Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Stev. 50.
V Ljubljani, 13. grudna 1907.
XLVII. leto.

Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna številka 16 h. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Eokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne petit- vrste po 20 h, če se oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če se tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema
„Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K.
Z dunajskega shoda.
Glavno poročilo.
(Konec.)
Mi, ki smo izgubili vero na deželne zbore, verujemo samo še na pomoč državnega zbora. Vera je seveda razdrobljiv tvor, ki ne kljubuje vedno sili dejstev. Tako se lahko zgodi, da bomo ob podelitvi svojih zahtev preskrbljeni samo za en minljiv dan, da v bodočnosti potemni usoda državnih uradnikov, ki nanjo priklepamo svojo usodo, in nas zopet potegne v globočino bede. Dohodki državnih uradnikov so uveljavljeni za nedoločljivo, vedno pa daljšo dobo, ti ostanejo dolga leta stalni; nasprotno pa vedno rastejo cene vseh življenskih potrebščin. Neprestano, enako morskim valovom, ki se spenjajo pod mogočno silo pri-rodne moči, gredo cene kvišku, in problem, urediti uradniške plače tako, da bi rasle enakomerno s cenami živil in da bi bilo njihovo razmerje do teh cen vedno enako — ta problem ni rešen in tudi nikoli ne bo rešen. Tudi je mogoče, da pridejo časi, ko zaveje drug duh v državni upravi, da zavlada slejaliprej uprava trde pesti in si prizadene z absolutistiškim sredstvom materialnega pritiska vzgojiti si iz uradništva poslušno orodje v svoje namene. V tem slučaju bi prišli tudi mi zaradi enakosti z uradniki v položaj, da bi na sebi samem občutili resnico, ki jo razodeva govorica: Enakim enako. O ^m smo popolnoipa na jasnem. Toda vsi pomisleki so uničeni ob železnem argumentu bede. Ko so se razbili vsi naši poizkusi, da bi se rešili po ¿Prugi poti sile in potrebe, ostaja samo še usoda državnih uradnikov naše upanje, zadnja veja, ki sezamo po nji v svojo rešitev.
Možje ljudstva, zastopniki ljudstva, ki so tu v naši sredi, so čuli naše besede, spoznali ob izviru naše bolesti. Kar so čuli, ni izraz tega, kar vznemirja majhen krog, to je vzklik vsega, velikega, v svojem pravnem čuvstvu globoko užaljenega stanu 1 Iz vseh dežel in vseh narodov države so tu združeni zastopniki učiteljstva. Kar jih sicer loči in, žal, le prevečkrat razdvaja v hudem sovraštvu, stopa v ozadje pred zapovedujočo skupno dolžnostjo, združeno potrkati na vrata parlamenta, da se vzame Avstriji sramota, da pusti svoje učiteljstvo stradati in vzgojevalcem svoje mladine, svojega upanja in svoje bodočnosti, ugrablja veselo moč do izpolnjevanja visoke naloge in tako greši proti svojim najvitalnejšim interesom.
In da ni sredstev, da bi se izpolnila pravična zahteva učiteljstva? Kdo se daj motiti s takimi izgovori? Ali mislijo, da ne more biti v Avstriji konec norcev? Država ima denar za
meče in sulice, za puške in kanone. Kadar zahtevajo težke milijone za oboroževanje in se proti temu dvigne duh ugovora, tedaj je treba vojnemu ministru sesti samo na kljuse „državnih potreb", in zlomljen je vsak odpor. Morda se lev opozicije umirajoč nekolikokrat nedolžno zgane. In vendar ni pričakovati vojne. Danes, ko je v Evropi, da govorim v podobi, vsaka država kot zaščiten, tja do zob oborožen mož, tišči en meč drugega v nožnici. Za dolga leta naprej je po človeški pameti zajamčen mir med narodi. Toda boj, v notranjosti države, boj proti zmaju nevednosti, ki je obenem boj za povzdigo ljudstva na višjo stopnjo kulture, meče svoje valove dannadan. V tem boju ni nič premirja. Eojen je bil s civilizacijo narodov, spremljal je brez prestanka njih razvoj in bo končan šele tedaj, ko ostavijo poslednji ljudje zemeljsko oblo. Ta večni boj človeštva, boj luči proti temi, ki utemeljuje končno tudi tisto moč ljudstva, ki se izkaže na bojnem polju in ovije sinovom domovine lovor okolo čela — ta boj zahteva v prvi vrsti to, kar se filozofsko opisuje kot državne potrebe. Izdatki za šole so najpravičnejši vojni davek, pa tudi najpametnejši, zakaj brez knjige ostane tudi najostrejša sablja samo lesena palica. Zato ni nobena neumnost večja in samoumornejša kot ta, ki pusti stradati moža, ki vodi boj proti nevednosti in njenim opustošujočim posledicam. Njega obsojati trdo in brez ljubezni, dopuščati, da vojuje poleg boja za ljudsko izobrazbo še težak boj za obstanek, se pravi, odvzeti mu orožje in mladino, ki je izročena njegovemu varstvu, izročati vsem morališkim obcestnim razbojnikom.
Zategadelj ne more več dolgo iti tako naprej kakor doslej. Samo obžalovati je, da nam ni mogoče tistim zastopnikom ljudstva, ki niso prišli med nas, zapisati z gorečimi črkami, kaj so dolžni našemu stanu. Ali bodo besede, ki se danes razlegajo v tej dvorani, zazvenele ven in zbudile speče vesti? Tega ne vemo. Toda vkljub tej negotovosti storimo svojo dolžnost, ker ostane dolžnost tudi potem dolžnost, ako ni njeni izpolnitvi zagotovljen uspeh, zakaj ona je ukaz morale in človečanstva. Toda mi upamo, da se bodo vsaj oni gospodje poslanci, ki so se odzvali našemu povabilu in prišli med nas ter dokazali s tem, da niso ob boju celokupnega avstrijskega učiteljstva za človeka vredno eksistenco ostali mrzlih src, odločno zavzeli s svojimi somišljeniki v parlamentu za naše pravične in v zakonu
utemeljene pravice, ne da bi se dali motiti od nasprotnih vplivov.
* *
Zahtevo in sklep smo priobčili že v prvotnem poročilu. Prihodnjič zaključimo to izvestje s to in ono drobtino.
Po katoliškem shodu.
Državni poslanec profesor dr. Drtina je po dokončanih volitvah v državno zbornico pisal v „Češki reviji" *, da pride v novi zbornici, ki je bila voljena na podlagi obče volilne pravice, prejalislej do načelne ločitve poslancev v dve skupini. Eno skupino bodo tvorili poslanci svobodomiselnih idej, a v drugo skupino vstopijo vsi reakcijonarni poslanci. In preporno jabolko bo — šola.
Prerokavanja dozorevajo!
Začetek temu načelnemu razdvoju je iskati v ravnokar minulem avstrijskem katoliškem zborovanju, ki se je vršilo na Dunaju. Avstrijski krščanski socialisti, ki so prešli popolnoma v tabor mednarodnega klerikalizma in ki se senčijo v senci avstrijskih nadškofov, škofov, prelatov itd., so si bili tako svesti svoje moči, svojega uspeha, da so prezgodaj izdali svoje skrite namene.
In zgodilo se je, da je na vseučiliškem sestanku katoliškega shoda kakor tudi na banketu, prirejenem po dunajskem občinskem zastopu temu shodu, kjer so si gasili svojo grmansko žejo — vstal sam dr. Lueger ter na vsa usta povedal, da želi avstrijski klerikalizem dobiti v svoje roke vse šolstvo, posebno pa avstrijska vseučilišča, zakaj le na teh se goji vse kaj drugega kakor pa to, kar želi internacijonalni klerikalizem.
Ta izjava vodje nemških krščanskih socialcev je zbudila glasen protest v vseh naprednih slojih mnogojezične Avstrije. Toda ostalo ni samo pri protestih. Kažejo se že vidne posledice te prezgodaj izrečene izjave. Takozvani nemški blok v parlamentu je šel v kosce; znana „dvanajstorica" je bila. In prvo združitev vseh svobodomiselnih poslancev brez razlike narodnosti je zbudil Masarikov predlog na naučnega ministra zaradi omenjene izjave. Poudarjati ni potjeba, da so se vsi vseučiliški profesorji dvignili kakor en mož proti tej nakani nepremišljenih vodij avstrijskih klerikalcev.
Seveda, možje, ki so mislili, da imajo že vso Avstrijo pod svojimi širokokrajnimi klobuki, so se zbali te solidarnosti in sedaj izkušajo na vse mogoče načine ublažiti vtisk govora blebetavega dr. Luegerja. Ne motimo se preveč, ako trdimo, da bo dr. Lueger škodil v tisti meri krščanskim socialistom, kakor jih je hitro spravil do veljave.
