaviti. Zakon je razdeljen na več poglavij. V SPLOŠNIH DOLOČBAH je predstavljen namen razglasitve zakona. Prvenstveno je to urejanje varstva, gojenja, izkoriščanja in rabe gozdov s ciljem, da se zagotovijo sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistem ter uresničevanje njegovih funkcij. Pravkar navedeno je skoraj v celoti prepisan prvi člen zakona. V nadaljevanju se bom skušal izogibati suhoparnemu navajanju členov, prvi pa je tako pomemben, da sem ga napisal tako, kot je napisan v zakonu. V splošnih določbah zakon nadalje opredeljuje strokovne izraze, kot so: gozd, gozdni ekosistem, funkcije gozdov, izbira drevesa za možni posek, raba gozdov in tako dalje. Da se ne bi preveč spuščal v podrobnosti, naj predstavim samo izbiro dreves za možni posek. To je gojitveno-ne-govalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, intenzivnostjo gospodarjenja in potrebami lastnika gozda določijo drevesa za posek. Ta posek ni obvezen, razen v primeru razvoja bolezni ali škodljivcev. Ker je gozd splošna ljudska dobrina in ne le lastnikova absolutna lastnina, se ta lastninska pravica do določene mere omejuje. Tako mora lastnik z gozdom gospodariti v skladu z načrti za gospodarjenje, dovoliti drugim osebam gibanja po svojem gozdu, dovoliti čebelarjenje, rekreativno nabiranje plodov ter lov. Vendar pa imajo lastniki pravico sodelovati pri sprejemanju gozdnogospodarskih načrtov, ki bodo po novem javno razgrnjeni in bodo k njim možne pripombe. Tako smo že prišli do poglavja o NAČRTOVANJU. Podlaga vseh načrtov je program razvoja gozdov Slovenije, ki ga sprejme državni zbor republike Slovenije. Ker si s takim splošnim programom v gozdu neposredno ne moremo veliko pomagati, so po njegovih smernicah izdelani gozdnogospodarski, lovskogojitve-ni in gozdnogojitveni načrti. Če si ogledamo samo slednje, vidimo, da ti opredeljujejo za konkretne površine: — gozdnogojitvene smernice, cilje in ukrepe za gospodarjenje, — gojitvena dela, — kdaj in kje naj se izvede sečnja. Na podlagi gozdnogoji-tvenega načrta izda Zavod za gozdove Slovenije lastniku gozda odločbo, v kateri se določijo za njegove parcele: — potrebna gojitvena dela in obnova, — potrebna varstvena dela, — roki in usmeritve za gojitvena in varstvena dela, — količina in struktura drevesa za največji možni posek, — usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa, — obdobje, za katero je odločba izdana. Tako kot v prejšnjem zakonu je tudi v tem prepovedana sečnja na golo (premer poseke je ena drevesna višina ali več), omogočiti je treba spravilo lesa preko svoje parcele, če sosed ne more drugače (ali pa z veliko večjimi stroški) spraviti les. Takšno spravilo preko kmetijskega zemljišča je dovoljeno samo v nerastni dobi in proti odškodnini. VARSTVO gozdov je naslednje pomembno poglavje. Tukaj je zakon zelo rigorozen, saj obvezno zahteva beljenje iglavcev, razen v zimskem obdobju. Če je drevje napadel lubadar, je treba les obeliti tudi pozimi. Uporaba ognja je v gozdu ali njegovi bližini prepovedana, razen za požig lu-badarja. Zakon opredeljuje tudi VAROVALNE GOZDOVE in GOZDOVE S POSEBNIM NAMENOM. Varovalni gozdovi so gozdovi, ki na izpostavljenih terenih varujejo sebe, nižje ležeča zemljišča in naselja. Gozdovi s posebim namenom pa so tisti, pri katerih je posebej poudarjena raziskovalna, obrambna ali de-diščinsko-varstvena funkcija. Gospodarjenje je v takih gozdovih vsaj nekoliko, lahko pa tudi zelo omejeno, zato mora tisti, ki jih je za take gozdove razglasil, lastniku plačati odškodnino. Na lastnikovo željo mora razglasitelj tak gozd odkupiti. Če lastnik svoj gozd proda, ima predpravico do nakupa lastnik sosednje parcele. FINANCIRANJE dejavnosti v gozdovih je sledeče: Republika v celoti krije stroške za javno gozdarsko službo, za dela v varovalnih gozdovih in za izplačilo odškodnin ter nakup gozdov. Sofinancira pa gojitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in obnovo gozdov na pogoriščih. Lastnik plačuje pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Pobirajo davčna uprava. Gozdarska služba se oblikuje na povsem novih temeljih. Financira se iz republiškega proračuna, pokriva zasebne, občinske in državne gozdove. Poleg nekate- rih drugih nalog opravlja javna gozdarska služba (JGS) tudi sledeče: - usmerja gospodarjenje z gozdovi, - usmerja gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, - strokovno svetuje lastnikom gozdov in jih usposablja. Del gozdnih gospodarstev, ki je do sedaj gospodaril v družbenih gozdovih, se preoblikuje v proizvodno organizacijo, ki opravlja svoje storitve pri različnih naročnikih. V okvir njene dejavnosti sodijo vsa dela pri sečnji, spravilu, odkupa lesa, kakor tudi dela v zvezi z nego in varstvom gozdov. Vsak zakon, tako tudi pravkar obravnavani, vsebuje sankcije ob neizvajanju določb. To so kazni. Zakon navaja več kot petindvajset prekrškov in kaznivih dejanj, za katere je predvidena denarna kazen od 15.000 SIT dalje. Med temi prekrški so: - sečnja drevja, ki ni navedeno v odločbi, - neizvajanje varstvenih in gojitvenih del (beljenje, gozdni red), - sekanje na golo, - neopravljanje sanitarnih sečenj (posek luba-dark), - vožnja po razmočenih gozdnih cestah s pretežkimi vozili, - kurjenje v gozdu (razen za uničevanje lubadar-ja) itd. Za konec bom povzel poglavitne novosti novega Zakona o gozdovih. 1. Ustanovi se Zavod za gozdove Slovenije. 2. Zavod opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. 3. Izdelajo se gozdnogojitveni načrti, ki so strokovna podlaga za izdajo odločb lastnikom gozdov. 4. Republika Slovenija med drugim iz proračuna sofinancira gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest ter gojitvena in varstvena dela v zasebnem sektorju. 5. Lastniki gozda, ki želijo sekati drevje ali okrasna drevesca, morajo o tem obvestiti Zavod. Ta ob lastnikovem sodelovanju v 14 dnevih z odločbo odredi drevesa za možni posek oziroma izda plombe za okrasna drevesca. 6. Lastnik mora v statistične namene do 31. januarja na posebnem obrazcu sporočiti podatke o poseku v lastnem gozdu v preteklem letu. 7. Lokalne skupnosti prevzamejo v dveh letih gozdne ceste, ki omogočajo dostop do kmetij, zaselkov, turističnih objektov. Povzetek seveda ne more prikazati prav vseh sprememb in novosti v Zakonu o gozdovih. Da ne bo nesporazumov v slogu: »Slišal sem ...«, »Baje ...«, »Pravijo ...« in podobno, lahko dobite pojasnila iz prve roke pri Javni gozdarski službi Kamnik, Tunjiška 21. Vodja JGS Kamnik Igor Curk, dipl. inž. gozd. Slovenski krščanski demokrati V Mostah ustanovljen krajevni odbor V prostorih osnovne šole v Mostah je bil 18. junija zvečer ustanovni zbor Krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov na območju KS Moste - KO SKD Moste. Njegov pobudnik je bil dotedanji član KO SKD Komenda Franc Štebe iz Žej, pri ustanovitvi pa so pomagali člani KO SKD Komenda sv predsednikom dr. Marko Žerovnikom na čelu. Zbor se je začel z glasbenim uvodom, s katerim so Kamniški koledniki v sestavi Tomaž Plahutik, Janez Maj-cenovič in Rok Lap priklicali slavnostno vzdušje in prisotnim posebno doživetje. Nato so navzoči potrdili delovno predsedstvo, v katerem so bili Franc Štebe, Raj-ko Gruden in Pavel Ojsteršek - voditelj ter zapisnikarica Ivanka Korošec. V volilno komisijo sta bila izbrana Pavel Ocepek in Marko Grilc. V nadaljevanju dnevnega reda so sledili pozdravni govori posebej povabljenih gostov, izvolitev vodstva KO SKD Moste, govor njegovega predsednika in tajnika, predlogi in nasveti za delo, zbor pa se je končal z družabnim pomenkom ob kozarčku in pecivu. Osrednji govor je imel podpredsednik SKD Slovenije Franc Miklavčič iz Ljubljane. Opisal je programsko zasnovo stranke, njeno organiziranost ter pripravo na novo občinsko samoupravo v Sloveniji, razložil, zakaj je prišlo do vstopa v vladno koalicijo s stranko LDS in pozitivne učinke te povezave, kakšne politične cilje si je zastavila SKD Slovenije. Njeni člani so dolžni živeti po krščanskih načelih, kar pa je včasih težko, saj se je večkrat treba odločati o zelo kočljivih stvareh. Udeležence zbora in člane izvoljenega vodstvenega telesa KO SKD Moste so pozdravili tudi predsednik OO SKD Kamnik Marko Magister, njegov podpredsednik dr. Janez Sušnik in tajnik Milan VVindschnurer, predsednik KO SKD Ljubljana Vič Damjan Dolinar, predstavnik KO SKD Mengeš Janez Škrlep, predstavnik KO SKD Medvode in predsednik KO SKD Komenda dr. Mako Že-rovnik. Damjan Dolinar je bil posebej vesel tega, da je vodstvo KO SKD Moste povzelo v svoj program Čim boljše delo in sodelovanje z ljudmi. Pohvalil je njihov načrt dela, vse člane KO SKD Moste pa povabil k izpolnjevanju krščanskih moralnih načel ter k vzgoji in oblikovanju mladih članic in članov stranke, da bodo v prihodnjih letih sposobni prevzeti odgovorna mesta s stranki in javnih ustanovah. Dr. Marko Žerovnik je omenil, kako so se nekateri člani novoustanovljene sosednje strankarske organizacije »kalili« v vrstah komend-skih krščanskih demokratov, sedaj pa bodo lahko uspešno delovali sami. Zaželel je, da bi oba sosednja krajevna odbora dobro sodelovala. Prva priložnost za to bo akcija za postavitev spomenika žrtvam druge svetovne vojne in po njej s Komendskega. Za postavitev spominske plošče tem žrtvam si ravno on najbolj prizadeva, saj je v ta namen tudi raziskal vojne in povojne poboje na Komend-skem. Dr. Žerovnik je tudi član komniške občinske komisije za raziskavo povojnih pobojev. Dr. Sušnik je omenil potrebno sodelovanje krščanskih demokratov na Kamniškem pri reševanju nelahkih političnih težav, Janez Škrlep pa tradicionalno dobro sodelovanje med Mengšem in Mostami, ki naj bo osnova za navezovanje prihodnjih plodnih stikov na krščanskodemo-kratski ravni. Udeleženci zbora in častni gostje so bili še posebno veseli zelo uspelih volitev. Za predsednika KO SKD Moste je bil izvoljen Rajko Gruden (Moste), tajnika Franc Štebe (Žeje), blagajnika Jože Šorn (Suhadole), KO SKD Moste bo v OO SKD Kamnik zastopal Rajko Gruden. Vsi predlagani kandidati so dobili stoodstotno podporo članov stranke, od katerih se je polovica vpisala v vrste SKD na samem zboru. Predsednik Rajko Gruden je po izvolitvi podal program svojega dela in dejavnosti KO SKD Moste. Predvsem si bo prizadeval s svojimi člani in Članicami za zaupanje drugih krajanov. Skrbeli bodo za ustrezno izobraževanje in vzgojo otrok z Moščanskega, dvig kulturnih dejavnosti, po katerih so bile Moste znane pred leti, izkoreninjanje porabniške miselnosti v ljudeh, blaginjo ljudi, ureditev prometa skozi Moste, zlasti pa mimo vasi, regulacijo potokov Pšate in Tunjšice, ohranitev kmetijskih zemljišč... Kar zadeva sodelovanje s KO SKD Komenda, si bodo prizadevali za partnerske-ena-kopravne in enakovredne odnose. Na občinski ravni pa za to, da bi Moste dobile tiste objekte in takšno ureditev, kot jim zaradi pomena njihove KS v občini gre. Pri oblikovanju prihodnje občine Komenda pričakujejo, da bodo upoštevali njihove interese, kajti drugače so se v okviru nove lokalne samouprave pripravljeni dogovarjati tudi z drugimi občinami. Tajnik Franc Štebe je še posebej omenil pomen dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo in potrebo po čim prejšnji obnovi šole ter dozidavi telovadnice in učilnic. Njunim besedam so sledile čestitke in pripombe navzočih glede reševanja perečih območnih zadev. Udeleženci sestanka so pohvalili kakovostno zadnjo številko glasila SKD na Ko-mendskem Aplenca. To naj bo v prihodnje skupno glasilo obeh krajevnih odborov, je dodal glavni urednik. Prebivalci Suhadol in Žej upamo, da člani KO SKD Moste v svojih prizadevanjih ne bodo pozabili na nas, čeprav na sestanku niso imenovali naših vasi oziroma uresničevanja posebnih načrtov v njih. JOŽE PAVLIC Nova parlamentarna koordinacija