* Na članek se prilieno ozremo.	O p a z. p i s.
Jožef Mesner.
Tožno so zapeli dne 27. novembra t. 1. komendski zvonovi ter oznanjali občanom in okolici, da je zopet eden Zemljanov nastopil pot v one neznane pokrajine, odkoder ni vrnitve več.
Bil je to mož, čigar telesne ostanke smo pravkar izročili materi zemlji v hladno naročje — naš dragi, nepozabni tovariš, nadučitelj Jožef Mesner.
Neutrudno kosi smrtna kosa in zahteva svojih žrtev izmed vrst slovenskega učiteljstva. Zdaj pade v grob mladenič v cvetu svojih let, zdaj zopet zagrne zemlja starčka, ki je vse svoje življenje neumorno delal za omiko in probujo naroda, za dušni in telesni blagor izročene mu mladine. In tak neutruden delavec je bil v pravem pomenu besede naš pokojni tovariš.
V zorni mladosti, ko mu je bilo komaj 20 let, je nastopil težavno pot, po kateri nam je hoditi učiteljem, in vztrajal v naporni službi do konca svojih dni, tako da ga danes po dovršenih 54 službenih letih kot starosto vsega kranjskega učiteljstva polagamo v grob. Po vsi pravici smemo reči s pesnikom, da živel vrli mož ni zase, on živel je za narod svoj, ker mu je v tej dolgi dobi odgojil nebroj sinov in hčera, katerih mnogi
Dejstvo je, da je minuli shod avstrijskih katoličanov zabil močno zagozdo med načela avstrijskega parlamenta ter razdvojil parlament in potem tudi avstrijske narode v dva tabora.
Tu reakcija, tam svobodomiselnost!
In s tem vidnim uspehom katoliškega shoda smo popolnoma zadovoljni.
Druga točka minulega katoliškega shoda, ki mora zanimati vsakega ljudskošolskega učitelja — je bilo poročilo o ljudskem šolstvu in o ljudskošolskem učiteljstvu.
Umljivo je, da mora taka poročila imeti na vsakem katoliškem shodu edini pravi zastopnik katoliških staršev — kak župnik ali dekan. Zakaj le-ti najbolje vedo, v kake staje morajo iti katoliške ovce, da se jih najlažje, a tudi najizdatnejše lahko ostriže.
Eesolucije, ki jih je utemeljeval na tem shodu državni poslanec, župnik v Mehrnbachu na Gor. Avstrijskem Josef Lang, in ki so bile tudi soglasno sprejete, se glase:
1.	Katoliški shod smatra versko-nravno-patriotično vzgojo mladine kakor edino pravo podlago, na kateri se mora mladina vzgojiti v dobre državljane, v ljudi, ki bodo mogli živeti za večnost sposobno življenje. Katoliški shod obsoja najodločneje ona načela, po katerih vzgaja svobodomiselno učiteljstvo mladino v svobodomiselnih šolah, zakaj taka vzgoja vodi mladino v začasno in večno pogubljenje; nasprotno odobrava katoliški shod brezpogojno načela katoliških šolskih društev in katoliškega učiteljstva ter toplo priporoča, da se jih gmotno in duševno podpira.
2.	Patriotična odgoja se pri nas ne sme omejiti le na negovanje zvestobe do vladajoče dinastije, temveč mladina se mora temeljito priučiti svoji materinščini,* poznati mora kulturo in zgodovino domovine in domačih, to je avstrijskih narodov, in sicer zato, da zna to prav ceniti pozneje v praktičnem življenju.
3.	Da se pa tudi mladina odgoja v istini po teh nazorih, se mora skrbeti, da se njih odgojevalce, to je učiteljstvo, pripravlja že v pripravnicah za tak poklic.
4.	Da ostane učiteljstvo zvesto načelom versko-nravne vzgoje in da ta načela tudi dejansko uporablja in brani, zato priznava katoliški shod prednosti katoliške organizacije, ki naj deluje v
* Kaj pa dunajski Cehi ? I	U r e d n.
zavzemajo danes odlično mesto v človeški družbi in mu gotovo ohranijo hvaležen spomin do konca svojih dni.
Eodil se je pokojni Jožef Mesner dne 12. marca 1833. 1. na Dovjem v naši divni Gorenjski. Po dovršenih študijah je najprej služboval v Polhovem gradcu, kjer je bil obenem prvi učitelj na ondotni novoustanovljeni enorazrednici. Od tam se je preselil na Bohinjsko Belo, potem pa v Skocijan pri Turjaku na Dolenjskem, kjer je služboval 15 let. A kot pristnega Gorenjca ga je vleklo srce zopet „nazaj, v planinski raj"; zaprosil je službe v Komendi, katero je nastopil 1. 1875. in jo oskrboval do svoje smrti, polnih 32 let.
Ko je pred štirimi leti praznoval petdesetletnico svojega učiteljevanja, in so mu ob tej priliki udani občani komendski dejansko kazali svojo iskreno vdanost in ljubezen, je doživel takrat blagi starček gotovo enega izmed najlepših dni svojega življenja. V krogu svoje soproge, otrok in vnukov, obdan od hvaležnih učencev in pravih, resničnih prijateljev, se je čutil pomlajenega in nanovo poživljenega, kar nam ostane v nepozabnem spominu vsem, ki smo se udeležili te redke slavnosti.
Danes pa ga ni več med nami! Truplo smo izročili materi zemlji, njegov duh pa biva visoko vrh zvezdd, odkoder seozira
soglasju s centralno organizacijo, priporoča najtopleje katoliško učiteljsko organizacijo, čestita katoliškemu učiteljstvu na njih dosedanjih uspehih in želi, da se ta organizacija razširi, posebno v nenemških pokrajinah.
Jasno se kaže tendenca vseh teh resolucij. Iz njih se zrcalijo vse one zahteve, ki jih goji že od nekdaj internacijonalni klerikalizem napram šolstvu.
Kakšna bi bila ljudska šola, ako bi se izročila na milost in nemilost klerikalizmu, nam dovolj dokazujejo razne resolucije, ki jih predlagajo in sprejemajo na raznih katoliških shodih, kakor poldnevni pouk, šestletna šolska doba, več kmetijskega pouka v šole itd. Šola bi torej postala pravo torišče sistema-tiškega nazadovanja, zakaj tu bi se otroci pač naučili nebroj molitvic in sličnih stvarij, ki jim v poznejšem življenju ne ha-snejo čisto nič, branju in pisanju bi se priučili le za silo, a kmetijstvo bi bilo pa oni „paradešimel", ki bi imelo nalogo, polagoma nadomestiti sedaj običajne realne predmete. No, in o odgoji značajev ne govorimo, ker ti ljudje sploh nimajo značajev !
Da jim naša c. kr. učiteljišča še niso dovolj klerikalna, vemo dobro. Ti možakarji bodo šele tedaj zadovoljni, ko bodo na naših c. kr. učiteljiščih poučevali sami šolski bratje in same šolske sestre.
Kako srečo bodo pa imeli klerikalci pri snovanju katoliških učiteljskih društev, pokaže prihodnjost. Do sedaj, lahko rečemo, so ti uspehi tako minimalni, tako žalostni, da se celo merodajni klerikalni voditelji sramujejo teh neuspehov. In na tako značaj-nost ljudskošolskega učiteljstva smo prav ponosni. Zgodovina organizacije katoliškega učiteljstva, posebno na Slovenskem, kaže, da je vsak trud, vsak napor klerikalcev tu zaman. — Da pa tudi najnovejše taktiške poteze, ki so jih pričeli delati klerikalci na svojih shodih (n. pr. Dobrava in Eadovljica) ne prinesejo uspehov, za to garantujemo!
Kako rajsko veselje bomo pa ljudskošolski učitelji uživali, ko pridemo pod okrilje teh ljudskih osrečevalcev, pokažemo v kratkem na zgledih iz življenja.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
na togujočo rodovino iu na nas vse, ki smo ga spremili na potu k večnemu pokoju, katerega je našel tu ob znožju krasnih kamniških planin!
Bridko in težko je danes pri srcu njegovi zapuščeni rodo-vini, bridko in težko nam je tovarišem njegovim, a tudi Vam, spoštovani občani, ko se ločimo od pokojnega g. Mesnerja; navdaja nas le tolažilna zavest, da
praznik ni bilo njegovo življenje, življenje mu bilo je delaven dan.
Počivaj toraj v miru, dragi nam tovariš, meni pa še posebej očetovsko mili prijatelj, odpočij si od truda, ki ga je bilo polno Tvoje življenje,
•	saj našel si na božjem nebi
kar tukaj si zastonj iskal.
Blagor Tebi, naš tovariš, ki
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; kjer solnee sreče Ti ne vgasne, resnice solnee ne stemni.