Praznovali smo dan državnosti Za drugo obletnico rojstva samostojne države Republike Slovenije smo člani Nove parlamentarne koordinacije (SKD, NDS, SLS, SDSS, ŽS) na predvečer dneva državnosti pripravili kres z ognjemetom na kamniškem Starem gradu. O pomenu samostojne in neodvisne države Slovenije je bilo v teh dneh veliko napisanega. Predvsem lepega in spodbudnega - pa tudi trpkega. Ob rob praznovanja bi dodal: V času francoske revolucije so bile ponovno oživljene in posebej poudarjane besede: SVOBODA, ENAKOST, BRATSTVO. Kaj te besede pomenijo za nas Slovence? SVOBODA je sreča in odgovornost, je spoštovanje različnosti, svoboden je človek, ki vestno in zavestno izpolnjuje pravice in dolžnosti. ENAKOST je spoštljivo priznavanje pravice sobiva-nja, sodelovanja, pomoč v stiski, je priznavanje drugačnosti brez želje le-to prilagajati po svoji meri. BRATSTVO je najtežje opredeljiv pojem, kajti bratje po rojstvu dodeljen — ni izbran. Širše je ta pojem mogoče razumeti ob popolnem medsebojnem spoštovanju enakosti in svobode vsakega človeka. Naroda, ki noče ali pa ni sposoben spoštovati in priznavati svobode sosednjemu in drugim narodom, ne moremo imenovati bratski. Nikomur ne smemo dovoliti, da bi nam vsiljeval svojo voljo, nas presojal po svoji podobi ali pa vsiljeval varstvo po svoji meri. Samo tako bomo vredni in sposobni ohraniti dragoceni, stoletja sanjani sen slovenskega ljudstva: V samostojni državi biti sam svoj gospod! Kresovanja na Starem gradu se je udeležilo mnogo Kamničanov; iz mesta in od drugod (Komende, Šmarce, Tunjic, Palovč, Nevelj, Stranj in Tuhinjske doline). Posebej veseli smo bili gospodov: dr. Emilijana Cevca, dr. Nika Sadnikarja, predsednika IS občine Kamnik Miha Novaka, podpredsednika občinske skupščine Igorja Podbrežnika in predsednika sindikata KNSŠ Franceta Tomšiča. Po kratkem in lepem nagovoru gospoda Miha Novaka o našem najpomembnejšem državnem prazniku, ki uresničuje stoletne želje slovenskih ljudi po samostojnosti, utrjuje narodno zavest, ponos in pogum ter nas povezuje z davno preteklostjo, je povzel besedo dr. Emilijan Cevc. Z izbranimi besedami nas je popeljal na začetek slovenske zgodovine, se zaustavil v času turških vpadov, nam predočil vzroke in posledice teh dogodkov ter jih primerjal z do- fajanji iz naše bližnje prete-losti. Vse to nam je posredoval z neverjetno rahločutnostjo, žarom in veliko lju- beznijo do ljube slovenske dežele. Dr. Sadnikar je obujal spomine na čas svoje mladosti. Zelo doživeto in osebno je opisal zatiranje slovenskih razumnikov v času med obema vojnama, v času nemške okupacije in po njej. Zanimive in poučne pripovedi smo zavzeto poslušali pozno v noč, ko je dogoreval veliki kres, nas pa je pričelo mraziti. Priznanje in zahvala za izredno uspelo kresovanje gre predvsem vsem, ki so kres pripravili ob tako slabem vremenu, vsem, ki so organizirali prireditev, vsem udeležencem ter pokrovitelju prireditve: Izvršnemu svetu občine Kamnik in KEMIJSKI INDUSTRIJI Kamnik, ki je izvedla izredno lep ognjemet. Upam in želim, da bo kresovanje na predvečer dneva državnosti postalo stalna oblika povezovanja in praznovanja občanov občine Kamnik. PAVEL OCEPEK, član SKD predsednik zbora KS SO Kamnik Trgovina »VERIGA« Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 Po zelo ugodnih cenah vam ponujamo: Jupol (25 kg) 1650,00 SIT, Jubolin kit (30 kg) 1740,00 SIT, Belton (0,90 I) 530,00 SIT, Belton (41) 1960,00 SIT, Belton (10 I) 4540,00 SIT, Hidrocol 23 kg 1470,00 SIT, gospodinjske strojčke Gorenje, zalivalke za vrt 10 I 500,00 SIT, alu lestve 3 stopnice 3530,00 SIT sanitarne armature Armal, Candy program, razna lepila, lepilo za parket (20 kg) 3660,00 SIT, pralne praške, verige, posodo, porcelan, plastična vedra, kolesa, Pampers plenice, gumijaste cevi, žeblji 1 kg 125,00 SIT (od 60-120 mm). Prodaja na tri čeke! Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikar-ske stroke. Odprto od 7. do 19., o"b sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d. o. o., trgovina VERIGA se priporoča! Selektivno zbiranje odpadkov in problemov V mesecu juliju bo minilo leto dni od podpisa pogodbe o selektivnem zbiranju odpadkov, ki naj bi jo izvajalo podjetje PUBLIKUS na območju naše občine. Sam projekt selektivnega zbiranja odpadkov je obsežna zadeva in zahteva največjo angažiranost vseh podpisnikov pogodbe, da ne omenjam še izgradnje načrtovane kompostarne. Za projekt selektivnega zbiranja odpadkov smo zelo zainteresirani tudi Zeleni Kamnika, zato bolj ali manj sodelujemo tudi mi preko svojih delegatov v skupščini kot tudi v izvršnem svetu Občine. Projekt pa vsekakor ne bo realiziran v času, kot ga zagotavlja pogodba, zato smo se 2. junija sestali z odgovornimi ljudmi s sekretariata UP in VO občine Kamnik. Ker smo že prej vzpostavili stike s predstavniki Publikusa, smo lažje analizirali podatke o težavah pri uresničevanju zastavljenega načrta, ki so ob- jektivnega, nekatere pa tudi povsem subjektivnega značaja. Popolnoma nerazumljivo je recimo to, da Publikus v letu dni ni mogel pridobiti potrebnih lokacijskih dovoljenj za ekološke otoke, in to zaradi lokalnih ali celo osebnih interesov nas Kamničanov. Publikus se resnično ne drži s pogodbo določenih določil in rokov, toda za veliko stvari ne moremo kriviti zgolj njega, čeprav se je s pogodbo marsičemu zavezal, pa ni bilo uresničeno. Nekaj krivde je tudi na drugih pogodbenih strankah in tako je skupni rezultat to, da nekateri krajani niti ne vedo, kako bi ravnali s smetmi in zabojniki, ker jih nekateri vseh še niti nimajo. Zeleni Kamnika bomo spremljali vsa dogajanja v zvezi s selektivnim zbiranjem odpadkov na Kamniškem. Za Zelene Kamnika JOŽE JELEN Zeleni Kamnika Poučni izlet v Avstrijo Zeleni Kamnika želimo vzpodbuditi pravilen odnos do čistoče in reda v mestu, parkih, nasadih in zelenicah že pri učencih naših osnovnih šol. Zato smo organizirali čistilno akcijo, v katero smo tokrat vključili osnovni šoli v Stranjah ter v Mostah. Odziv obeh šol je bil več kot dober, saj so na čistilni akciji učenke in učenci kar tekmovali, kdo bo boljši, uspešnejši. Mentorice, ki so sodelovale v teh akcijah, so imele res težko nalogo, saj so morale odbrati skupino, ki je štela v Stranjah 23 in v Mostah 20 učenk in učencev, ki so se v akciji najbolj izkazali, ker se žal tudi Zeleni srečujemo z velikim problemom — pomanjkanjem denarja, kajti najbolj prizadevne smo želeli nagraditi s poučnim izletom - ekskurzijo v sosednjo Avstrijo k firmi GOJER, ki se ukvarja s selektivnim zbiranjem odpadkov. Naši prošnji za denarno pomoč pri organizaciji in izvedbi izleta so se odzvali Skupščina občine Kamnik, Sekretariat za UP in VO, podjetje PUBLIKUS ter firma GOJER iz sosednje Avstrije. Dne 23. junija smo krenili na pot in si najprej ogledali pre-kladalno rampo v Suhadolah. Tu nam je ga. Tatjana Pan-geršič obrazložila način zbiranja odpadkov in načrte podjetja Publikus, nato smo se, polni vtisov, odpeljali proti mejnemu prehodu Jezersko in od tam proti Globasnici in še naprej v Kundsdorf, kjer ima sedež firma Gojer, ki se na Koroškem ukvarja s selektivnim zbiranjem odpadkov, tako kot pri nas Publikus. Prijazno nas je sprejel sam direktor Gojer, ki nam je razložil, kako dejansko poteka zbiranje spremljevalcev civilizacije - odpadkov. Videli smo, kako pri njih uspeva ločevanje, saj so dosegli, da imajo le še okrog 40 odstotkov »neuporabnih odpadkov«, vse drugo pa uporabijo bodisi kot repromaterial v industriji ali pa iz organskih odpadkov izdelujejo kompost. Nato smo videli njihovo deponijo, čistilno napravo za izcedke, ki vodo očisti do te mere, da gojijo v prečiščenih izcedkih celo »ribe«, pa ne samo krape. V načrtih pa imajo celo uporabo bio plina za ogrevanje. Po ogledu deponije pa nas je pogostila firma Gojer s klobaso in kokakolo. Nato smo se kar se da urno odpeljali v Celovec na ogled svetovnih čudes, prikazanih v Mini-mundusu. Tu nismo vedeli, kaj naj bi si ogledali najprej, Eiflov stolp ali kip svobode, morda pa železnice. Več kot uro in pol smo imeli na voljo, pa je vseeno tako hitro minilo, in že smo se preko prehoda Ljubelj vrnili v Kamnik, polni vtisov in doživetij ter z obljubo, da se bomo še udeležili ekoloških akcij, ki jih bodo organizirali Zeleni, in v prihodnje še veliko bolj pazili na urejen videz našega Kamnika. V imenu vseh udeleženih »ekofrajerjev« pa bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki ste omogočili to prelepo ekskurzijo, še posebno pa: Skupščini občine Kamnik, Serkreta-riatu UP in VO, podjetju Publikus in firmi Gojer za lep in koristno preživet dan. JOŽE JELEN Mnenje o požigu Velike, Male in Gojške planine Kamniški občan (12. št., 10. stran) prinaša članek z naslovom GOR ME VLEČE - ZGODOVINA, ki v sedmem odstavku navaja: »Sredi marca 1945 so gorenjski domobranci z nemškimi vojaki v treh dneh požgali vse tri planine (čez 110 koč). Zgoreli nista le dve, Jerasova in Nukova na Mali planini, ker sta bili še globoko v snegu. Požgali so tudi dom SPD in kapelico Marije Snežne. Dolenčeva koča je pogorela aprila 1944, ko je zagoreli ameriški bombnik padel na Malo planino.« Ta zapis mi je vzbudil dvom, če so podatki o požigu razčiščeni. Sam menim, da niso. Tja gor sem hodil in še hodim z velikim spoštovanjem. Bil sem obakrat navzoč ob blagoslovitvi kapelici Ma- rije Snežne: v letih 1938 in 1988. Globoko v srcu čutim številne svoje pokojne sorodnike, kako so gradili, obnavljali in živeli, velikokrat v mojem otroštvu tudi z menoj v tej idilični mali divjini, ki so jo v vsej brutalnosti med vojno uničili ali Nemci ali domobranci ali družno oboji. Želim pisati o požigu tega velikega narodnega bogastva, saj imam občutek, da se s to tematiko dobesedno »ba-ranta«. Zakaj tako menim? Drugi podatek je bil v časopisu Delo (17. junija 1993) pod naslovom Velika planina kot stičišče prastarih kultur. Med drugim piše: »Pozimi 1945 je okupator s požigom uničil prastaro velikoplanin-sko pastirsko arhitekturno dediščino.« Tretji podatek sem zasledil v Družinski pratiki iz leta 1990 na strani 49 pod sliko in napisom BLAGOSLOV KAPELE (Velika planina), kjer piše: »Na tem mestu je stala enaka kapela že po prvi vojni in je bila blagoslovljena ravno pred 50. leti, pa jo je okupator leta 1942 požgal.« V Dnevniku (6. avgusta 1988) sem zasledil četrti podatek pod sliko in napisom SPET KAPELA NA VELIKI PLANINI ter v tekstu: »Kapelo, ki se imenuje po Mariji Snežni, so zgradili leta 1948, vendar so jo požgali Nemci med vojno.« V časopisu DELO (3. avgusta 1988) je pod člankom Velika planina že peti podatek, ki je bil napisan: »Kapela Marije Snežne na Veliki planini, ki so jo prvič postavili 1938, nato pož- gali Nemci leta 1942, bo po skoraj 50 letih znova krasila to slovensko planino.« Ker se postopoma oddaljujem v preteklost, navajam zapis v Kamniškem občanu z dne 9. februarja 1981 pod naslovom DOGODKI MED NOB V KAMNIKU. Franc Hribar-Lovro me drugim navaja: »Januarja 1945. leta so Nemci skupaj z belogardisti požgali skoraj vse planinske koče na Veliki, Mali in Goj-ški planini, da ne bi dajale zavetja partizanskim enotam, ki so se pripravljale na zadnje obračune z okupatorjem in njegovimi pomagači - narodnimi izdajalci.« Prehajam k sedmemu zapisu, ki je v knjigi VELIKA PLANINA Antona Cevca iz leta 1972, ki je na 33. strani med drugim zapisal: »Odlo- čilni zadnji udarec tradicionalnemu velikoplaninskemu stavbarstvu je dala druga svetovna vojna: januarja 1945 so Nemci požgali na Veliki, Mali in Gojški planini vse bajte, večinoma grajene v tradicionalni ovalni obliki.« Omenim naj še zapis v knjigi KAMNIK 1229-1979, ki v alinei 180 med drugim piše: »Poslednje obdobje v razvoju ljudske oblasti v kamniškem okrožju se je začelo decembra 1944, potem ko se je začela huda sovražnikova ofenziva »SNEŽNI METEŽ« (Schneegestober), ki jo je vodil »Opertivni štab za uničevanje tolp« iz Ljubljane. Zajela je Savinjsko dolino, vzhodni del kamniškega in severni del litijskega okrožja. Trajala je nekaj tednov in bila je zaradi sovražnikove premoči in nasilja ter neugodnih vremenskih razmer zagotovo najhujša sovražnikova ofenziva v vsem vojnem času.« Ali bi lahko imel prav »SNEŽNI METEŽ« zvezo s požigom na vseh treh planinah? Omembe vreden je tudi podatek, ki mi ga je povedal 22. 9.1989 domačin Ivan Urh iz Zg. Stranj, da so namreč med 13. in 19. marcem 1945 požgali pastirske stanove - tudi Urhovega - na Pirče-vi planini, ki leži pod planino Kisovec, belogardisti, ki so po podatkih o žrtvah med potjo nazaj grede ustrelili ne-oboroženega kmeta Franca Hribarja iz Praprotnega - Sv. Primož, tik pod vasjo. Ivan Urh je povedal, da je bilo žarenje ognja ob požigu na Pirčevi planini vidno od doma v Stranjah. Rad bi spodbudil zgodovinarje in pisce, da bi prišli do zanesljivih virov o požigu vseh teh nad 110 lesenih zgradb na Veliki, Mali in Gojški planini, saj je vendar to del kamniške zgodovine, ki ne sme ostati neraziskan. FRANC URŠIČ Zg. Stranje 16/a XI. Mednarodni orgelski dnevi v Zugu Odmev Uspel nastop slovenskih glasbenikov v Švici Varnost Poročali smo že o koncertu Sama Vremšaka in Huberta Berganta, ki je bil konec aprila v Steinhausnu v Švici. Zdaj smo prejeli še kritiko izpod peresa Hannes E. Mullerja, ki je izšla 3. maja v »Zuger Nachrichten« Organizator Mednarodnih orgelskih dnevov v Zugu, koncertni organist g. dr. Olivier Eisenmann, je pozdravil razveseljivo število obiskovalcev na prvem začetnem koncertu XI. cikla v cerkvi St. Matthias v Steinhausnu. Uspelo mu je angažirati dva glasbeno in pedagoško aktivna slovenska umetnika za skupni nastop v Švici: barito- nista Sama Vremšaka in or-ganista Huberta Berganta. Interpretirala sta orgelsko in vokalno glasbo, izključno svoje dežele, pri čemer se je jasno pokazalo koliko imenitnih skladateljev pozne romantike in novega časa premore Slovenija. Okroglo 1000 del, med njimi 700 novoromantičnih orgelskih skladb, je ustvaril leta 1965 preminuli Stanko Premrl, čigar Aleluja za orgle je bila uvodna točka koncerta. Preprosta, a pretresljiva stavka iz Requiema v d-molu (Communio in Libera me) sta dokazala mnogostranost tega avtorja. Enako veliko ustvar- jalnost je razvil Emil Adamič, predstavljen s pesmijo Kot iz tihe, zabijene kapele. Samo Vremšak (bariton) se je solistično večkat izkazal, tako npr. v skladbi Antona Nedvčda Bone Deus in v dveh arijah Hugolina Satt-nerja, V pepelnični noči in v Assumptiu. Baritonistov topli, modulacij sposobni glas je prišel v akustično neoporečni farni cerkvi ob subtilni spremljavi Huberta Berganta kar najbolje do izraza; npr. v pesmih Marija Kogoja Če sončna se razpenjajo vam pota in Večnemu bogu, v impresivni skladbi Sama Vremšaka Objame naj me večni mir ter v Sonetu L. M. Škerjanca. Publiki, ki je pozorno sledila koncertu, je Hubert Ber-gant pokazal svoje oblikovalske sposobnosti v naslednjih delih: v Sine fine, permanentno gibajoči se skladbi Franca Kimovca, v oblikovno enovitem, vešče koncipiranem Ostinatu Ubalda Vrabca, v kratki, a barviti skladbi Cinq morceaux pour orgue Slavka Osterca ter v Introdukciji in fugi na temo Ite missa est Matije Tomca. Nastop obeh slovenskih in-terpretov je napravil na poslušalce globok vtis. Zahvalili so se s prisrčnim aplavzom. prevedel -ok v Komendi - II. Koliko časa pošiljke le Prijazen odgovor PTT-ja na mojo pobudo, da bi tudi priporočene pošiljke (pisma) lahko dvigovali v središču mesta, ne pa v njegovem predmestju, je bil ponovno negativen, vendar tokrat podkrepljen z nekaterimi argumenti. Toda kljub temu v pismu še vedno ne najdem nobene konkretnosti, s katero bi lahko potrdili, da je predlog, ki sem ga dal v svoji delegatski pobudi, neuresnič-ljiv oziroma tako drag, da ga ni smiselno uresničiti. Razumem argumente, ki jih navajajo v pismu, hkrati jih pa ne razumem. V odgovoru piše: »Izkušnje tujih poštnih uprav kakor tudi lastne izkušnje z dostavo v Ljubljani so namreč pokazale, da decentralizirana dostava in izročanje pošiljk nista racionalni in smiselni v naseljih, manjših od 400.000 prebivalcev.« Mar to pomeni, da bomo imeli v Sloveniji, če bomo po priporočene Bakovnik? Škrat, ki je doma pri lektorici V 12. št. Občana je del prispevka Marte Zabret ponovljen. Res je bilo to besedilo napisano dvakrat; lektorica pa, žal odvečnega dela ni izločila, zato se predvsem avtorici in tudi bralcem opravičuje. hoteli biti racionalni, samo 5 (pet!) pošt, kamor bomo lahko hodili po priporočene pošiljke? Pa ne glede na to, kar nam obetajo, imam vtis, da se enostavno ne razumemo, saj ravno argumenti, ki jih nato pošta navaja za to, da ne moremo dvigovati priporočenih pošiljk v središču mesta, govorijo, da je to mogoče. Po podatkih Pošte je bilo v letu 1991 dnevno okoli 9 takih pošiljk, po katere so morali prebivalci, ki sodijo k pošti 61240 (Kamnik), na pošto 61241 (Bakovnik). Torej 9 (devet) na dan. Po podatkih, ki so mi na voljo, običajno naslovniki dvignejo te pošiljke najpozneje v tednu dni, večinoma pa še prej. Torej je največja količina pisem (predlog je namreč samo za pisma in denarne nakaznice, ne pa za pakete!) 50 do 100 kosov. To pa pomeni samo majhen del navadnega predala v pisalni mizi, skratka, zelo malo prostora. In ta prostor na pošti v Kamniku je. Torej ni razlog prostor ne denarna sredstva, torej ne »veliko sistemskih sprememb in predvsem materialnih vlaganj,« ampak kaj drugega. Razumem, daje Pošta veliko podjetje, da ima zato točno določeno poslovanje in tako naprej, kakor jc pač v ko-losih, in da je zato vsako pri- lagajanje izredno težavno. Toda kljub vsemu, zakaj ne bi mogel dostavljač (poštar) priporočenih pošiljk (pisem in denarnih nakaznic) pustiti na pošti 61240 namesto da jih vrača na pošto 61241? Za to res ni potrebno ničesar drugega kot »malo dobre volje, razumevanja in drobnih orga- nizacijskih prijemov« - ena prazna škatla, če so vsi predali zasedeni - in seveda, ljudje na pošti morajo biti za to. Na ta način bi verjetno precej ublažili tudi gnečo, ki občasno nastaja na Bakovniku ravno zaradi tega, ker morajo vsi zdaj tam dvigovati priporočene pošiljke, kjer pa prihaja do jeze in razburjenja še tudi zaradi tega, ker pooblaščenec pošiljke ne more dvigniti isti dan, ko ni mogla biti vročena, ampak šele naslednji. B. POLLAK Iz zapisane vsebine v članku B. Repeta ni točno razvidno, ali gre za problem šolskih otrok iz KS Komenda ali pa je to problem otrok iz KS Moste. Ker na relaciji, ki jo vsakodnevno bodisi prevozijo ali prehodijo komendski otroci na poti v šolo v Komendo ali Moste, sveti nekaj več luči in tudi gradnja hiše v križišču pred Kraljem teh otrok ne moti, sklepam, da gre za problem otrok iz vasi Žeje in zato tudi bralka Majda verjetno ni iz Komende, temveč iz katere druge vasi. Čeprav sodi problem v sosednjo krajevno skupnost in se zato v njihove probleme nimam pravice vtikati, pa lahko povem, da je bila tudi problematika križišča pred Kraljem in pa zahteva po pločniku od Most do Žej že nekajkrat poudarjena na različnih sestankih, nenazadnje tudi na skupnem sestanku republiškega inšpektorja za promet s predstavniki vseh treh KS - Komende, Križa in Most, šole, Republiške uprave za ceste, Cestnega podjetja Ljubljana, Policije Kamnik in predstavniki UNZ Ljubljana okolica v jeseni 1991,o čemer obstaja tudi zapisnik. Iniciativa s strani vašega predsednika KS in pa OŠ Ko-menda-Moste, da se cestna problematika razreši, je torej bila. Verjetno pa vam je manj poznano, da zagotovitev potrebnih finančnih sredstev (tudi za izgubljeno zemljo, gradbeno dovoljenje itd.) in pridobitev vseh soglasij, nista tako enostavna, kot si mogoče zamišljate. Konec koncev pa gre v tem primeru za regionalno cesto, za katere obnovo in posodobitev bo morala levji delež prispevati republika, nekaj pa verjetno tudi občina Kamnik. V prihodnje bi avtorje takšnih ali podobnih rubrik (vroči telefon) prosil, naj poskušajo pred izdajo glasila pridobiti mnenje ali pojasnilo tudi z »druge strani« in da bi probleme natančneje postavili v prostor, saj bomo le tako lahko podali kolikor toliko zadovoljive odgovore. predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ Predsednik je obljubil porcijo! Zgodilo se je na sam dan referenduma v KS Kamniška Bistrica, ko je predsednik KS skupaj s centralno volilno komisijo ugotavljal izid glasovanja krajanov za samoprispevek. Zelo slabo pripravljen referendum seveda zdaleč ni uspel. Že na samem zboru krajanov dne 16. 4. 1993 ob 20. uri je bilo veliko pripomb glede vabila na zbor, saj je na tako važnem vabilu pisalo le: »Vabimo vas na zbor krajanov 16. 4. 1993 ob 20. uri v šoli Stranje.« Vsekakor bi vabilo moralo vsebovati dnevni red, pripravljen načrt dela, prioritetna dela, čemu bi bil samoprispevek namenjen itd. Vse, kar je pisalo na vabilu za referendum, smatram, da brez pomena, saj več stvari ni spadalo v resor KS. Protesta vredno je tudi, da predsednik sveta KS ni hotel povedati vsem članom sveta, kdo oz. kateri ljudje bodo člani volilnih odborov in centralne volilne komisije. Nezakonito imenovani odbori, še manj pa demokratično tako prikrito je delo opravil predsednik in še kakšen pristranski član sveta, ki mu predsednik zaupa. Ni se dalo izvedeti, kdo je na samih volitvah dal pobudo, da je lahko en volilni upravičenec hkrati glasoval za štiri ali pet članov. To se je dogajalo na obeh voliščih, v Stahovici in Stranjah. Smelo trdim, da 80 odstotkov krajanov ni vedelo, za kakšen odstotek samoprispevka gre, saj je bilo na zboru krajanov rečeno, da delavci odstotek, kmetje pa tri, nič pa, ali od neto dohodka oz. bruto katastrskega dohodka, in še vse drugo zelo važno, kar spada k referendumu za dobo dveh let. Tako površno in prikrito, kot je to zadevo vodil g. Repanšek, v KS Kamniška Bistrica stvari še niso potekale. Pohvaliti je vredno volilne odbore in centralno komisijo, ki je delo opravila po zakonu o referendumu. Za dovoljenje, da je volivec lahko glasoval za štiri ali pet članov pa, smatram, da je kriv nekdo drug kot tudi za imenovanje volilnih odborov. Ker je g. Repanšek, predsednik sveta KŠ, iskal zaupanje preko CATV Impulz, ga očitno ni našel. Krajani mu ne zaupajo. V času suše je obljubil občanki, da ji bo dostavil vodo v »kanglici«. »Pa od doma ti jo bom prinesel,« ji je zabrusil po telefonu. Od obljube ni bilo nič, gospa je še vedno večkrat brez vode. Verjetno ga bremeni delo pri nepravilnem poslovanju vodovodnega od- bora iz leta 1991/92, ker je bil takrat predsednik tega odbora. Tema vsega je naslov tega članka. Na dan referenduma sem opravljal svojo dolžnost. Po opravljeni nalogi sem se v bližini stavbe, v kateri se je glasovalo, pogovarjal s članom sveta moje KS. Pripeljal se je. G. Repanšek. Lepo sem ga pozdravil in dejal, da sem pred pol ure oddal svoj glas, g. Repanšek pa mi je zabrusil, češ, kaj delam tu, da me bo odstranil, mi grozil z dvignjeno roko s porcijo in rekel, naj izginem. Obnašanje g. Repanška kot predsednika sveta KS je graje vredno. Če ga je v slabo voljo spravil referendum, naj pripiše sam sebi in svoji sposobnosti. Vprašam ga javno: Kdaj bom dobil obljubljeno porcijo? Janez Č. Na obisku pri jubilantu Dr. Milan Kim - osemdesetletnik Prejšnji mesec je v družinskem krogu slavil svoj 80-rojstni dan dr. Milan Kirn, zdravnik v Kamniku vse od 1953. leta dalje. Poznamo ga kot zdravnika, prizadevnega družbenega delavca na številnih področjih in kot človeka, ki je veliko prispeval k dvigu kamniške zdravstvene in socialne ravni. Rojen je bil 11. junija 1913 v Sežani. Osnovno šolo je obiskoval v Preserjah, gimnazijo v Ljubljani, medicinski študij pa v Ljubljani in Beogradu. Študij