Slava Tvojemu spominu!
T. Petrovec.
Novi školski zakoni za Istru.
Priopčuje A u g. B a j č i <5. Istarski sabor glasovao je u tek minulom svojem zasje-danju razne školske zakone. Veleučeni gespodin profesor Vje-koslav Spinčic, koji se je osobito zauzimao za čim pravednije uredjenje naših pravnih odnošaja, izvolio mi je dostaviti vse spomenute zakone kako ih je prihvatio Sabor. Znajuč, da svaki učitelj i svaka učiteljica želi znati koji i kakovi su ti zakoni, priopcit 6u ih u hrvatskom prevodu.
A.
Načrt zakona, kojim se uredjuju pravni odnošaji učiteljstva opčih pučkih škola u Istri.
§ 1.
Učiteljsko osoblje na javnim pučkim školama u pogra-ničnoj grofoviji Istri sastoji od nadučitelja, ravnajucih učitelja, učitelja i podučitelja. Bavnajuci učitelji su oni učitelji, koji upravljaju jednorazrednom, a nadučitelji oni, koji upravljaju više-razrednom pučkom školom. Bavnajucem učitelju gradjanske škole pripada naslov i značaj ravnatelja. Odgovarajuči naslovi vrijede i za žensko učiteljsko osoblje.
§ 2.
Stalno ustanovljena učiteljska mjesta na javnim pučkim školama jesu mjesta podučitelja (ljice) ili mjesta učitelja (ljice) I., II. ili III. reda.
§ 3.
I.	U koji red da se uvrste učiteljska mesta na gradjanskim školama, odredjuju sporazumno pokrajinski istarski odbor i c. k. pokrajinska školska oblast i to prigodom ustanovljenja od-nosno proširenja pomenutih škola.
II.	Bazvrstanje stalno ustanovljenih učiteljskih mjesta na javnim pučkim školama uslijedit če redovito na temelju slijedecih ustanova.
Ustanovit če se:
1.	na mješovitim školama:
a)	sa jednom učiteljskom šilom jedno mjesto učitelja
III.	reda;
b)	s dvjema učiteljskim silama jedno mjesto učitelja II. reda i jedno mjesto učiteljice III. reda;
c)	s trim učiteljskim silama jedno mjesto učitelja II. reda, jedno mjesto učiteljice III. reda i jedno mjesto podučitelja ;
d)	sa četirimi učiteljskim silama jedno mjesto učitelja I. reda, jedno mjesto učitelja III. reda, jedno mjesto učiteljice
II.	reda i jedno mjesto podučiteljice;
2.	na muškim školama:
a)	sa jednom učiteljskom šilom jedno mjesto učitelja
III.	reda;
b)	s dvjema učiteljskim silama jedno mjesto učitelja II. reda i jedno mjesto učitelja III. reda;
c)	s trim učiteljskim silama jedno mjesto učitelja II. reda jedno mjesto učitelja III. reda i jedno mjesto podučitelja;
d)	sa četirim učiteljskim silama jedno mjesto učitelja I. reda, jedno mjesto učitelja II. reda, jedno mjesto učitelja III. reda i jedno mjesto podučiteljice;
e)	sa pet učiteljskih sila jedno mjesto učitelja I. reda, jedno mjesto učitelja II. reda, jedno mjesto učitelja III. reda, jedno mjesto podučitelja i jedno mjesto učiteljice III. reda;
8. na ženskim školama:
a) sa jednom učiteljskom šilom jedno mjesto učiteljice III. reda;
b)	s dvjema učiteljskim silama jedno mjesto učiteljice II. reda i jedno mjesto učiteljice III. reda;
c)	s trim učiteljskim silama jedno mjesto učiteljice II. reda, jedno mjesto učiteljice III. reda i jedno mjesto pod-učiteljice;
d)	sa četirim učiteljskim silama jedno mjesto učiteljice I. reda, jedno mjesto učiteljice II. reda, jedno mjesto učiteljice III. reda i jedno mjesto podučiteljice;
e)	sa pet učiteljskih sila jedno mjesto učiteljice I. reda, jedno mjesto učiteljice II. reda, jedno mjesto učiteljice
III.	reda i dva mjesta podučiteljice.
Na muškim školama sa više od pet razreda ustanovit če se za svaku dalnju učiteljsku silu najprije jedno mjesto podučitelja, pak jedno mjesto učitelja III. reda i naposlijed jedno mjesto učitelja II. reda, držeč se toga postupka i kod svakog slijedečeg proširenja škole, tako, da na muškoj školi sa budi si koliko učiteljskih sih ne če se moči ustanoviti više od jednoga mjesta učitelja I. reda niti više od jednog mjesta učiteljice III. reda.
Na ženskim školama sa više od pet razreda ustanovit če se za vsaku dalnju učiteljsku silu najprije jedno mjesto učiteljice III. reda, pak jedno mjesto učiteljice II. reda i naposlijed jedno mjesto podučiteljice, držeči se toga postupka i kod vsakog slijedečeg proširenja škole, tako, da na ženskoj školi sa budi si koliko učiteljica ne če se moči ustanoviti više od jednoga mjesta učiteljice I. reda.
Inako ustanovljenje učiteljskih mjesta može od slučaja do slučaja uslijediti samo uz privolu pokrajinskog odbora.
Iti. Ako uslijed proširenja jedne škole bude uvršteno mjesto ravnajučeg učitelja u koji visi red, promaknut če pokrajinska školska' oblast uredovno u viši red plate dotadašnjeg stalnog ravnajučeg učitelja, ako je njegovo službovanje bilo u vsakom pogledu povoljno.
IV.	Sa privolom pokrajinskog odbora iznimno če se raspi-sati i stalno podijeliti takodjer mjesta učitelja na prazna mjesta učiteljica i obratno.
V.	Privremeno dozvoljena učiteljska mjesta i mjesta posebno namještenih vjeroučitelja, ne če se računati za promjenu klasifikacije ustanovljenih učiteljskih mjesta na odnosnoj školi.
§ 4-
Broj stalnih učiteljskih mjesta na pojedinim školama odredit če se na temelju državnog školskog zakona ili na temelju suglasne odluke pokrajinske školske oblasti i pokrajinskog odbora za Istru.
Jednakim suglasjem mogu se dozvoliti i privremena učiteljska mjesta i ustanoviti mjesta stalnih namjesnih učitelja za odredjena školska okružja: osobni doplaci (§ 13.) i stanarina (§ 14.) za stalne namjesne učitelje ili učiteljice odredit če se prema mjestu sjedišta odnosne kotarske školske oblasti.
Klasifikacija mjesta, na koja se ne mogu primijeniti ustanove § 3. (privremena mjesta, stalni namjesni učitelji), uslijedit če u sporazumu pokrajinske školske oblasti i pokrajinskog odbora za Istru.
§ 5.
Podijeljenje stalnih mjesta podučitelja ili nadučitelja, ravnajučeg učitelja ili učitelja • od jednog od tri pomenuta reda uslijedit če putem javnog raspisa natječaja u smislu ustanova zakona od 3. studenoga 1874. br. 30 1. z. i n. za Pr., odnosno zakona od 9. listopada 1901. br. 35 1. z. i n. za Prim.
Da bude natjecatelj stalno imenovan, treba, da je položio sa dobrim uspjehom ispit osposobljenja.
§ 6.
Stalni podučitelji iza desetgodišnjeg pohvalnog službovanja bit če uredovno promaknuti za stalne učitelje III. reda.
Stalni učitelji III. reda iza dvadesetgodišnjeg pohvalnog službovanja bit če uredovno promaknuti za stalne učitelje
II.	reda.
Stalni učitelji II. reda iza tridesetgodišnjeg pohvalnog službovanja bit če uredovno promaknuti za stalne učitelje I. reda.
Za sva spomenuta promaknuča računat če se samo godine neprekidnog službovanja na javnim pučkim školama u pogra-ničnoj grofoviji Istri iza stalnog imenovanja, u koje če se godine računati i vrijeme privremenog službovanja od dana, kada je odnosna učiteljska sila podastrla molbu za postignuče mjesta na koje je bila imenovana.
Iste ustanove vrijede i za žensko učiteljsko osoblje i za stalne namjesne učitelje ili učiteljice (§ 4).
Pravo promaknuča u smislu ovoga § pripada pokrajinskoj školskoj oblasti.
Ako službovanje odnosne učiteljske sile ne bude pripoznato pohvalnim za cijelo prošlo desetgodište, odlučit če pokrajinska školska oblast, da li če se i koji razmak vremena uzeti u obzir za možebitno promaknuče; u tom slučaju dozvolit če se pro-maknuče tekar. onda, pošto bude nadopunjeno potrebito desetgodište. Možebitno dalnje promaknuče u smislu ovoga § ne če se dozvoliti nego po izmaku dalnjcg potpunog desetgodišta ubrojivog od dana zadnjeg promaknuča.