je zaključil 1940 in takoj odšel na služenje vojaškega roka. Bil je v Bosni, prav v krajih, kjer danes ugašajo življenja. Videl je vso revščino in bedo tedanjega časa. Pri tamkajšnjem civilnem zdravniku je delal staž in pridobival prakso. Kasneje je odšel v Beograd, kjer je doživel bombni napad 1941. Odšel je v Sarajevo in se preko Osijeka vrnil v Ljubljano ter končal s stažiranjem. Zaposlil se je v novomeški bolnišnici. Leta 1943 je odšel v partizane, bil kasneje ujet in po srečnem naključju ostal živ. Zopet je delal v Novem mestu, kjer je imel vrsto težav in problemov s sodelavci okupatorja. Hoteli so ga ustreliti, češ da ranjenih ne zdravi pravilno. Leta 1943 se je poročil in z ženo sta skupaj opravljala zdravniški poklic. Pokončani vojni sta bila premeščena v Metliko, kjer sta bila do leta 1949. V Metliki je dodobra spoznal ljudi in njihovo mentaliteto. Oba sta se s prebivalci spoprijateljila, in sta le stežka zapustila ta lepi del Slovenije. Po premestitvi v Hrastnik sta delala s steklarji, naš slav-ljenec pa z rudarji. Spoznavanje novega okolja v Hrastniku je zanj bilo posebno pomembno. Rudarji, trdi po zunanjosti, toda mehki in ple- meniti v svoji notranjosti, so živeli v težkih razmerah. Spominja se, da je bilo v rudniku veliko nesreč, predvsem med novimi delavci. Leta 1953 se jima je ponudila nova možnost. Prijavila sta se na razpis v Kamniku in bila sprejeta. Od tedaj dalje je doktor ostal s svojo družino v Kamniku. Žena je sprejela izziv; ker ni bilo mesta zdravnika, se je usmerila v zobozdravstvo, sam pa je bil zdravnik splošne prakse. V teh letih je bilo v Kamniku malo zdravnikov, dela pa ogromno. Obiske na domovih so opravljali v glavnem peš, v višje ležeče kraje ni bilo možno z avtomobilom. Dobro se spominja vseh krajev in doživetij, ko je obiskoval bolnike. Spoznaval je navade ljudi in opazoval spreminjanje pogledov na vlogo zdravstva. V času svojega službovanja je doživel veliko reorganizacij in je stalno moral slediti napredku medicinske znanosti. Razmišlja o prehojeni poti. Medicina je močno napredovala. To, kar so se učili v šoli pred 50-timi leti, danes ne velja več, nekatere ugotovitve pa se ne spreminjajo. Z zanimanjem je spremljal in se tudi aktivno vključeval v razvoj zdravstva. Zgrajen je bil zdravstveni dom, nastajale so nove ambulante v delovnih organizacijah, organizirane so bile posvetovalnice, delati so pričele otroška in šolska ambulanta, ambulanta za starejše, zobozdravstvo je napravilo velik korak itd. Ko danes ocenjuje zdravstvo, meni, da je na dobri poti in primernem nivoju. V osemdesetih letih je bil nenadoma upokojen. Minilo je kar nekaj časa, da se je vživel v nove prilike. Izbral si je tudi svoje konjičke, ki so mu pomagali v novo življenje. Proučevati je pričel razne zanimive podatke, jih celo obdeloval, ki pa, kot kaže, ne najdejo primernega odmeva. Dr. Milan Kirn je zelo prizadevno sodeloval v različnih aktivnostih. Dolgo je bil aktiven sodelavec Rdečega križa, več let je bil predsednik občinske organizacije RK. Delal je v mnogih odborih in komisijah s socialnega, zdravstvenega in pokojninskega področja. Mogoče je reči, da je slavljenec rastel in se oblikoval ob spremembah, ki so nastajale na zdravstvenem polju. Pri tem pa, kot pravi, nikoli ni odstopal od načel zdravniške etike. Bil je poznan in zelo dober diagnostik. Kot zdravnik je imel priliko, da se je često srečeval s smrtjo in vsemi njenimi posledicami, najhujše pa je bilo med vojno, ko so umirali predvsem mladi ljudje. V zakonu sta z ženo imela tri otroke, danes pa imata tudi pet vnukov. Vsi radi prihajajo domov in oba se veselita njihovih obiskov. Še dolgo smo prijetno kramljali in ob tem je naš jubilant marsikaj povedal iz svoje dolge in bogate zdravniške in življenjske prakse. Pravi, da v letih po vojni ni bilo prostega časa. Marsikatera noč je bila brez sna, ko je obiskoval bolnike. Prostih dni skoraj ni bilo. Ob vikendih je bilo običajno na vrsti dežurstvo. Povedal je, da ga je v tem času kar strah za mlade ljudi, ki so brez dela in brez perspektive. Ob njegovem jubileju ga je obiskalo veliko prijateljev in znancev in tudi stanovskih kolegov. Prišli so nekateri, ki se jih ni nadejal. Vseh je bil zelo vesel. Dr. Milan Kirn je v Kamniku prav gotovo postavljal temelje zdravstvene službe in v celotni napredek na tem polju je vloženo veliko njegovega dela, za kar smo mu Kam-ničani hvaležni. Sedaj v pokoju obdeluje vrt, zaliva rože in čisti gredice. Velikokrat ga srečamo na sprehodih, kamor rad zahaja skoraj vsak dan. Kljub častitljivim letom je čvrst in žilav, tako se tudi počuti. Želimo mu še veliko srečnih uric in veliko let prijetnega življenja. STANE SIMŠIČ 400 let po zmagi nad Turki pri Sisku Predstavitev knjige Jutro ob kresu KS Križ je z organizacijskim odborom za prireditve v letu Antona Breznika na Križ povabila tudi pisatelja Ivana Sivca, rojenega v Mostah pri Komendi, stanujoče-ga pa v Mengšu, da predstavi svojo najnovejšo, že devetnajsto knjigo, zgodovinsko povest o slovenskem vitezu Adamu Ravbarju z naslovom Jutro ob kresu. Izšla je pri ČZP Kmečki glas, posvetil pa jo je 400. obletnici zmage krščanske vojske nad Turki pri Sisku na dan sv. Ahaca (22. junija 1593), pri kateri sta s svojimi enotami odločilno sodelovala pogumna kranjska plemiča Andrej Turjaški (Auersperg) in Adam Ravbar (Rauber) s Kravjeka in Krumperka. Temu doslej premalo znanemu in pravilno osvetljenemu zgodovinskemu dejstvu, na katerega smo Slovenci lahko upravičeno ponosni, saj gre za zmago nad nekajkrat močnejšo turško vojsko, je avtor pridružil pripoved o prepovedani ljubezni med Elizabeto, Ravbarjevo hčerko, in grajskim konjarjem Karlom Juričem. Predstavitev knjige pri lju- deh zelo priljubljenega avtorja, od leta 1987 člana Društva slovenskih pisateljev, je 27. junija v Breznikovem domu pripravila zelo kakovostna skupina, v kateri so bili avtor sam, nekdanja sopranistka pri ansamblu Avsenik in sedaj pevka narodnih pesmi Jožica Kališnik, član Drame SNG iz Ljubljane Andrej Kurent in znani citrarski mojster Miha Dovžan. Goste,' posebno pisatelja Sivca, je pozdravil predsednik KS Križ in organizacijskega odbora za slovesnosti v Breznikovem letu Ivan Hlade, ki se jim je na koncu zahvalil za res lepo nedeljsko popoldne. Dvorano Brezniko-vega doma je olepševal napis zadnje Sivčeve knjige, na posebnem mestu pa so bile tudi še nekatere druge, ki jih je Ivan Sivec v pogovoru posebej predstavil. Prireditev na Križu, bila je peta po vrsti v avtorjevih predstavitvah po Sloveniji, je omogočila Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d., Ljubljana, obiskovalci pa so bili pisatelju Sivcu in vsem drugim nastopajočim zelo hvaležni zanjo, saj so jih nagrajevali z dolgotrajnim ploskanjem. Pisatelj Sivec je govoril o vsebini knjige Jutro ob kresu, zbiranju gradiva zanjo, pogumni plemiški rodbini Ravbar, odločilnem pomenu zmage krščanske vojske nad Turki pri Sisku, saj je zaustavila njihovo prodiranje v osrčje Evrope, dobri taktični zamisli vodenja bitke, njenem velikem odmevu v krščanskem svetu. Na koncu je odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev, povezana predvsem z njegovim pisateljevanjem. Posebej je bilo zanimivo prisluhniti njegovim spominom, povezanim s mladostnimi leti in kriškimi dogodivščinami. Omenil je tudi kriške graščake. Z njegovo zanimivo pripovedjo se je lepo skladala umetniško povedana beseda dramskega igralca Andreja Kurenta ter izredno občuteno zapete narodne pesmi Jožice Kališnik ob zvokih citer Mihe Dovžana, ki vedno znova raznežijo poslušalca. Posebno doživetje je bilo, ko so udeleženci kulturnega dogodka peli slovenske narodne pesmi ob njegovi glasbeni spremljavi. JOŽE PAVLIC V spomin France Lombergar (19X8-1883) Slap bujno cvetočega jasmina se je upognil nad obsežen pladenj zlatorumenih jabolk tistega vročega popoldneva 2. junija letos, ko smo se na ljubljanskih Žalah poslavljali od vrhunskega sadjarja, nosilca zlatega znaka Društva slovenskih sadjarjev Franceta Lombergarja. Na njegovi zadnji poti ga je spremila množica strokovnih sodelavcev in prijateljev, kmetov ter sadjarjev iz vse države, med njimi tudi njegovi ožji rojaki — Kamničani. Grošanovi France Lombergar se je rodi^. 11.1928. leta na Grošanovi kmetiji na Perovem. Tu je otroška leta preživljal, povezan z naravo, spremljal njeno barvitost in plodovitost ter vse to okrog sebe bistro opazoval in vzljubil. Tako se je razvil v narodnostno jasno opredeljenega mladega fanta, ki se je 1943. leta pridružil mladinskemu odporniškemu gibanju proti okupatorju in pristal v njegovem zaporu. Po vojni in končani srednji šoli ga je želja po globljem spoznavanju naravnih pojavov živega sveta, njegovem usmerjanju in izrabi v prid človeka 1947. leta pripeljala na prav tedaj ustanovljeno Fakulteto za agronomijo, kjer je usmeril vso študijsko pozornost sadjarstvu. Izkušnje z domačega vrta in okolice je dopolnjeval s poglobljenim strokovnim znanjem, ki je vsrkavalo praktične izkušnje in se oblikovalo v celovit sestav obsežnega vedenja o sadjarski stroki. Nikoli ni bil zadovoljen; obvezna literatura je bila samo smernik za globlje kopanje po znanosti in spremljanju vseh novih pojavov v teoriji in praksi, če je lahko pri tem zaslutil nove rešitve za proizvodnjo. Iz tega časa izvira dobronamerna krilatica kolegov: »Lombi je Mičurin s Pe-rovega,« ki izraža občudovanje in priznanje njegovemu delu v času študija. Že tedaj je pokazal svoje znanje, pa tudi izredno delavnost in vztrajnost, ko je vodil priprave in postavitev sadne razstave 1951. leta v kamniški Veroniki. V širšem okolju Kamnika je zbral čudovit pregled starih sort jablan in hrušk ter v določanju njihovih izvirnih imen oz. lokalnih poimenovanj skupaj s sadjarskimi veščaki otel pozabi sadjarsko znanje in izkušnje preteklih rodov in odstiral zgodovino razvoja in pospeševanja dotedanjega umnega sadjarstva ter njegovih preveč pozabljenih učiteljev in pospeševalcev. Vendar je že tedaj utiral nova pota modernejše proizvodnje. Po diplomi kmetijskega inženirja pri nestorju sodobnega sadjarstva dr. Francetu Adamiču je osnoval svojo družino v Mariboru, kjer se je ustavil na Zavodu za sadjarstvo in se strokovno zaokrožil pri znanem sadjarskem genetiku pok. prof. Josipu Priolu. Spominski zapis ne more zaobjeti življenjsko najplodnejšega razdobja Franceta Lombergarja, ki se začne v zgodnjih 60. letih. Vstopil je v samo sredo življenja kot krepak, visoko rasel, prijetno robat, visoko šolan strokovnjak, ki govori klen jezik, ki ga vsi razumejo, ki razdaja svoje znanje v strokovnih šolah, na tečajih in v pomenku s kmeti, ki cenijo stare izkušnje, in je zato cenjen, a ruši stare predsodke, ki ovirajo Na predstavitvi knjige pisatelja Ivana Sivca. širše uveljavljanje sadjarstva kot pomembnega dela kmetijske proizvodnje in ustvarjanja dohodka. Boril se je za sodobnejše sisteme ureditve večjih kmečkih in plantažnih nasadov, sodeloval pri sadnem izboru, uvajal sodobne vzgoje sadnih plemen, uvajal novejše selekcionirane, vegetativne in brezvirusne podlage, projektiral, sodeloval ali vsaj svetoval pri urejanju novih nasadov, njihovi oskrbi, zaščiti, gnojenju itd. ter prvi dokazal tudi uspešnost svojega dela v nasadih, ki jih je neposredno vodil, koje dosegel pridelek po 60 in več ton jabolk in hrušk na hektar nasada. Vse to ga je uvrstilo v družbo najbolj znanih sadjarskih strokovnjakov v nekdanji Jugoslaviji in Zapadni Evropi. Največji dosežek, ki ga je presadil na naša tla in ga obogatil s posebnostmi v naših razmerah ter uspešno uveljavil kot najbolj intenzivno obliko sistema sadjarske proizvodnje, pa so nedvomno gosti nasadi jablan, ki so bile vselej njegova posebna ljubezen. To je pokazal tudi z novim nasadom v Godcu (Koč-na, Sadna drevesnica in vrtnarija), ki ga je spremljal že od vsega začetka. Vse to bomo še lahko prebrali v strokovnih zapisih o tebi in tvojem delu. Jaz pa te še najraje gledam v spominu, kako s cepilnim nožem, sadjarskimi škarjami in žagi-co stojiš v skupini poslušalcev sredi nasada in dobre volje prešerno podajaš svoje bogato znanje. To si vedno rad delal, ker si imel rad ljudi. Že teko bolan od bolezni, ki je še ne obvladamo, si se neke sobote ob pričetku pomladi opravičil mladim sadjarjem iz Tinj na Koroškem, da ti je žal, ker ne moreš izpolniti obljube za demonstracijo obrezovanja drevja. Franc Pire (1785-1880), župnik iz Tunjic in misijonar v Minnesotti (ZDA), je oče slovenskega sadjarstva in njegov pospeševalec. Tako so zapisali na plošči uprave Sadne drevesnice in vrtnarije v Kamniku. Tudi ti, dragi France Lombergar, zaslužiš primeren prilastek, ki te bo najprimerneje označeval ne samo kot strokovnjaka, ampak tudi kot človeka. Po dogovoru s skupnimi prijatelji sem to tudi vsaj poskusil v tem prispevku VILKO PLEŠNAR Dan osnovne šole Komenda-Moste Že drugo leto zapored smo za dan naše šole izbrali zaključek šolskega leta - 24. junij. Na ta dan se vsekakor želimo oddolžiti najuspešnejšim učencem naše šole, učiteljem, sodelavcem šole. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj smo prvikrat na šoli nasploh odprli knjigo nadarjenih, izrazito uspešnih in ustvarjalnih učencev, poimenovano kar ZLATO KNJIGO OŠ KOMENDA-MOSTE. V knjigi je uvodoma zapisano: »Odpiramo jo v čast in priznanje učencem, ki so v osemletnem šolanju večkrat dokazali svojo nadarjenost in uspešnost pri šolskem in izvenšol-skem delu. Nanje smo ponosni - z njihovimi uspehi je povezano naše vzgojno-izobraževalno delo in ime naše šole.« Prvi vpis v knjigo nadarjenih in uspešnih učencev smo namenili učencu 8. razreda Mitju Luštreku. Predstavnik Skupščine občine Kamnik gospod Pavel Oce-pek je podelil občinsko priznanje — knjižno darilo trem najuspešnejšim učencem šole v tem šolskem letu. Priznanje so prejeli Tjaša Ipavec, učenka 3. razreda, ter Mitja Luštrek in Boštjan Poglajen, učenca 8. rzreda. Najuspešnejšim učencem posameznih oddelkov pa je likovna priznanja - grafične izdelke učencev šole — podelila ravnateljica. Izbrana sta bila tudi najboljša športnica in športnik tega šolskega leta - Marija Martinjak in Matej Sobar, tudi učenca 8. razreda. Ob podeljevanju priznanj in nagrad je ravnateljica šole še posebej poudarila številne dosežke, tekmovalne napore in ustvarjalnost mnogih učencev šole skozi vse šolsko leto — še posebej izrazito množično tekmovanje ali bolje gibanje za BRALNO ZNAČKO, ki poteka od 1. do 8. razreda. Nemalo zaslug za tovrstno sodelovanje učencev imajo prav njihove razredničarke in razredniki ter učiteljice slovenskega pouka. Ob koncu šolskega leta ti učenci prejmejo priznanja, ogledajo si nagradno predstavo v enem od naših gledališč (pri tej organizaciji nam je letos še posebej s svojo neutrudno voljo pomagala gospa Tatjana Rot), najvztrajnejšim značkarjem, tistim, ki dosežejo trojno značko in tistim z osemletnim »značkar-skim stažem«, pa podelimo še knjižne nagrade. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sponzorjem, ki so nam omogočili to akcijo tako obsežno zastaviti. Naši učenci posegajo ne samo po občinskih, temveč tudi po regijskih ter državnih priznanjih: srebrno (državno) VEGOVO priznanje je prejelo pet učencev: Tomaž Kremžar, Jerica Vidic, Mitja Luštrek, Boštjan Poglajen, Urban Bitenc; trije učenci so prejeli srebrno CANKARJEVO priznanje: Barbara Janežič, Irena Hacin, Mitja Luštrek. Matija Luštrek in Boštjan Poglajen sta dosegla 3. mesto na državnem tekmovanju iz fizike. Izvrstno so se uvrstili na regijskem tekmovanju in nato na državnem tekmovanju MLADIH TEHNIKOV naslednji učenci: Mitja Luštrek, Tadej Klemen in Urban Slapar. Naši učenci so se udeležili številnih natečajev za likovna dela in pobrali kar nekaj zavidljivih priznanj: Katja Dolinar na Festivalu Kurirček na temo Mladi v svetu ljudskega izročila; Katji je pripadla tudi nagrada za likovno delo na Festivalu Otrok in umetnost v Mariboru; za literarni prispevek je bila tu nagrajena Ines Andrejka; za uspešno grafično delo sta bila z udeležbo v PETROLOVI grafični koloniji nagrajena Branka Lesjak in Peter Letnar; na natečaju mednarodne kartografske zveze za otroške risbe na temo Karte sveta je v svet šla izbrana risba Nike Razpot-nik, priznanja pa so prejeli še Izak Matej Ciraj, Jerica Vidic in Branka Lesjak. Pravzaprav se vseh učencev ne da našteti — čeprav si vsi zaslužijo naše iskrene čestitke za svoje sodelovanje na številnih šolskih in izvenšolskih tekmovanjih in prireditvah — tudi tekmovalci iz znamenite VESELE ŠOLE in naši športniki, ki kljub daleč najslabšim prostorskim razmeram zmorejo tudi dobre občinske rezultate - naj omenim smo naše odboj-karice pa že dolgoletno vodilno mesto v šahu pri naši najmlajši generaciji. V šolskem letu, ki se je pravkar izteklo, smo skušali biti prisotni s svojim delovanjem tudi drugače - s povsem strokovnim in pedagoškim delom naših učiteljev in mentorjev: naš učitelj Rafko Lah je s svojim prispevkom o letni šoli v naravi in velikim pomenom le-te za učence sodeloval na republiškem seminarju za ravnatelje v Portorožu, nato pa še na regijski razstavi didaktičnih pripomočkov v Ljubljani. Udeležili smo se tudi državne prireditve ob mednarodnem dnevu nekadilcev - 31. maja v Celju, kjer smo prikazali naše gradivo, nastalo na naravoslovnem dnevu na temo KAJENJE in posledice, pod mentorstvom naše socialne delavke Danice Kuhar. Prav zdaj pa smo sredi organizacijskih priprav na otvoritev 3. mednarodne razstave otroških ekslibrisov, ki jo pripravljamo skupaj z Društvom exlibris Sloveniae. Razstavo bomo odprli 15. oktobra. Slavnostno podelitev priznanj in nagrad smo zaokrožili s priznanji našim učiteljem in sodelavcem za njihov nesebični prispevek v strokovnem, pedagoškem in vzgojnem delu z učenci pa tudi za dolgoletno sodelovanje s šolo: priznanja so prejeli: gospod Rudi Ocepek, zunanji sodelavec šole, učiteljica razrednega pouka gospa Ančka Štebe in tajnica šole, gospa Brigita Debeljak; knjižno nagrado za uspešno mentorsko delo z mladimi tehniki pa je prejela gospa Mija Kordež. Naše šolsko delo bi bilo bistveno osiromašeno brez sponzorjev, ki se nam pridružijo ob posameznih akcijah, zato se jim želimo javno zahvaliti za njihovo razumevanje naših problemov in za finančne prispevke: nakup fotokopirnega aparata nam je omogočila naša dolgoletna pokroviteljica ETA-MERCATOR, podjetnik g. Kerin, barve za slikanje nam je podaril JUB Dol pri Ljubljani, starši naših učencev pa so z nakupom novoletnih voščilnic omogočili nakup profesionalne grafične preše. Tudi sicer smo staršem namenili več možnosti sodelovanja - vabljeni so k odprtim uram pouka, učitelji in učenci skupaj pripravljajo zanje pestrejše roditeljske sestanke, na razred ni stopnji v Mostah so učiteljice in učenci pod mentorskim vodstvom Ančke Štebe pripravli DAN ODPRTIH VRAT - projekt Igrajmo se - in zelo uspešno izveden roditeljski sestanek na temo Moč besede, uspešna komunikacija. Staršem smo namenili tudi splošno-izobraževalne vsebine predavanj priznanih strokovnjakov - med drugim predavanje dr. A. Kastelica o drogah in vplivu le-teh na mladino; v Komendi pa smo za starše organizirali predavanje psihologinje G. Ča-činovič o komunikaciji v družni. Naj ob tej priložnosti še posebej navedem dejstvo, ki nam pomeni prelomnico naše šolske sodobnosti: v novem šolskem letu bomo v šoli Komenda učencem lahko ponudili pouk v sodobno opremljenih novih šolskih prostorih - v dopoldanskem času, kar je za naše razmere neprestanega utrujajo-čega izmenskega pouka pravo bivanjsko razkošje. Skupaj z učenci se veselimo te spremembe in se nadejamo še boljših uspehov kot doslej. MARIJA MOJCA MALEŠ Preserje pri Lukovici Druga kmečka olimpiada Turistično društvo Gradišče pri Lukovici že vrsto let preseneča s svojimi izvirnimi domislicami, ki pomembno prispevajo k pestremu življenju tako območja Črnega grabna kot občine Domžale v celoti. Z organizacijo različnih prireditev ohranjajo ljudska izročila, kmečke običaje in bogatijo turistično ponudbo tega predela. V njegovem okviru bo va- ški odbor vasi Preserje pri Lukovici 18. julija ob 13. uri pripravil II. KMEČKO OLIMPIADO, na kateri pričakujejo več kot deset ekip, ki se bodo pomerile v različnih tekmovalnih igrah, katerih namen je predstaviti kmečka dela in ohranjati njihovo tradicijo. Tako se bodo tričlanske ekipe pomerile v skladanju Drugi teniški turnir »Kamnik 93« V juniju je bil izveden na igriščih pri kopališču 2. teniški turnir za pokal »KAMNIK 93«. V dveh starostnih skupinah je nastopilo 30 igralcev iz Kamnika in okolice. V skupini moških nad 35 let je zmagal Daniel Ram-šak, ki je v finalu premagal Mirana Žebaljca z rezultatom 6:0 6:0. Tretje mesto sta si delila Iztok Zupančič in Bojan Šlegl. Borbenost in tekmovalni duh »ta starih« sta bila na zavidljivi ravni. V skupini članov do 35 let je ponovno slavil Andrej Šlegl, ki je brez boja dobil finalno tekmo (b. b.) proti Matjažu Viriantu. Tretje mesto sta si razdelila Janez Zore in Grega Škorjanc. V tej skupini so se kalili tudi najmlajši kamniški upi, in to dokaj uspešno. Pokrovitelj turnirja je bila Kavarna Veronika z lepimi nagradami. Naslednji turnir bo 16. in 17. julija. Vabljeni vsi tekmovalno navdušeni tenisači in tenisačice. TENIS 91 plohov, ki jih bo potrebno zložiti v skladovnico tako, da bodo trikrat latani (špengla-ni), komisija pa bo ocenila čas skladanja in videz skladovnice. Zanimivo bo žaganje tramička, kjer bo potrebno meter dolg tramiček raz-žagati na tri enake dele, ne da bi uporabili metrske pripomočke. Ocenjuje se čas žaganja in enakost razžaganih delov. Sestavljali in razstavljali bodo tudi kmečki voz. Ocena bo višja, če bodo vsi njegovi deli na svojem mestu, in to v najkrajšem možnem času. Po zložitvi kubičnega metra drv v križ, pri katerem se bosta ocenjevala čas in videz skladovnice, se bodo ekipe ob koncu pomerile še v spravljanju sena v kopice: razstla-no seno je treba spraviti v dve enaki kopici in pograbiti ter razstlati na označen prostor. Organizatorji bodo poskrbeli za vse potrebne pripomočke, ob pomoči sponzorjev pa bodo pripravili tudi privlačne nagrade, med katerimi je posebno vidna 100-kilogramski prašič, ki bo odšel domov z najuspešnejšo ekipo. Za lačne in žejne bo poskrbljeno, enako tudi za tiste, ki se radi zavrtijo, saj so domačini povabili medse ansambel Borisa Razpotnika. Domače vino, domače kmeč- ke jedi: pečenice, kmečki kruh, orehova potica, drobno pecivo in še marsikaj bodo pripravili prijazni domačini, ki Vas vabijo, da se jim pridružite lahko kot tekmovalci (informacije Stane Cerar, Preserje 5, 61225 Lukovica) ali gledalci. Prijetna vasica Preserje, ko boste prišli do Lukovice, bo pot zelo natančno označena, vas 18. julija 1993 pričakuje. Dobrodošli! VERA VOJSKA Napoved Dan Kamniških planin Dan Kamniških planin - vsakoletna planinska prireditev — se letos uvršča v jubilejne prireditve. Letos se bodo planinci srečali na Kamniškem sedlu v nedeljo, 18. julija. Na to tradicionalno srečanje prihajajo planinci od blizu in daleč. Pride jih do tisoč in celo več. Na Planinskem društvu v Kamniku so prepričani, da jih bo letos veliko več. Tega dne bodo ob 11. uri na Kamniškem sedlu pripravili zelo lep kulturni program. Sodelovali bodo vsi, ki so nastopali v preteklih letih; prišli bodo še novi. Pevski zbor Lira bo zapel več planinskih pesmi, Kamniški koledniki bodo s pesmijo in zvoki citer oživljali čar planinstva, nastopil bo Božo Matičič s harmoniko, manjkali ne bodo fanfaristi, našlo se bo še kaj drugega zanimivega. Poskrbljeno bo tudi za dobro telesno počutje. Na voljo bo spominski žig. V ponedeljek, 19. julija, ob 16. uri - točno ob 100-letnici ustanovitve PD - bodo Kamniški planinci odkrili spominsko ploščo na Kendovi hiši, - sedanji Planinki, kjer je bilo PD ustanovljeno. Pripravljen bo krajši kulturni program. Zvečer tega dne bo še svečana seja Planinskega dru-šta Kamnik. Številni planinci bodo na njej za dolgoletno in požrtvovalno delo prejeli odličja Planinske Zveze Slovenije in Planinskega društva Kamnik. PD Kamnik vabi vse planince, vse ljubitelje planinskega sveta, ki s srcem živijo za planinstvo, da se polnoštevilno udeležijo obeh prireditev dneva Kamniških planin v nedeljo, 18. julija, na Kamniškem sedlu in okritja spominske plošče v ponedeljek, 19. julija, ob 16. uri v Kamniku. Z neposrednim sodelovanjem in udeležbo organiziranih prireditev bodo obiskovalci dokazali, da smo vsi skupaj dostojni nasledniki naših prednikov, ki so orali ledino planinstva. STANE SIMŠIČ Odbojkarski turnir v Tuhinju Kot že vsako leto so tudi letos v Tuhinju priredili turnir na odprtem v odbojki. Športno društvo Tuhinj je letos turnir organiziralo nekaj kasneje, in je bil mogoče odziv pri kamniških ekipah nekoliko manjši. Vseeno pa lahko rečemo, da smo v lepem vremenu lahko uživali v lepi igri vseh ekip. Že na začetku se je vedelo, da bodo najvidnejšo vlogo igrale ekipe iz Kamnika. Ekipe so igrale vsaka z vsako, na koncu pa sta se srečali ekipi Montona bar in mešana kamniško-ljub-ljanska ekipa. Gledalci so bili na strani Montone bara in prav zato je najbrž ta ekipa tudi gladko dobila prvi niz. V drugem je ekipa nekoliko zaspala in nasprotnik je povede 1 z devetimi točkami. Vseeno pa so se igralci Montone zbrali in izid izenačili, za kaj več pa je zmanjkalo moči. V tie breaku je bila zopet boljša ekipa Montone bara, ki od rezultata 8:7 ni izgubila nobene točke. Lahko rečemo, da je Montona bar zasluženo zmagala, in si na koncu tudi poglejmo zmagovalno ekipo; DOVIČ, ŠPUR, KOROŠEC, FARAZIN, PER-ČIČ, ADROVIČ in KRAMAR, za zmago pa lahko pohvalimo vse igralce. Ekipe so si na koncu obljubile, da se bodo drugo leto zopet srečale. ACO KRAMAR Pobuda kluba staršev za prijazno šolo Končalo se je šolsko leto 1992/93. Sklenili smo ga bolj ali manj uspešno, zdaj pa nam ostane še skrb za nabavo učbenikov in šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto. Klub staršev, ki deluje v okviru Mladinskega centra Kamnik, si prizadeva za šolo, prijazno otrokom, učiteljem in staršem. ' Da nas niso le besede, bi starši radi dokazali s konkretnimi akcijami in pomočjo, ki jo ponujamo šolam. Po telefonu smo dobili informacije, kako so se organizirali po posameznih šolah: »OS KOMENDA - MOSTE: na šoli dobijo učenci vsfc učbenike, doplačajo le razliko k dokupljenim knjigam, učenci pa dobijo tudi natančen seznam šolskih potrebščin. Pripravljajo tudi prodajo rabljenih učbenikov. OŠ MEKINJE: na šoli zbi- rajo rabljene učbenike, starši kupijo le delovne zvezke in prvi dan šole čakajo otroke pripravljene knjige. Na tej šoli je to že večletna praksa. OŠ MARIJE VERE: otroci dobijo točen seznam učbenikov in drugih šolskih potrebščin, hkrati pa tudi obvestilo o ponudbi in cenah posameznih knjigarn in založb. Učbenikov ne morejo kupiti, ker nimajo denarja za akontacijo! OŠ STRANJE: otroci puščajo učbenike v šoli, šola pa dokupi delovne zvezke in zamenja iztrošene učbenike.' Prispevek staršev znaša tako letos le 6.000 SIT (več obrokov). Tako delajo že vrsto let. OŠ TOMA BREJCA: tudi na tej šoli otroke 1. septembra čakajo vsi učbeniki in delovni zvezki na mizah; prispe- vek staršev pa je razdeljen na več obrokov. OŠ FRANA ALBREHTA: v letošnjem šolskem letu so začeli z organiziranjem fonda učbenikov, ki bodo na posodo v njihovi knjižnici. Pred leti so bili organizirani drugače, pa so vse opustili zaradi obilice dela. Tako na posameznih šolah, mi starši pa si želimo, da bi se na vseh šolah zgledovali po najbolje organiziranih ter opravili s predsodki o rabljenih učbenikih. O dodatnem delu pa tole - prav zato starši ponujamo v pomoč obe roki!!! P. S.: Še ena oblika preprostejše in cenejše nabave učbenikov so »bolšji trgi«, kjer bi otroci sami trgovali z vrstniki (in ob tem uživali). HELENA STERLE Slovesnost pred jubilejem GD Komenda je 26. junija pripravilo lepo gasilsko slovesnost, katere osrednje dejanje je bilo odkritje in blagoslovitev novega lesenega kipa sv. Florijana ter blagoslovitev gasilskega doma in gasilnih avtomobilov domačega društva. Pred tem je bila slavnostna povorka s prapori domačega (med tremi njegovimi prapori je bil tudi z letnico 1927) in drugih gasilskih društev ter narodnimi nošami od gasilskega doma do župnijske cerkve sv. Petra v Komendi, maša za pokojne in navzoče članice in člane GD Komenda ter po maši ponovno povorka do doma. Maševal je in pridigal ko-mendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic, gasilce pa je v imenu Župnijskega pastoralnega sveta Komenda in drugih župnijskih teles pozdravil podpredsednik ZPS Komenda Jože Pavlic. Oba sta omenila njihovo pomembno delo, ki naj ga zavzeto in radi opravljajo iz ljubezni do bližnjega v stiski, kot jih uči njihovo geslo: Na pomoč! Gasilce, narodne noše, častne goste in vse udeležence slovesnosti je pred domom komendskega gasilskega društva najprej pozdravil tajnik društva Slavko Sodnik, ki je tudi povezoval program, nato pa so pevci Moškega pevskega zbora Komenda zapeli slovensko državno himno — Zdravljico. Osrednji govor je imel predsednik GD Komenda Avgust Sodnik. Med drugim je omenil častitljivo zgodovino tega društva, ki je drugo najstarejše v kamniški občini in bo prihodnje leto praznovalo 100. obletnico ustanovitve, želje in težave pred tem velikim dogodkom — glavna želja je avtocister-na, nato boljša oprema za gašenje požarov, prekritje strehe doma z novo kritino ter izdaja jubilejne brošure. Članice in člani GD Komenda upajo, da jim bo pri izpolnitvi teh želja pomagala tudi OGZ Kamnik. Prebivalcem KS Komenda se je zahvalil za denarno pomoč pri plačilu izde- Iz zdravnikove ambulante O klopih in boleznih, ki jih prenašajo Klopi so sorodniki pajkov. Sesajo kri različnih živali in človeka. Krvosese so samice in ličinke. Slednje med svojim razvojem najprej zajedajo plazilce, potem pa manjše glodalce. Klopi so sicer slepi, vendar odlično vohajo in začutijo tresljaje svojih potencialnih žrtev. Če se dlje časa zadržujemo v gostem grmičevju in travi (npr. pri nabiranju gob ali borovnic), bomo z veliko verjetnostjo dobili klopa. Praviloma bo poiskal naj-mehkejši del kože, kjer se bo z ustnimi deli vgnezdil in sesal kri. Pri tem opravilu žival, ki je okužena, s slino izloča tudi povzročitelje nekaterih bolezni, pri nas predvsem viruse klopnega meningo-encefalitisa in bakterije (bo-relije), ki povzročajo lym-sko bolezen. Vsak klop na srečo ni okužen. V ZDA je z boreli-jo okuženih ponekod kar polovica klopov, v sosednji Avstriji poprečno vsak peti, podatkov za Slovenijo pa še niso objavili. Okuženost klopov z virusom meningoencefalitisa je najmanjša v zahodni Sloveniji (Julijci, Primorska, Obala). Verjetnost, da bomo zboleli, je odvisna od tega, koliko časa je klop vsesan in, vsaj v primeru klopnega meningoencefalitisa, ali smo proti tem virusom že odporni. Več ko smo imeli klopov v preteklih letih, večja je verjetnost, da imamo dovolj protiteles proti visurom klopnega meningo- encefalitisa. Mesto, kjer nas je pičil klop, opazujmo. Če se bo po več kot treh dneh okog tega mesta pojavila rdečina, ki praviloma ne boli in ne srbi (rdečina takoj po piku je navadno posledica preob-čutljivostne reakcije ali infekcije z drugimi bakterijami - ta boli ali srbi), in se kolobarjasto širila v okolico, obiščimo zdravnika. To so namreč lahko znaki bo-relioze. Okrog 75% pacientov s to boleznijo ima namreč kožne izpuščaje. Kasneje bolezen pri nekaterih prizadene tudi živčevje, srce in sklepe. Če doslej še nismo razvili zadostne odpornosti proti virusom klopnega meningoencefalitisa in nas je pičil okuženi klop, lahko v približno enem do treh tednih pričakujemo nekajdnevno vročino in slabo počutje, ki za kakšen dan izgineta, potem pa se pojavijo glavobol, bruhanje, trd vrat in visoka vročina - meningitis. Taka je tipična slika, ki pa žal ni vedno prisotna, tako da lahko katera od značilnosti tudi manjka. Zaradi omenjenih nadlog najbrž ne bomo postali za-pečkarji. Pred pohodom skozi gozd ali na »nabiralno akcijo« se opremimo s katerim od repelentov (odga-njalcev mrčesa), npr. auta-nom. Namazati moramo vso kožo, le sluznic ne. Po mazanju si dobro operimo roke, s seboj pa vzemimo sredstvo v pršilki ali v kosu (stick). Ponavadi seje treba na novo namazati vsaki dve uri. Bolje kot v kratkih rokavih in kratkih hlačah se je v gozd odpraviti v svetlih oblačilih z rokavi in dolgimi hlačnicami - klopa bomo hitreje opazili. Večkrat se opazujmo in odstranimo še nezarite klope. Na glavi naj bo klobuk. Zaritega klopa velja odstraniti čim prej, ni pa treba na vrat na nos teči k zdravniku, nemalokrat celo sredi noči. Najbolje je, da se po bivanju v gozdu ali po planinski turi povsem slečemo in temeljito pregledamo vso površino kože, zlasti kožne gube, ter stuširamo. Z oljem, bencinom ali alkoholom zaritega klopa zadušimo, potem pa ga s pinceto izpulimo. Tudi ustnih delov ne smemo pustiti v koži. Možno je tudi cepljenje, zaenkrat, žal, le proti klopnemu meningoencefalitisu. To lahko opravite npr. v Zavodu za zdravstveno varstvo na Trubarjevi v Ljubljani, v zimskih mesecih 1994 pa bomo organizirali cepljenje tudi v ZD Kamnik. Cepi se predvidoma v januarju, nato drugič od februarja do marca in nato po 9 mesecih, potem pa enkrat vsaka tri leta. Za podrobnejše informacije (o ceni in načinu cepljenja) in morebitne prijave pokličite višjega sanitarnega tehnika, gospo Silvo Sitar, tel. 831-611, vsak delovnik, razen sobote, med 7. in 8. ter 12. in 13. uro (po 15. avgustu 1993). Strokovne informacije pa lahko dobite tudi pri svojem zdravniku. dr. IGOR IVANETIČ po kongresu slovenskih gasilcev 27. junija v Slovenj Gradcu in sprejetju novih zakonov v državnem zboru izboljšalo stanje na področju gasilstva v Sloveniji. Grošelj je GD Komenda zaželel čim boljše delo ter uresničitev tihe želje - novega gasilnega vozila - ki jo podpira tudi KS Komenda. Kip sv. Florijana, že postavljenega v vdolbino na vzvišenem mestu na čelni strani gasilskega doma, je odkril najstarejši član GD Komenda 84-letni Franc Sodnik (prihodnje leto bo praznoval 60 let članstva v tem društvu), dekan Pavlic pa nato zmolil blagoslovilne molitve ter zaporedoma blagoslovil gasilski dom, avtomobila in kip. Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom inž. Baldo-mirja Kremžarja je med gasilsko slovesnostjo zapel več slovenskih narodnih pesmi. Po njej je bila za gasilskim domom veselica, na kateri je igral ansambel Nagelj, pridružen pa ji je bil tudi sre-čelov. E. Č. Gasilski sprevod v Komendi lave kipa sv. Florijana. Izrezljal ga je višji gasilski častnik Anton Kužni k iz Frankovega naselja pri Škofji Loki, sektorski poveljnik in poveljnik GD Trata pri Škofji Loki, pred tem pa tudi predsednik in poveljnik OGZ Škofja Loka. Predsednik Sodnik je mladim članom GD Komenda podelil spričevala in diplome, ker so uspešno opravili izpit za izprašane gasilce. Za njim sta članice in člane GD Komenda pozdravila tudi podpredsednik OGZ Kamnik in član GD Križ Ivan Hlade in predsednik KS Komenda Roman Grošelj. Hlade je posebej omenil delo in težave gasilcev na občinski in slovenski ravni. Upa, da se bo Zveza častnikov Slovenije Planinski pohod na Kamniško sedlo V soboto zjutraj, 12. junija, so se pri Domu v Kamniški Bistrici kljub dežju zbrali povabljeni, ki so bili trdno odločeni, da jim tudi slabo vreme ne bo zagrenilo pohoda na Kamniško sedlo. Po dolgotrajni suši se je namreč prav v soboto zjutraj vsulo z neba, zaradi česar so najbolj pesimistični ostali doma. Tega neobveznega pohoda se je udeležilo približno 30 do 150 povabljenih, res pa je, da so nekateri dobili vabilo šele na dan pohoda, kar pa je »zasluga« pošte, saj so bila vabila oddana nekako deset dni pred pohodom. No, kakorkoli že, mala četica slovenskih častnikov je po krajšem ve-drenju v Kamniški Bistrici naposled dočakala, da so se oblaki razkrojili in dolino so začeli sušiti prvi sončni žarki. Pohodniki so se hitro razporedili glede na pripravljenost njihovih nog, da jih ponesejo proti želenemu cilju. Hitrejši so na poti kmalu dohiteli ovce, ki so jim pastirji, ljub slabemu vremenu, namenili pašo pri Pastircih, ki se v zadnjem času spet oživlja. -Prehitevanje skupine ovac na ozki poti je bila le majhna ovirica na poti, ki pa je bila namenjena le hitrejšim po-hodnikom, saj so tisti, ki so se poti lotili počasneje, ovce »ujeli« na njihovi paši. Kratek počitek pri Pastircih je bil dobrodošel za nabiranje moči pred zadnjim delom poti na Kamniško sedlo. Že bežen pogled proti nebu je dal jasno vedeti, da pretirane sreče z vremenom na vrhu pohodniki ne bodo imeli, saj so se okoli vrhov Brane in Planjave nabirali oblaki, po Kamniškem sedlu pa so se lovile meglice, kar je bil očiten znak, da je na Kamniškem sedlu gospodar veter. Po dobrih dveh urah prijetne hoje je prva skupina po-hodnikov prišla na vrh, kjer jih je pričakal hladen, vendar ne premočen veter. Prijazen oskrbnik in njegov pomočnik sta odprla vrata planinske postojanke na Kamniškem sedlu, kjub temu da je bilo uradno odprtje postojanke napovedano za teden dni kasneje. V prijetnem zavetišču, ki ga je grela topla krušna peč sredi sobe, so se v razmiku slabe ure zbrali vsi, ki so zjutraj odšli iz Kamniške Bistrice. Še več, pridružilo se jim je še nekaj obiskovalcev Kamniških gora iz različnih koncev naše dežele in tujine. Iz bolj ali manj zajetnih nahrbtnikov so priromali razni kosi oblek, pijače in hrane. Ob primerni jedači in pijači, topli peči in družbi je za vsako mizo stekel prijeten pogovor. Pred spustom proti Kamniški Bistrici si je marsikdo zaželel pogleda na Logarsko dolino in slap Rinko, ki je sameval v daljavi. Pot navzdol je bila nevarnejša, saj je spolzko kamenje na poti onemogočalo hitrejšo hojo in daljše korake, kljub temu pa so najhitrejši prispeli do Doma v Kamniški Bistrici že po dobri uri hoje. Pohod je dosegel svoj namen, saj so vsi pohodniki poudarjali, da so zelo zadovoljni z organizacijo in izvedbo pohoda, ki je zbližal prijatelje gora, ki so se odzvali vabilu. IZTOK GRILC Medžupnijska Karitas Kamnik f čas je tudi zate Vsak dan hitimo in pravimo, da nam časa vedno manjka... Take so prve besede iz programskega lističa dobrodelne prireditve z zgornjim naslovom, ki se je odvijala v sredo, triindvajsetega junija, zvečer na dvorišču mekinjskega samostana. Številnim obiskovalcem vsekakor ni bilo težko najti časa in pogledati kulturni program, ki ga je odlično pripravila medžupnijska Karitas Kamnik. V imenu le-te je spregovoril g. Metka Mali in v kratkih besedah opisala pot te človekoljubne organizacije na Kamniškem od ustanovitve naprej. Kot gost večera nas je pozdravil g. Stane Kerin, direktor škofijske Karitas. Poudaril je pomen dobrodelnosti, ki koristi obojestransko; pomaga pomoči potrebnim, obenem pa notranje bogati darovalce. V z mnogo truda okrašen atrij samostana so zaplavali zvoki zborovskega petja. S štirimi pesmimi se je predstavil MPZ Solidarnost pod vodstvom Ivice Ropaš in Olge Štele. Z zahtevnim programom so nas prijetno presenetili Kamniški koledniki. Recital, posvečen obletnici zmage slovenskih fantov proti Turkom pri Sisku, so doživeto zaigrali in zapeli Tomaž Plahutnik na citrah, Rok Lap in Janez Majceno-vič. Posebna pohvala velja Roku Lapu, ki nam je s svojim gromkim basom in odličnimi igralskimi gestami živo prikazal slovo fanta od svoje ljubljene. Ob grmenju, bliskanju in nalivih dežja, nastopajoči in poslušalci so vse to pogumno prenašali, sta na oder stopili prof. Minka Cvetek in igralka Milena Grm-Hudeček, »obe iz bohinjskega kota doma«. Ob izidu svoje knjige NAS OČA SO VCAS' ZAPODVAL nam je gospa Cvetek povedala nekaj bohinjskih pravljic v šaljivem tonu, g. Grm pa zapela pesmi o ribi Faroniki in druge. Poželi sta dolgo in glasno ploskanje občinstva. Nazadnje je zapel cerkveni MPZ France Gačnik iz Stranj pod vodstvom Dominika Krta. Program je prijetno povezoval g. Manja Žebaljec. Po končani prireditvi smo se še kratek čas zadržali v sproščenem pogovoru ob pecivu. Vsi smo si bili edini v mnenju, da Kamnik potrebuje več takšnih prireditev. Za zaključek pa še pogled na spodbudne besede s programskega lista: Hvala, Gospod, da smem, da morem deliti z drugimi. Pomembni podatki: TELEFON KARITASA - 832-156 ŽIRO RAČUN: 50140-620-6004-05-1310119-888168 Že od jeseni je načrtovana telefonska številka za pomoč v stiski, ki bo predvidoma sprejemala klice ob četrtkih od 19.30-21. ure. ANDREJ RIFEL—FELAN NOVO V KAMNIKU * NOVO V KAMNIKU KAMMELEON INTERSHOP, KONFEKCIJA, NAKIT NOVI BAZAR NA SADNIKARJEVI 4 (pri pizzeriji Napol!) - ženske bluze, krila, obleke, brezVokavniki, nahrbtniki, torbe - vse v orientalskih vzorcih, pleteni kovčki, cekarji, košare, denarnice, etuii, šatulje, nakit, dišeče palčke in stožci - vse uvoz iz Indije - kristali in poldragi kamni-obeski (260-480 SIT), ogrlice - uvoz Singapur, Indija, Afrika - ostala konfekcija po otvoritvenih cenah... Leviš h. 2840 SIT, pajke 5 barv 800 SIT, mikice 1500 SIT, spalne srajce 990 SIT, spodnje perilo 160-330 SIT!!! TU - Boštjan Grilje & Valerija Božič - SVA TENIS TURNIR QM - SPORT ČRTA M Po daljšem obdobju je bil na igriščih TK Kamnik močan odprt turnir za nagrado QM - SPORT ČRTA M. Udeležili so se ga zelo dobri tekmovalci. Po izredno zanimivih igrah je prvo nagrado 600 DEM in tenis lopar QM dobil Kranjčan T. Saje, ki je v finalu premagal Boštjana VVallasa: 6:2, 6:4. V tolažilni skupini je kamniški finale in nagrado 100 DEM in teniški lopar QM dobil Matjaž Viriant: premagal je veterana Jožeta Lavriča. SPORT ČRTA M CRNA KRONIKA SPORT Športna konfekcija in oprema znanih proizvajalcev QM, AESSE, VOLKL, AXO. Za nakup nad 13.000 SIT vam poklonimo TENIS LOPAR GIPRON. Servisiranje tenis loparjev od 700,00-1200,00 SIT (odvisno od strune). SPORT ČRTA M, Mlakarjeva 1/a, Kamnik, tel. 811-580 Odprto od 15. do 19. ure. Pregled dogodkov, ki jih je obravnavala kamniška policija v mesecu juniju: 1. 6. Trije tujci, ki so nezakonito bivali v Sloveniji, so bili odstranjeni iz države. Ob 23.30 uri je občanka sporočila, da sta odvezana psa napadala ljudi. Sledi predlog sodniku za prekrške zoper lastnika. 2. 6. Na železniškem prehodu na Esklerjevi cesti je prišlo do prometne nezgode, in sicer je voznik osebnega avtomobila Zastava 750 trčil v mi-movozečo lokomotivo, nato pa odpeljal s kraja nezgode. Policista sta opravila razgovor s pobeglim voznikom, ki menda ni vedel, da je treba tako nezgodo prijaviti. Škoda na lokomotivi znaša 100.000 na avtomobilu pa 50.000 SIT. Tuji državljan, ki je junija prejšnje leto prišel v R Slovenijo in se v Ljubljani in njeni PLESNI KLUB LIFE TEN - TEN DOMŽALE TEL: 061/712-067 plesni klub um Petek 9. 7. Liquor.ce aH sorts speetacular disco comedv (angleški imitatorji svetovnih pop zvezd - glej komentar Antena) Četrtek 15. 7. Vlado Kalember Petek 16. 7. Greentov/n jazz band Sobota 17. 7. West žur (Loša-Magnifico-Jo-nasž.) Petek 23. 7. The psvelones (Countrv band iz Amerike) Za vse ljubitelje svežega zraka in lepega ambienta je ob petkih in sobotah odprta tudi velika zunanja terasa Ob sobotah: Glasba za vse generacije (D. J. Dady in D. J. Andrej) Ob nedeljah: Gala plesni večeri Odprto vsak dan od 8. do 22. ure kot kavarna in vsak dan od 22. do 5. ure kot diskoteka okolici preživljal s priložnostnimi deli ter nezakonito bival na raznih naslovih, je bil predlagan sodniku za prekrške. Ob 22.50 uri je občanka sporočila, da so še vedno odprti lokali na Steletovi ulici, kjer so gostje z vpitjem povzročali hrup. Sledi poročilo inšpekcijski službi. 5. 6. Na Kovinarski ulici sta.se pretepala brata. Med prepirom sta uporabila tudi iesen kol. Po obračunu je eden izmed bratov obležal na tleh. Zoper močnejšega sledi kazenska ovadba. 6. 6. Občanka je obvestila PP, da je na Parmovi ulici opazila osebni avtomobil yugo 45. Ugotovljeno je bilo, da je bil le-ta meseca maja ukraden v Domžalah. Vozilo je bilo vrnjeno lastniku. 9. 6. Iz trgovine Gala sta dve ženski odvzeli več kosov ženske in otroške konfekcije. Trgovka ju je poskušala zadržati, vendar sta jo ženski odrinili in zbežali. 15. 6. Občan je sporočil, da na Brani v smeri Jermance na višini okoli 800 m vidi dim oz. požar. Območje je bilo s helikopterjem pregledano, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je tlel panj drevesa in da ninevarnosti, da bi se požar razširil. Ob deseti uri je prišlo do hude prometne nezgode otroka. Štiriletni otrok, kije hodil skupaj s staro mamo po Usnjarski cesti, se je izmaknil in stekel preko lesenega mostu do roba regionalne ceste, kjer se je zaustavil, nato pa prečkal vozišče. V tem trenutku je z otrokove leve strani pripeljal voznik tovornega avtomobila, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Otrok je dobil hude telesne poškodbe. Zoper voznika sledi kazenska ovadba. GABRIELA V. DEŽMAN OBVESTILO V prejšnji številki našega glasila ste lahko prebrali razpis o dodelitvi socialnih stanovanj v občini Kamnik. Naj vas spomnimo, dragi bralci, da je zadnji rok za oddajo vlog 14. julij 1993. UREDNIŠTVO AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41 Kamnik tel. 831-383 POPRAVILO televizorjev, vtdeorakorttorjev In radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. In od 15. do 18. ur«, ob sobotah od 10. do 12. ura. 8E PRIPOROČAMO! 2M, d.o.o., trgovina MATIC Medvedova 26, Kamnik, tel. 817-501 Nudimo vam tekstil, usnjeno galanterijo, ŠOLSKE TORBE (ugodno na dva čeka), oblačenje gumbov. ODPRTO: od 8. do 12. in od 15. do 19.30, ob sobotah od 8.-12. Gostilna »PRI LEDRARJU« honorarno zaposli kuharja (-ico) Možnost redne zaposlitve. Ponudbe sprejemamo v gostilni, Loke 1, Laze v Tuhinjski dolini, informacije pa po telefonu 061/ 832-705. POROČILO O POTEKU TEČAJA »PHARE« - DOBRA STORITEV IN ŠE NEKAJ VEČ V zadnjem junijskem tednu je v Kamniku v gostišču Planinka potekal tečaj usposabljanja za gostinske in turistične delavce pod nazivom Dobra storitevjn še nekaj več ™ Vsebina programa »dvodnevnega dogodka« se je' nanašala na sledeče teme: 1. Bistvo gostoljubnosti 2. Kdo so gostje? 3. Kdo smo mi, zaposleni? 4. Odnos do gostov -t 5. Profesionalnost pri opravljanju storitev 6. Skupinsko delo Od predhodno prijavljenih 25 kandidatov se je tečaja udeležilo le 15 oseb. Glede na to, da udeležba ni bila zadovoljiva, prosimo vas gostince, trgovce in druge s področja storitvenih dejavnosti, naj razmislijo o udeležbi na Jesenskem po-novitvenem tečaju. Izrabite možnost za brezplačno izobraževanje v Kamniku, ki vam bo omogočilo stik z novimi idejami in izmenjavo izkušenj na vašem področju dela. Prijave sprejemamo do 20. 8. 