§ 7-
Sluči li se, da bude iza uredovnog promaknuča jedne učiteljske sile, ispražnjeno na istoj školi jedno mjesto istog reda, na koji je bila promaknuta odnosna učiteljska sila, otvorit če se natječaj za mjesto onog reda, u kojem je bila promaknuta učiteljska sila prije svoga promaknuča.
(Slijedi odlomak koji nije moguče odgonenuti.)
U svakom slučaju morat če se raspisati nepopunjeno mjesto ravnajučeg učitelja, ma da je i bila koja učiteljska sila na istoj školi promaknuta na isti ili u viši red nego li je onaj ravnajučeg učitelja.
§ 8.
Učiteljske sile na javnim pučkim školama primaju iz pokrajinske školske zaklade godišnju plaču i eventualne osobne doplatke, poslovni doplatak i petgodišnje doplatke, dočim primaju stnu u naravi odnosno stanarinu od školske opčine.
§ 9-
Godišnja plača stalno imenovanih učiteljskih sila na javnim opčim pučkim školama jest za podučitelje 1200 K, za učitelje
III.	reda 1440 K, za učitelje II. reda 1680 K, a za učitelje I. reda 1920 K.
Godišnja plača stalno imenovanih učitelja na gradjanskim školama iznaša za 360 K po redu više.
Godišnja plača stalno imenovanih podučitelja na gradjanskim školama je 1440 K.
Privremenim učiteljskim silama providjenim svjedodžbom osposobljenja pripada plača odredjena stalnim namještenim pod-učiteljima.
Godišnja plača privremenih učiteljskih sila providenih samo svjedodžbom zrelosti iznaša 960 K (učiteljski kandidat). Prvim slijedečega mjeseca iza ispita osposobljenja piimaju plaču odre-djenu za definitivno imenovanje podučitelje.
Plača ženskog učiteljskog osoblja iznaša u vsakom slučaju 80% plače odredjene odgovarajudem redu muških učiteljskih sila.
§ 10.
Poslovni, doplatak učiteljskim silama, koje upravljaju kojom opdom pučkom školom, računa se po broju definitivno ustanovljenih učiteljskih mjesta na odnosnoj školi, i to: na školama sa 1 ili 2 učiteljskim silama godišnjih 180 K;
, 3 , 4 „	, „ 300 K;
„. . 5 , 6 „	„ „ 420 K,
i za svaku slijededu učiteljsku silu po 60 K više do najviše godišnjih 600 K. Žensko učiteljsko osoblje prima 80 % od spome-nutih poslovnih doplataka do najviše godišnjih 480 K.
Ravnateljima gradjanskih škola pripada godišnji poslovni doplatak u iznosu od 600 K, a ravnateljicama u iznosu od 480 K.
§ 11.
Učitelji i podučitelji, bili stalni ili privremeni, imadu pravo na šest petgodišnjih doplataka, od kojih prvi dozrijeva nakon 5 godina, drugi nakon 10 godina, treci nakon 15 godina, četvrti nakon 20 godina, peti nakon 25 godina i šesti nakon 30 godina neprekidnog službovanja na pučkim ili gradjnskim školama u pograničnoj grofoviji Istri iza ispita osposobljenja.
Za postignude pojedinih petgodišnjih doplataka potrebito je da bude službovanje odnosne učiteljske sile u cijelom prošlom petgodištu u svakom obziru povoljno i da je odnosna učiteljska sila postigla u obuci dobar uspjeh, jer de joj se inače za odgo-varajude dobu odgoditi rok doznačenja petgodišnjeg doplatka.
Odluka o doznačenju petgodišnjih doplatka i o možebitnoj odgodi početka istih pripada pokrajinskoj školskoj oblasti.
Petgodišnji doplaci počinju se isplačivati prvim slijedecega mjeseca iza što su dozrijeli.
Učiteljskim silama, su koje neposredno pred njihovim stalnim imenovanjem za koju školu pogranične grofovije Istre služile na školama u drugim kraljevinam i zemljama zastupanim u care-vinskom vijedu, odredit če pokrajinska školska oblast sporazumno sa zemaljskim odborom godine, da li de se i koliko vremena one njihove prijašnje službe ubrojiti u svrhu doznačenja može-bitnih petgodišnjih doplataka.
I	§ 12.
Svaki petgodišnji doplatak iznaša za privremenu mušku učiteljsku silu godišnjih 120 K, a za stalnu mušku učiteljsku silu godišnjih 180 K: ženskomu učiteljskomu osoblju pripada 80% od tih iznosa.
Kada privremena učiteljska sila postigne stalno imenovanje, računat ce joj se prvim slijedecega mjeseca iza stalnog imenovanja dotadašnji petgodišnji doplaci u iznosu petgodišnjih doplataka stalnih učiteljskih sila.
§ 13.
Stalne i privremene učiteljske sile, providjene svjedodžbom osposobljenja, uživat ce dok službuje na školama u gradu Puli i u poreznim opcinama Volosko i Opatija, godišnji osobni doplatak od 360 K koji se ne ubraja u mirovinu; pod istim uvjetima uživat de učiteljske sile namještene na školama nalazecim se u drugim mjestima lječilišnih okružja opstojeeih u pokrajini osobni godišnji doplatak od 240 K, koji se ne ubraja u mirovni i osobni godišnji doplatak od 180 K u mjestima, koja su sijela kotarskih sudova.
Učiteljskim kandidatima isplacat de se spomenute osobne doplatke prvim slijedeceg mjeseca iza ispita osposobljenja.
Učiteljske sile na pučkim školama, koje bi bile providjene svjedodžbom osposobljenja za gradjanske škole, uživat ce godišnji osobni doplatak od 120 K, koji se ne de ubrajat u mirovinu, a taj doplatak počinje sa prvim slijedeceg mjeseca iza ispita osposobljenja.
Ženskom učiteljskom osoblju pripada 80% od spomenutih osobnih doplataka.
§ 14.
Učiteljsko osoblje ima pravo na prikladan stan u naravi, ili ako toga nije, na stanarinu, u smislu slijedecih ustanova.
Ravnatelji gradjanskih škola i upravitelji pučkih škola od dva ili više razreda bili oni stalno ili privremeno imenovani, imadu pravo na stan od najmanje tri sobe, jedne sobice, sa potrebnim nuzgrednim prostorima (kuhinjom, konobom i zahodom), a taj stan dodijelit de irn se u školskoj ili u kojoj drugoj pristojnoj zgradi. Ako nije stana u naravi, pripada im godišnja stanarina: od 840 K u gradu Puli i u lječilištima Vo-loskom, Opatiji i Lovranu; od 720 K u gradovima Poreču, Pa-zinu, Malom Lošinju i Velom Lošinju; od 600 K u gradovima ili mjestima, koja su sijela kotarskoga suda i u gradovima Miljam, Izoli i Kastvu. a od 540 K u svim ostalim mjestima.
I ostale učiteljske sile, ako su providjene svjedodžbom osposobljenja, imaju pravo na stan u naravi sastojedi od dviju soba, jedne sobice sa potrebnim nuzgrednim prostorima. Ako nije stana u naravi, pripada im godišnja stanarina i to: u gradu Puli i u lječilištima Opatiji, Voloskom i Lovranu u iznosu od 600 K za stalno imenovane učitelje a od 480 K za podučitelje i privremene učitelje; u gradovima Poreču, Pazinu, Malom Lošinju i Velom Lošinju u iznosu od 540 K za stalno imenovane učitelje, a od 360 K za podučitelje i privremene učitelje; u mjestima, koja su sijela kotarskoga suda, i u gradovima Miljam, Izoli i Kastvu u iznosu od 480 K za stalno namještene učitelje, a od 300 K za podučitelje i privremene učitelje; u svim ostalim mjestima u iznosu od 360 K za stalno imenovane učitelje a od 240 K za podučitelje i privremena učitelje.
Ako u sad opstojecim školskim zgradama ne bi bile na raspoloženje odnosnim učiteljskim silama sve propisane prostorije, pripadat de im zato razmjerna odšteta u novcu.
Učiteljskim silama providjenim samo svjedodžbom zrelosti (učiteljskim kandidatima) doznačit ce se u ime stanarine: u gradu Puli i u lječilištima Opatiji, Voloskom i Lovranu iznos od 240 K, a u svim ostalim mjestima iznos od 180 K. Prvim slijedecega mjeseca iza ispita osposobljenja doznačit ce se ovim učiteljskim silama ili pristojan stan u naravi, ili stanarina u iznosu odredjenom za učiteljske sile sa svjedodžbom osposobljenja.
Privremenim ravnajudirn učiteljima, i ako nemaju ispita osposobljenja, pripada stan u naravi odnosno stanarina, u iznosu kano da su stalno imenovani na tom mjestu.
Stanarina se računa u mirovinu odnosne učiteljske sile, i to u iznosu od 540 K za ravnatelje gradanskih škola i za rav-najuce učitelje pučkih škola, u iznosu od 360 K za učitelje i u iznosu 240 K za podučitelje.
Predstojece ustanove vrijede i za žensko učiteljsko osoblje razlikom, da ce im se godišnje stanarine računati po 80% i isti % računati u mirovinu prema svotama odredjenim za muške učiteljske sile.
U sporovima obzirom na stan u naravi odnosno na stanarinu odlučivat de pokrajinska školska oblast.
§ 15.
Privremeno imenovani posebni vjeroučitelji imaju pravo na vse prihode koje uživaju privremeni učitelji iste škole sa ispitom osposobljenja; a stalno namješteni posebni vjeroučitelji imadu pravo na beriva stalnih učitelja III. reda na istoj školi i na pro-maknuče u smislu § 6 u drugi red iza desetgodišnjeg nepre-kidnog pohvalnog stalnog službovanja.
§ 16.
Privremeni namjesni učitelji, to jest oni, koji nisu namješteni na kojoj školi a zamjenjuju drugog učitelja privremeno zaprečenog u obučavanju, bez obzira da li su ili nisu osposob-ljeni za učiteljsku službu, primaju, ako su muški, posticipatnu mjesečnu plaču od 120 K, a ako su ženske od 100 K i to bez ikakva prava na stan u naravi odnosno na stanarinu. No i za privremene namjesne učitelje vrijede ustanove § 13. Prigodom doznačenja plače, naznanit ee se rok trajanja iste.
Za supliranja preko tri mjeseca potrebita je prethodna privola pokrajinskog odbora.
§ 17.
čim ovaj zakon stupi v pravnu snagu, odmjerit če se i doznačiti na temelju ustanova istoga svim učiteljskim silama u službi na pučkim školama pogranične grofovije Istre — počam od 1. siječnja 1908. — plača, možebitni petgodišnji doplaci, poslovni i osobni doplaci, te stanarina svakom prema redu plače postignutom jur prije izdanim dekretima i prema ukup-nog broju godina službovanja ubrojivih u smislu ovoga zakona, dočim če se obustaviti sa 31. prosinca njihova dosadašnja beriva.
Ako se upostavi, da ima biti koje učiteljsko mjesto klasi-ficirano u smislu § 3. ovega zakona višim redom od onoga, koji je do tada uživala odnosna stalna učiteljska sila na tom mjestu, doznačit če se od vremena naznačenog u prvoj postojci ovog § toj učitejskoj sili beriva spojena sa dotičnim višim redom.
Promaknuca po starosti u smislu § 6. ovoga zakona pro-vesti ce se ograničenjem, da če učiteljske sile koje budu 31./12. 1907. III. reda biti promaknute u II. red tek nakon deset godina od postignuča III. reda, tako isto i učiteljske sile, koje budu 31. prosinca 1907. II. reda, neče se promaknuti u I. red prije no izmine desetgodište iza kako im bješe podijeljeno mjesto II. reda.
Stalnim učiteljskim silama, koje na temelju dosadašnjih zakona primaju vede prihode nego li bi im pripadali na temelju ovoga zakona, ne 6e se sniziti dosadašnja beriva.
Privremenim učiteljskim silama, koje primaju vece prihode nego li im pripadaju u smislu ovoga zakona, doznačit če so od 1. siječnja 1908. beriva izključivo po ustanovama nazočnog zakona.
§ 18.
Ovaj zakon stupa u snagu danom proglašenja.
Početkom njegove valjanosti stupit če van krijeposti sve protivne ustanove pokrajinskih zakona od 31. ožujka 1870. br. 20 L. Z. N. za Prim., od 3. studenoga 1874. br. 30 L. Z. N. za Prim., od 14, prosinca 1888. br. 32 i od 9. listo-pada 1901. br. 35 L. Z. N. za Pr.
§ 19.
Moj ministar za bogoštovje i nastavu ima provesti ovaj zakon.
„Akademija"
ljudsko izobraževalno drnštvo v Ljubljani.
Njen namen, dosedanje poslovanje in načrt za prihodnjost.
I.
Namen društva.
Društvo „Akademija" se je ustanovilo, da organizo-vano in sistematično širi duševno obzorje slovenskega ljudstva. Dvigati nivó izobrazbe zlasti širših slojev, to je bil namen ustanoviteljev. Kulturno delo je predpogoj vsakega drugega; gospodarski in politični napredek temelji na kulturni podlagi. Zato so ustanovitelji „Akademije" izločili politično strankarstvo; združili so se razni politični elementi v skupni namen : razširjati z vsemi, v novi dobi nastopajočimi sredstvi omiko med svojimi rojaki. Samo en pogoj so stavili svojemu delu: izobrazba, ki naj jo širijo, bodi odsev moderne vede! Eezultate novodobne znanosti in izkušenosti treba podajati svobodno. Na podlagi te omike, te umstvene in nravne šole naj si potem posamezniki urejajo svoje življenje.
To je bil in je cilj „Akademije": uveljavljati med Slovenci naprednejše misli, ki dokazujejo svojo narodnost s tem, da so z umskega in nravnega stališča boljše od doslej odločujočih.
Tri leta obstoja doslej „Akademija". Kako je izvrševala svoj namen in kako se je razvijala, o tem nas poučujejo naslednji podatki.
II.
Poslovanje društva.
Ustanovni občni zbor je bil dne 26. oktobra 1904.
1.	Prvi redni občni zbor „Akademije" se je potem vršil dne 18. oktobra 1905., ki je podal sliko o prvem poslovnem letu 1904/1905. Odbor je bil v tem letu sestavljen sledeče: predsednik dr. Eavnihar, podpredsednik dr. E o b i d a , tajnik D e r m o t a , podtajnik dr. Novak, blagajnik d r. Stoje, knjižničar dr. Lončar; odborniki: profesor Franke, učitelj Gärtner, dr. Kušar Valentin, dr. Kraigher, dr. Müller; namestniki: prof. Majcen (Novo mesto), dr. Merhar (Trst), dr. T u m a (Gorica); revizorji: prof. Kenda (Ljubljana), učitelj Šega (Logatec), dr. T i č a r (Kranjska gora).
V prvem poslovnem letu je bilo 65 predavanj; tako veliko število zato, ker je imel dr. Eobida v Ljubljani velik tečaj predavanj o higijeni. Predavanja so bila posamezna in v tečajih. Predavalo se je v industrijskih, poljedelskih in trgovskih krajih na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem; poslušalci so bili v prvi vrsti industrijalni delavci, dijaki in kmetje; predavanja so bila glavno medicinske, socialne, gospodarske in literarne vsebine. Poleg tega so se vršili trije jour-fixi. Odbor je imel devet sej..
Prvo poslovno leto društva je imelo predavateljski značaj. Na prvem občnem zboru pa se je tudi govorilo o ustanovitvi javne knjižnice in čitalnice v Ljubljani in o jezikovnih kurzih.
2.	Drugi redni občni zbor se je vršil dne 27. oktobra 1906. za poslovno leto 1905/1906. Odbor je bil za to leto sestavljen sledeče; predsednik dr. Eavnihar, podpredsednik dr. Eobida, tajnik dr. Lončar, podtajnik inženir Türk, blagajnik d r. J) e m š a r , knjižničar profesor Kenda; odborniki; dr. Dermota, prof. Franke, dr. K u š a r Valentin, dr. Lavrenčič, dr. Nova k; namestniki: J e r n e j š i č (Trst), prof. Eeisner (Novo mesto), dr. T u m a (Gorica); revizorji: d r. B e u k
(Idrija), učitelj Gärtner (Ljubljana), dr. T i č a r (Kranjska gora).
V	drugem poslovnem letu je bilo 2 2 predavanj, in sicer: v Idriji 8 , v Ljubljani 7, v Novem mestu 3, v Cerknici, Laškem trgu, Badov-ljici in Sodražici po eno. Predavanja so bila glavno naravoslovne, pravniške, zemljepisne in socialne vsebine. Poslušalci so bili izvečine delavci in kmetje, dijaki, meščani in inteli-gencija. Jour-fix je bil eden. Odbor je imel sedem sej.
Tudi v drugem poslovnem letu se je omejevala „Akademija" v prvi vrsti na predavanja. Storilo pa je društvo obenem korake da razširi svoj delokrog in izpopolni dosedanje delo. Stopilo je v zvezo z dijaškim društvom „Prosveto" in s „Sokolom", da se uresniči misel o javni knjižnici in čitalnici v Ljubljani. Obenem se je začela akcija, da postane „Akademija" centrala vsega naprednega t. zv. poljudno - izobraževalnega dela na Slovenskem, kar pa je ostalo še v povojih.