1993 na Občini Kamnik, soba št. 32. MARTA JANEŽIČ TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO - ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI - ROSETI barve za keramiko in kadi - pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... - prodaja fasadnega materiala - hidrocol beli 1.749 SIT (30 kg) Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Po proizvodnih cenah Vam nudimo lesene karnise stropne in stenske, vseh dolžin KERN Markovo pri Kamniku, tel. 832-461 SERVIS MENGEŠ, Hribarjeva 38 tel. 738-409 Odprto od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. AVTOMEHANIKA in AVTOM EGA Kobetič Usnjarska 8, Kamnik tel. 831-922 - zunanje in notranje čiščenje avtomobila - globinsko čiščenje - priprava avtomobila za prodajo - priprava avtomobila za tehnični pregled - popravilo karamboliranega avtomobila Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Odšel si od doma, nazaj te več ni. Kje hodiš zdaj ata, da domov te ni?... ZAHVALA V 80. letu je tragično preminil naš dragi ata, stari ata, brat, stric in tast JANEZ JAGODIC iz Mekinj, Kotarjeva 6 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Alprema in Svilanita se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi in g. * župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Milan, Štefan in Marjan, hčerki Marija in Iva z družinami in drugo sorodstvo Mekinje, Nemčija, Črna, Srednja vas, junij 1993 Oh, kako je izba prazna, ko tebe, ata, več ni, kako bila je prej prijazna, ko v njej bil si še ti. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek ALOJZ ŽEBALJEC iz Buča 3 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, patronažni sestri in sodelavcem iz Zarje za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo govornikoma Albertu Žibertu in Francu Hribarju, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Lojze, hčere Tončka, Pavla in Maksa z družinami Buč, Kamnik, Loški Potok, junij 1993 Utihnil je tvoj glas, prešerni smeh, obstalo tvoje plemenito je srce, ostali so sledovi pridnih rok, a meni le praznina, žalost, jok... ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta FRANCKA GERKMAN rojena G RIL iz Kamnika, Pot na Poljane 6/c Ob tej hudi izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Kočne Kamnik, sosedom - še posebej Volkarjevim za pomoč in tolažbo, izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Janezu Klobčarju in Ani Pogačar za glasbeno spremljavo, pevcem Lire za občuteno zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljeno zadnje slovo. Žalujoči: mož Miha, hčerka Nada z družino in drugo sorodstvo Kamnik, Homec, Vir, junij 1993 OBVESTILO Založba Vijiarnik bo izdala knjigo Janeza J. Švajncerja OBRANILI DOMOVINO. Vsi nosilci bojnega znaka Trzin in odlikovanci v vojni 1991 lahko knjigo naročijo po znižani ceni 3.400 SIT po tel. 313-028, po faxu 314-984 ali pisno do 10. 7. 93. VIHARNIK, d.o.o. Dunajska 21 61000 LJUBLJANA FOTOKOPIRNICA Ivan Bizjak v stavbi občine Kamnik od ponedeljka do četrtka od 7.45 do 15. ure, v sredah do 17. in v petkih do 13. ure. Fotokopiramo in vežemo učbenike, skripta. ZAHVALA V 85. letu je po težki bolezni umrla naša dobra mama, teta, babica, prababica in sestra KATARINA BURKEIJCA rojena KODRA - Udarnikova s Črnega Vrha 6 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izkazano pomoč, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala dr. Krtovi in patronažni sestri Lipovškovi, ki sta ji lajšali trpljenje. Gospodu župniku za ganljiv govor in lepo opravljen obred. Pevcem iz Kamnika za lepo petje, gospe Ivi Bajde, ki je v imenu KS Tuhinj in ZB lepo opisala njeno trdo življenjsko pot. Veliko število pogrebcev pa je dokazalo, da ste jo spoštovali in imeli radi. Hvala vsem za vse! Žalujoči: sin France in nečak Janko v imenu vsega sorodstva Zg. Tuhinj, Črni Vrh, Cirkuse, Kamnik, julij 1993 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče NIKOLAJ HANČIČ iz Mekinj, Cesta 3 talcev 14 Prav lepo se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz podjetij Svilanit in Zarja za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo duhovnikoma - g. župniku Gosarju in g. Mehletu za lepo opravljeno pogrebno mašo, sestram uršulinkam za molitev in mekinjskemu cerkvenemu otroškemu zboru za molitev in pesem ob pokojniku. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Mekinj in drugim za zapete žalostinke ter gospe Jožici Jeglič za lep poslovilni govor v imenu bivših sodelavcev podjetja Svilanit. Žalujoči vsi njegovi _Mekinje, Gozd, Olševek, junij 1993_ Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi mož in brat AVGUST HRIBAR iz KAMNIKA, Tomšičeva 13a Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in g. Modicu za poslovilne besede. Posebej hvala zdravnikom iz Zdravstvenega doma Kamnik za skrb in pomoč. Žalujoči vsi njegovi Junij 1993 Za tisti dan ali uro pa nihče ne ve, niti angeli v nebesih niti SIN, ampak le OČE. (Mt 24) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice JULIJANE KONCILJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje, sveče, maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Kirnu za dolgoletno skrb pri zdravljenju naše mame; dr. Maroltovi in sestri Nevenki Hribar za posebno skrb ob zadnjih dnevih njenega življenja. Iskrena hvala g. župniku Gosarju za dolgoletno duhovno skrb in za tolažilne besede ob pogrebni maši. Hvala župnikom g. Štrublju, g. Svolj-šaku in g. patru Franciju Seničarju za somaševanje in molitev. Iskrena zahvala pevcem, organistki in glasbenikom za ganljivo petje in izvedeno Mozartovo simfonijo. Hvala vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: sinovi Janez, Franci, Jernej in hči Anka z družinami Mekinje, junij 1993 ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage JASNE ŠKERLEC rojena KAMENŠEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za dobrodelne namene, pevcem, sodelavcu za poslovilne besede, izvajalcu Tišine in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu patru Marku za topel, čustven in bodrilen obred. Vsi njeni Kamnik, junij 1993 Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA Mnogo prekmalu, v komaj 62. letu starosti nas je zapustila draga PEPCA SPRUK iz Kamnika, Tomšičeva 11 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in stanovalcem iz Tomšičeve 11 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Krtovi za izkazano pomoč, sodelavcem Mercator-Eta, gospodu Janežiču za besede slovesa, gospodu Spruku za zaigrano Tišino, neveljskim pevcem za prelepo petje in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njen Tone, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, Nevlje, Duplica, Vegrad, junij 1993 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, strica in svaka JAKOBA PLUTA st mesarskega mojstra iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi poslednji poti. Predvsem se zahvaljujemo župnikom g. Berčanu in g. Gosarju za lepo opravljen pogrebni obred, praproščakom in spremljevalcem pogrebnega obreda, govornikom g. Uršiču in g. Modicu za tople besede slovesa. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru France Gačnik iz Stranj za zapete pesmi in g. Janiju Krtu za ganljivo zaigrano Tišino. Posebna zahvala družinam Krt in Jeras, podjetju Meso Kamnik ter vsem sosedom in prijateljem za njihovo nesebično pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Hvaležni smo vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in se ga spominjate. Vsi njegovi Junij 1993 Na vrhu Špika Spik je zahtevna visokogorska tura! Med zahtevnejše planinske ture gotovo sodi Špik, visok 2472 m, v Martuljkovi skupini. Planinsko društvo Kamnik načrtuje več takih in podobnih vzponov ob svoji 100-letnici. V nedeljo, 29. junija, je preizkušalo svoje telesne sposobnosti na tej dokaj zahtevni turi 18 planincev, od tega 7 žensk. Hojo so pričeli pri planinski koči v Krnici na višini 1218 m. Pot je dobro speljana po pobočju, deloma zla-goma, največ pa kar strmo navzgor. Vreme je bilo za hojo primerno, nekoliko hladno in oblačno. Včasih je padla tudi kakšna kaplja dežja iz hitečih megla nad vrhovi. Vodja Marjan Kobav je dobro pripravil turo in bodril vse prisotne. Že kaj kmalu je napovedal polovico vzpona, seveda je bilo to bolj po planinsko, kot so ugotovili kasneje. Vrha kar ni hotelo biti. Po prvi »zajli« so končno v daljavi le ugledali vrh špičastega Špika. To ni vzelo korajže in poguma. Po dobrih petih urah hoje so končno le prispeli na cilj. Ta v resnici ni tako ošiljen, kakor se vidi iz doline. Razen Marjana so bili vsi drugi prvič na tem vrhu. Dostojno so vse krstili, se vpisali v vpisno knjigo, vtisnili žige, na hitrico nekaj použi-li in za spomin napravili nekaj posnetkov. Predno so se poslovili, sp si ogledali bližnje vrhove. Škrlatica, druga naša najvišja gora, je bila na dosegu roke, le globoka dolina je bila vmes. Vzpon na to goro je predviden konec avgusta. Martuljkova skupina se je bohotila v svoji bogati planinski idili. Pogled je segel do Ka-njovca, Vršiča s Prisojnikom, Razorjem, Mojstrovko pa vse do italijanskih in avstrijskih gora. Vidne so bile Karavanke in dobršen del Julijcev. Enkraten pogled, a rahlo zastrt z oblaki in meglo. Spust v dolino je potekal po vseh pravilih in brez težav. Za varnost je na koncu kolone skrbel Karel Korbar, ki je dobro opravil svojo nalogo. Med potjo v dolino se niso dolgo ustavljali. Proti koncu poti se je vreme toliko poslabšalo, da so kar pohiteli do koče v Krnici. Cilj tega dne je bil dosežen. Vsi so bili zadovoljni, kar precej utrujeni, a vendar razigrani. Mnogi so pred odhodom kar malce dvomili, če bodo dosegli vrh. Naslednja zahtevna tura bo 25. julija na Monte Cavallo v severni Italiji. Gora je visoka 2240 m. Tako Špik kot ta gora bosta dala dovolj kondicije planincem, ki se bodo odločili za obisk Triglava od 12. do 14. avgusta. Za obisk naše najvišje gore bo PD Kamnik sprejemalo prijave do 25. julija. STANE SIMŠIČ NOV KOCNIN DISKONT V ponedeljek, 28. junija, je v poslovnem centru ob kamniški obvoznici kupcem na široko odprl vrata moderen Kočnin diskont. Obiskovalce sta prijazno pričakala direktor Kočne Jože Kopušar in njegov svetovalec Miha Horvat. Kamničanom se je uresničila želja po težko pričakovanem diskontu, saj se za isti blagajniški znesek dobi precej več blaga kot drugje. To sta ugotovila tudi Boris Hribar in Andreja Črtanec (od desne proti levi). Pohvalila sta tudi prijazne prodajalce. VERA MEJAĆ SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO VABI OB KRAJEVNEM PRAZNIKU NA PROSLAVO KI BO V NEDELJO, 11. JULIJA, OB 15. URI PRI SPOMENIKU PADLIM V GRADIŠČU. TRGOVINA Gregorčičeva d.o.o. ul. 2, Jarše - nasproti tovarne Induplati tel.: 061/721-225, tel7fax: 061/831-167 VAM PO NAJUGODNEJŠIH CENAH NUDI - gradbeni les - les, primeren za mizarska dela - zračno suh - iverne plošče, vseh dimenzij in kvalitet - po naročilu - odpadni material za kurjavo POSEBNE UGODNOSTI - dobava takoj - gradbeni les pripravimo tudi najzahtevnejšim kupcem - količinski popusti pri plačilu ivernih plošč (3%-7%) - pri takojšnjem plačilu nad 150.000,00 SIT nudimo 3% popust - plačila s čeki - pri večjih količinah možnost dostave OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! \ bar IDEJA V Kamnik DOMARK Domžale Trgovina in storitve d. o. o. Ljubljanska 59, tel. 711-777 Prodaji center DOMARK v Domžalah in market v Kamniku NUDITA PO IZREDNO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH vrsto izdelkov, med drugim: zaboj piva UNION sok BRAVO 1 kom. v zavitku 12 kom. sok FRUTY 1 kom. v zavitku 12 kom. riž ZLATO POLJE 1 kg mlečna čokolada CZAPP 100 g ribe TUNA 185 g toaletni papir CARLINA 10/1 mehčalec perila 4 I pralni prašek VVEISSER RIESE 3 kg V DOMARKU dobite VSE ZA VAS IN VAŠ DOM. PRISRČNO VABLJENI! 899,00 SIT 79,95 SIT 79,95 SIT 119,70 SIT 69,30 SIT 94,50 SIT 186,80 SIT 284,07 SIT 664.85 SIT NAPREDEK Z DOMŽALSKIM NAPREDKOM PO UGODNIH CENAH V POLETJE: - znižane cene poletni obutvi in konfekciji, - prodajne akcije v vseh Napredkovih trgovinah, - bogata ponudba domačega in uvoženega blaga, - prodaja avtomobilov na leasing, - gotovinska prodaja avtomobilov znamke Fiat-Lancia, - popusti pri gotovinskem plačilu določenega blaga, - ugodna potrošniška posojila. Za družinske in večje nakupe živil priporočamo obisk DISKONTA JARŠE. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Lektorica Tina Romšak. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.