3. Tretji redni občni zbor se je vršil dne 2. novembra 1907. za poslovno leto 1906/1907. Odbor je bil v tem letu sestavljen sledeče: predsednik dr. Bavnihar, podpredsednik prof. Franke, tajnik dr. Lončar, podtajnik inženir Turk, blagajnik dr. Demšar, knjižničar profesor K e n d a; odborniki: dr. Dermota, prof. Grošelj, dr. Novak, dr. Stoje, dr. Žerjav; namestniki: Jernejčič (Trst), profesor Eeisner (Novo mesto), dr. T u m a (Gorica); revizorji: učitelj Gärtner (Ljubljana), prof. Pire (Idrija), dr. T i č a r (Kranjska gora).
V	tretjem poslovnem letu je bilo 32 predavanj, in sicer: v Ljubljani 17, v Trstu 4, vNabrežini 3, v Kranju in Idriji po 2, v Celju, Bibnici, Škof j i Loki in v Zagorju ob Savi po eno. Predavanja so bila literarne, naravoslovne, socialne in zemlje-pisno-zgodovinske vsebine. Poslušalci so bili dijaki, industrialni delavci, meščani inteligencija in pri ljubljanskih predavanjih zlasti ženstvo.
Pomemben korak za slovensko kulturno življenje je napravila „Akademija" v tem letu s tem, da je priredila v Ljubljani predavanja vseučiliških profesorjev iz Zagreba. Na inicijativo p r o f. d r. 11 e š i č a in po posredovanju vseučiliškega prof. Vjekoslavu Klaica v Zagrebu so predavali sledeči hrvaški vseučiliški profesorji:
Dr. Albert Bazala: „O etiki in politiki"; dr. Lazar Car: „O vzroku smrti"; dr. K. Gor j a -novic-Kramberger: „Diluvialni človek — Homoprimigenius — in njegovo razmerje nasproti modernemu človeku"; dr. Anton Heinz: „Oblika in življenje bakterij" (dvakrat); dr. Gustav Janeček: „O metalurgiji potom elektrolize in o alumino-metalurgij i"; d r. Iso Kršnjavi: „O prosvetnem delovanju Frančiškanov na Hrvaške m"; dr. Fran M a r -kovic: „O Simonu Gregorčiču"; dr. Ferdo Šišic: „O postanku današnjega zemljepisnega pojma Dalmacije in o vprašanju z j e -dinjenja Dalmacije s Hrvaški m".
Mestna občina ljubljanska in dar ljubljanskega župana Ivana Hribarja v znesku 2000 K sta omogočila dalje ustanovitev javne knjižnice in čitalnic e v Ljubljani, ki nosi naslov Simona Gregorčiča in ki jo upravlja poseben odbor, v katerem so za leto 1907. sledeči člani: od „Akademije" dr. Lončar in dr. Novak,
od „Prosvete" jurist Fettich in dr. Ž e r j a v¡, od „Sokola" dr. M u r n i k in dr. Bavnihar, mestno občino pa zastopa občinski svetnik dr. T r i 11 e r.
Namesto jezikovnih kurzov, o katerih se je govorilo na prvem občnem zboru se je pečala „Akademija" v tretjem svojem poslovnem letu z vprašanjem okurzihza analfabete in se je dogovorilo z učiteljem Šijancem^, da napravi abecednik za analfabete. Do praktičnega izvrševanja te misli še ni prišlo doslej.
Da se omogoči društvom in korporacijam pristop k „Akademiji" za redne in izredne člane, so se v tem zmislu izpre-menila pravila. To je daljši korak, ki ga je napravilo društvo, da izvede svojo misel o centraliziranju vseh slovenskih naprednih izobraževalnih društev.
Istemu namenu naj služijo vzorna p r a v i 1 a , ki jih je založila „Akademija", da olajšuje snovanje novih izobraževalnih društev in reformiranje starih v zmislu javnih knjižnic in čitalnic.
„Akademija je torej v tretjem poslovnem letu poleg predavatelj stva začela posegati tudi na polje knjižničarstva in drugega ljudsko-izobraževalnega dela.
Odborovih sej je bilo v tem letu osem.
III.
Načrt za prihodnjost.
Dosedanji razvoj „Akademije" nam kaže smer za prihodnjost. Kar je bilo uspešnega, bodi bodrilo za še uspešnejše; kar je bilQ slabega in nezadostnega, bodi svarilo, poučna šola, ki naj prinaša korist in napredek.
Kar se tiče p r e d a v a t e 1 j s t v a , naj se prirejajo v Ljubljani zlasti vseučiliška predavanja hrvaških profesorjev, če mogoče, ciklično. Po drugih mestih, trgih in večjih krajih slovenskega ozemlja naj predavajo domače moči.
Da pa dosegajo javna predavanja svoj namen, je treba, da usposabljamo za nje poslušalstvo s prirejanjem sistematičnih kurzov iz različnih strok človeškega znanja, ki naj dajejo širšim masam oni minimum splošne omike, ki je potreben za umevanje vsakega predavanja. Ta priprava v malem je predpogoj uspešnega dela v velikem, v javnosti. Kot prvi člen v tej vrsti so brezdvomno analfabetski tečaji; za njimi prihajajo drugi kot nadaljevanje in izpopolnjevanje ljudske šole.
Poleg predavateljstva in izobraževalnih kurzov nastopaj knjižničarstvo. Sedanja oblika čitalnic in bralnih društev ne zadošča in ne odgovarja novim zahtevam. V njih veje več ali manj aristokratični duh, ki zapira pot izobrazbe širšim slojem. Beformiranje izobraževalnih društev v zmislu javnosti, knjižnic in čitalnic v zmislu splošne dostopnosti ja ena izmed glavnih nalog poljudno-izobraževalnega dela.
Pri vsem tem je pa treba koncentracije. Centra-liziranje izobraževalnih društev v skupni zvezi je utemeljeno z duševnega in gmotnega stališča. Ljudska izobrazba v zmislu predavanj, poučnih tečajev, javnih knjižnic in čitalnic itd. je mogoče sistematično le, ako so dane duševne sile in gmotni pripomočki. Oboje je potrebno in se dosega z združenimi močmi. To je kategorični imperativ za vsako organizirano delo.
V tej smeri naj se vrši nadaljnje poslovanje „Akademije".
Dr. Dragotin Lončar,
t. č. tajnik.
Pisarna.
LXII.
Vprašanje: Tu pri nas je navada, da g. katehet nastavlja izpoved in obhajilo med drugimi dnevi tudi na četrtek. Ker je četrtek pouka prost dan in ker določuje zakon prost dan tudi na dan izpovedi in obhajila, vprašam pisarno:
Ali more g. katehet nastaviti izpoved ali obhajilo na četrtek in tako prikrajšati po zakonu določen prost dan? R.
Odgovor: Dotični ukaz le dovoljuje — a ne ukazuje — da sme katehet zahtevati od šolskega voditelja v svrho prejemanja zakramentov, da so šolski otroci prosti pouka dva poldneva (popoldne prejšnjega dne in dopoldne naslednjega dne) ali en cel dan. Ako pa katehet takega prostega časa ne želi, ne more se mu kaj posebnega v tej zadevi predpisovati. Seveda ob četrtkih ni učitelj primoran, otrok pri imenovanih verskih vajah nadzorovati, ker je četrtek zanj prost dan. Ako pa meni učiteljski zbor, da bi bili učenci zaradi tega prikrajšani na počitnicah, naj se o tem posvetuje v domači učiteljski konferenci, pri kateri mora katehet seveda vsekakor sodelovati.
LXIII.
Vprašanje: 1. Ali je nadučitelj na zahtevo krajnega šolskega sveta primoran, umakniti se iz šolskega stanovanja v svrho tega, da se njegovo stanovanje porabi za silo za še eno šolsko sobo in ali dobi nadučitelj v slučaju, da se seli iz šole, zakonito stanarino plačano tudi tedaj, ako se seli v lastno hišo ?
2. Ali je nadučitelj upravičen prositi tudi za tobačno trafiko in ali se ta sme nastaniti tudi v šolskem poslopju.
Dolenjsko.
Odgovor. 1. Ker imate v službenem dekretu zajamčeno naturaluo stanovanje a 1 i stanovanjsko odškodnino, ste dolžni umakniti se iz šolskega poslopja, ako hočeta obe kompe-tentni šolski gosposki (krajni in c. kr. okrajni šolski svet) porabiti Vaše stanovanje v šolske namene. Stanarino Vam m o -rajo seveda plačati, akotudi potlej bivate v lastni hiši.
2. Upravičeni ste, prositi za tobačno trafiko, ki pa ne sme biti v šolskem poslopju. Opravljati pa kaže Vam ta posel le po najetem uslužbencu. (Sicer prosimo še cenjene čita-telje, da povedo svoje mnenje o tem redkem vprašanju)
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Slovenska ¡Šolska Matica. Knjige „Slovenske Šolske Matice" za leto 1907. bodo kmalu dotiskane. Da nam bo mogoče o pravem času za vršiti tudi imenik članov našega diuštva, prosimo p. n. gg. poverjenike, ki nam še niso naznanili letošnjih članov, da to nemudoma store, ker bi pozneje oglašeni ne mogli več priti v tiskani imenik. V isti namen prosimo p. n. učitelje in učiteljice, da nemudoma oglase svoj pristop pri svojih poverjenikih. — Naj bi vsakdo pripomogel, da se tudi letos pomnoži število Matičarjev!	Odbor.
Kranjsko.
Ižanski učiteljski krožek ima svoj prvi prijateljski sestanek dne 19. decembra ob 7*2. uri popoldne na Igu pri Mi-nattiju. Pridite, ljube kolegice in dragi kolegi, v polnem številu, tudi tisti, ki ste se do sedaj ogibali Ižancev. Dobro došli ste tudi oni tovariši, ki sicer ne spadate v ta krožek, pa ste vendar naši prijatelji. Ne strašite se kratkega popoldneva in morda slabe poti, v presrčnem prijateljskem pogovoru hočemo pozabiti vsaj za par uric temne dni našega stanu, saj potrebuje tudi duša razvedrila, da ostane zdrava.
Da se vidimo veseli, želi Jerica Zemljanov a.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je zborovalo dne 19. novembra ob 2. uri popoldne v prostorih dekliške šole v Kranju. Predsednik tovariš Fr. Luznar pozdravi v daljšem nagovoru navzoče, ki jih je bilo 28, ter poudarja, da se je zavzemalo doslej društvo pač za stanovske interese, toda za kakšno ožjo zvezo med šolo in domom, pa tudi za splošno ljudsko izobrazbo ni delovalo. Dela v stanovski organizaciji so završena, s tem večjo vnemo naj se napoti vse učiteljstvo „ven na delo med ljudstvo".
Tovariš Fr. Ivane poroča na to obširno o dunajskem zborovanju delegatov, ki so se sešli v svrho izboljšanja našega gmotnega stanja. Podrobnosti o tem shodu so nam že znane posebno iz poročil „Učit. Tov.". Nekaj pa naj vendar povzamem iz tega poročila. Klerikalni občinski zastop mesta Dunaja je namreč pred nekaj tedni gostoljubno sprejel gostilničarje, ki so imeli tam svoje zborovanje, učiteljstva pa, ki podaje mladini danzadnem duševno hrano, ta zastop ni sprejel. Luegerju in njegovim rimskim pajdašem seveda mrzi organizirano svobodomiselno avstrijsko učiteljstvo ! Tembolj pa je razveselila jugoslovanske delegate akademična mladina društva „Slovenije", ki je priredila njim slavnosten večer.
O zemljepisno-zgodovinskem opisu kranjskega okraja poroča gosp. Makso Pirnat, c. kr. profesor v Kranju. Na tak spis se je mislilo že 1. 1897., a razne ovire so preprečile enako izdajo. Opis bi služil kot pomožna knjiga pri zemljepisnem in zgodovinskem pouku po vseh ljudskih šolah tega okraja. Opisu bi se dodale primerne slike in če mogoče tudi zemljevid okraja. Pet okrajnih glavarstev na Kranjskem je že izdalo slično knjigo. Vse učiteljstvo kranjskega okraja bi se pritegnilo potom vpra-šalne pole k temu delu, vrhutega je pa že zagotovljena pomoč nekaterih strokovnjakov, ki se zanimajo za stvar. Knjiga, ki naj bi se izdala že prihodnje leto, bi bila lahko kot slavnosten patriotičen spis povodom 60-letnice cesarjevega vladanja. — Tozadevni predlog je bil sprejet soglasno. Za predlagani opis se je volil poseben redakcijski odsek, katerega člani so: nad-učiteljica Pranja Jugovid in učiteljica Ida Mally ter nadučitelji in učitelji Fran Ivane, Ivan Jezeršek, Alojzij Novak, Lovro Perko, Alojzij Potočnik in Ivan Štupica.
č. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Ferdinand Kalinger razloži uato, kako namerava uradna okrajna učiteljska skupščina proslaviti 60-letnico cesarjevega vladanja, kar se vzame informativno na znanje.
Za tem sledi predsednikovo poročilo o predavanju, ki ga je imel povodom XIX. skupščine „Zaveze" tovariš Anton Pesek pod n slovom „Na delo med ljudstvo". V tem poročilu opozarja na uspešna predavanja angleških in francoskih učiteljev, ki neumorno predavajo pri takozvanih ljudskih vseučiliščih, ter na našo „Akademijo", na katere predavanjih so dosegli hrvaški vseučiliški profesorji lani v Ljubljani krasne uspehe. — V smislu tega poročila se voli takoj poseben odsek v področju društva, ki naj na podlagi Peskove brošure sestavi do pomladanskega zborovanja tukajšnjim krajevnim razmeram odgovarjajoč načrt. V odsek za izvenšolsko delovanje so bili izvoljeni: tovarišici Janja Miklavčič in Ana Mally ter tovariši Friderik Kramer, Josip Lapajne, Pran Luznar, Karel Mahkota, Lovro Perko, Fran Rojina, Vilibald Rus in Ivan Stupica.
Po vseh treh poročilih se vname živahna debata. Razpeča se končno več brošuric „Na delo med ljudstvo", nakar predsednik zahvali referente in zaključi dveurno zborovanje.
Štajersko.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 9. prosinca 1908, točno ob 1/il0. uri v Slovenski Bistrici. Vzpored:
1.	Pevska vaja.
2.	čitanje zadnjega zapisnika.
3.	Nadaljevanje referata „Kulturno delo učiteljevo izven šole in njegov stik z narodom. Referent tov. K o k 1.
4.	Prememba društvenih pravil. Tov. Vršič.
5.	Poročilo blagajničarke.
6.	Volitev: a) društvenega odbora za prihodnje društveno leto, b) odseka za izvenšolsko delovanje.
7.	Slučajnosti.
Da nam novo leto dovede novih bojevnikov V naše vrste, se nadeja k prav obilni udeležbi naj kolegij alnej še vabeč
odbor.
Savlnsko učiteljsko društvo je zborovalo ob lepi udeležbi dne 19. novembra na Gomilskem.
Tov. Vrabl naznani, da se je obrnilo naše društvo na vodstvo „Zveze" v Celju s prošnjo, da bi se sklical iz praktičnih ozirov občni zbor „Zveze" na dan 3. novembra o priliki shoda „Nar. stranke". Vodstvu „Zveze" pa se ni zdelo vredno odgovarjati na ta dopis društvu, ampak — šolskemu vodstvu na Vranskem. Kaj pa je zagrešilo „Sav. učit. društvo", da se je vodstvu „Zaveze" tako zamerilo?
Dalje omenja tovariš predsednik, da moramo odločno zavračati vsako neutemeljeno sumničenje, naj pride iz teh ali iz onih ust, da bi bili ravno učitelji pisci onih člankov, v katerih se napada okrajni šolski svet in pa šentjurski župnik. Namesto sumničiti je bolj na mestu obsojati take vrste ljudi, ki požro častno besedo z namenom drugemu škodovati.
Prečita se dopis „Zaveze", tičoč se banke „Slavije".
Peskove knjižice: „Na delo med ljudstvo" so se takoj raz-pečale. V odsek za izvenšolsko delovanje je bil izvoljen sedanji društveni odbor: Vrabl, Zotter, Jakše, Pečar. Dolžnost vseh tovarišev in tovarišic v okraju je, da podpirajo ta odbor po vseh svojih močeh pri izvenšolskem delovanju.
Živahna debata se je zopet vnela zaradi novih tiskovin. Sklene se naprositi gosp. nadzornika, da skliče vse voditelje v okraju na posvetovanje, kjer naj bi se končno nekaj pozitivnega ukrenilo. Prihodnje zborovanje se vrši začetkom pomladi.
Po zborovanju je kazal tov. Jakše s pomočjo skioptikona slike iz Srbije in Bolgarije.
Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo po glavnih počitnicah prvič dne 19. novembra t. 1. v navadnih prostorih v Celju. Udeležba je bila jako obilna. Društvu so nanovo pristopili: tovariš Karničnik, Kudolf Supanek in gdč. Poglaje-nova, vsi iz Nove cerkve, ter gdč. Hinterlechnerjeva iz Blagovne. Svojo odsotnost so opravičili: c. kr. nadzornik g. Josip Supanek (zaradi službenih ozirov), gdč. Beti Supanekova (zaradi boleh-nosti), gdč. Kosijeva iz Teharij, gospa Wudlerjeva iz Griž in g. Jezovšek iz Sv. Lovrenca nad Prožinom.
V otvoritvenem nagovoru pozdravi tovariš predsednik navzoče, izražajoč veselje na tolikem številu udeležencev. Spominja se dveh tovarišev, ki ju je kruta smrt iztrgala iz naših vrst: tovariša Leskovarja, nadučitelja v Novi cerkvi, in Vekoslava Strmška, nadučitelja v Št. Petru na M. s. Poslednji sicer ni bil ud našega društva, a bil je vedno v stiku z nami, sploh je pa bil 'tako vrl učitelj in vnret naprednjak, da je naša častna dolžnost, se ga spomniti. Na poziv predsednikov so vstali navzoči v znak sožalja.
Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika pozdravi predsednik še posebej tovariša Cerneja, ki je po daljšem odmoru zopet prišel med nas. Po inicijativi predsednikovi se je vnela živahna razprava o odseku za izvenšolsko delovanje v smislu Peskovega referata. Poudarjalo se je, da se mora cela smer društvenega delovanja izpremeniti, priti bo moralo med nas novo življenje in čas, ko bo vsak pokazal svojo pravo „barvo". Ko izide posebna knjižica z vsebino Peskovega referata v Radovljici, bomo potem imeli „vademecum" za naše izvenšolsko delovanje. Izvolil se je že tudi odsek, ki obsega tri skupine po dva zastopnika: ena je določena za ozemlje ob Savini, druga za ozemlje ob Voglajni in tretja za tako ob Hudinji. Odseku se prepusti, da se k sodelanju v njem pritegne izmed sodružic katera tovarišic.
Tovariš predsednik je opozoril na brošurico bivšega našega tovariša g. A. Žmavca „Kmečka posojilnica" in na nove izvrševalne odredbe k šolskemu in učnemu redu, ki se dobe v knjigarni Leuschner in Lubensky v Gradcu a 1'20 K. Dolžnost naša je tudi, da se odzovemo nabiralcema tovarišu Petričku in tov. Štruklju z malim prispevkom za nagrobni spomenik pok. tov. Žagerju, oziroma Leskovarju. Kot zastopnika v upravni odbor „Zveze" sta bila voljena tovariša Exl in Kveder. Ker je poročilo o glavni skupščini „Zaveze" na aktualnosti izgubilo, je odpadlo. Pač pa je tov. Staute ponovil željo „Zaveze", naj bi se v vsakem društvu izvolilo 1 ali 2 tovariša za agitacijo „Zave-zinih" listov. Pri nas se je pred leti sicer to storilo, a ni bilo
zaznamovati uspeha. Vsak naj ima sam toliko čuta, storiti svojo dolžnost napram stanovskim listom, ne pa da bi ga še kdo vedno dregal v rebra in ga opominjal.
Prav zanimivo je poročal tov. Pr. Krajnc o zborovanju vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju. Pojasnil nam je, da se le zaradi jezikovnega vprašanja pri zborovanju vršil ta shod šele zdaj; podal nam je verno sliko posameznih govornikov in izbral markantnejše besede iz njih govorov. Tovariš Voglar je govoril o impozantnosti shoda in bičal neudeležbo slovenskih poslancev pri njem.
Dan prihodnjega zborovanja določi odbor.
Konjiško učiteljsko društvo je imelo svoje glavno zborovanje 14. nov. v Konjicah. Predsednik tov. Brumen pozdravi navzoče, posebno še novo stopivše ude gdč. Šmid — Konjice, g. Bobiča — Stranice in g. Malenška — Cadramlje, vzpodbuja na pridno posečanje društvenih zborovanj ter čestita tov. Kerhlanku na dobro prebitem drugem izpitu. Potem se spominja v prav toplih besedah meseca avgusta umrlega tov. Ludovika Tribnika, nadučitelja žrečkega, ter v velikih počitnicah preminulega prvoborilca slov. učiteljstva Vekoslava Strmšeka. V znak sožalja vstanejo vsi navzoči s sedežev. Zahvali se končno za odlično udeležbo učiteljstva pri otvoritvi Malenškovega spomenika in pri izletu v Savinske planine.
Prešedši na dnevni red, se
1.	prečita in odobri zapisnik zadnjega zborovanja,
2.	objavijo razni dopisi.
.3 O letošnjem zborovanju „Zaveze" v Radovljici poroča tov. Casl temeljito in zanimivo, o zborov, zastop. vsega avstr. učiteljstva na Dunaju pa istotako tov. Jurko; pri obeh poročilih se je s posebnim veseljem vzelo naznanje, kar se je ukrenilo v zadevi „Zveze". Kot zaupnik k seji upravnega odbora „Zveze" dne 8. dec. se pošlje tov. predsednik.
4.	Iz letnega poročila predsednikovega je omeniti sledeče: Društvo je imelo 28 rednih in 2 častna člana, skupaj torej 30 članov. Zborovanj je bilo 5, odborova seja 1. Vseh zborovanj se je udeležilo 8 članov, štirih 7, treh 3, dveh 5, enega 4 in nobenega 2 člana. Pri zborovanjih so bila sledeča podavanja: a) Nedostatki našega službenega nameščanja tov. Jurko. b) V Savinskih planinah, na Gorenjskem in Primorskem —• tov. Brumen. c) Analiza duševnega obzorja otroškega — ravnatelj Schreiner. č) O regulaciji učit. plač — tov. Brumen. d) Določbe stalnega šolskega in učnega reda o uvrščanju in prestopanju učencev v višje razrede, ozir. oddelke — tov. Jurko. e) Kdor dobi odpustnico, kdo odhodnico — in §§ 99 in 100 stal. šol. uč. reda — tov. Brumen. f) Hospitacija pri tov. Kožuhu : O analizi po Kernu — dr. Bezjaku.
Razen z navedenimi predavanji se je društvo skoro pri vseh zborov, resno pečalo z razmotrivanji raznih aktualnih društvenih in stanovskih zadev, ustanovilo si lastno društveno knjižnico, postavilo lep spomenik pred osmimi leti umrlemu ča-dramškemu • nadučitelju Bogomilu Maleušku ter priredilo v začetku počitnic dobro uspeli poučni izlet v štajersko Švico — prelepe Savinske planine.
Pri „Lehrerbundovem" zborov, v Gradcu je zastopal društvo tov. predsednik, pri „Zavezeni" skupščini v Radovljici tov. Casl in Mravljak in pri zborov, zastopnikov vsega avstr. učit. na Dunaju tov. Jurko.
b) Iz poročila blagajničarke je posneti, da gmotno stanje društva ni posebno ugodno, zakaj živimo v dobi vednih zborovanj in treba je bilo plačevati potnine; razen tega pa smo si ustanovili tudi društveno knjižnico, za katero se je nakupilo za ta kratek čas tudi že lepo "število pedagoških kakor slovstvenih knjig; zato izkazuje bilanca majhen primankljaj — ki se bo pa izpremenil v ostanek — ko store vsi udje svojo dolžnost.
5.	Volitev: Potrdil se je dosedanji odbor, samo namesto iz okraja se preselivšega tov. Rosensteina je bil na predsednikov predlog izvoljen tov. Jurko, tajniške posle pa bo odslej opravljal sam dosegauji drugi tajnik tov. Mravljak.
Volitev odseka za izvenšolsko delovanje se je preložila z ozirom nato, da še tozadevnih Peskovih knjižic nismo dobili, na prihodnje zborovanje.
6.	Uspeh predsednikovega podavanja „Nekaj misli o delovanju v prihodnjem letu" je bil ta, da se je soglasno sprejel podavateljev predlog, da začne društvo z združenimi močmi
prirejati roditeljske sestanke. V to svrho so se porazdelile primerne teme posameznim članom.*
7. Sprejeli so se soglasn« sledeči odborovi predlogi:
a)	Okrajni šolski svet se prosi, naj v smislu izvršilne na-redbe k § 120 stal. šol. in ucn. reda kraj. šol. svetom priporoča razširjanje stik doma s šolo pospešujočega lista „Domače ognjišče" na ta način, da naj plačuje vsak kr. š. svet nekaj iz-tisov tega lista ubožnim rodovinam,
b)	ker dosedanja udnina 350 K ne zadostuje za različne društvene izdatke, knjižnico, potnine ter prispevke za „Zavezo", „Zvezo" in „Lehrerbund", naj se poviša udnina na 4 K.
c)	Vsak član društva, ki izostane od društvenega zborov, iz kateregakoli vzroka — razen bolezni — plača od prebitka, ki mu je ostal zaradi tega, ker se ni udeležil zborov., eno krono v društveno blagajnico.
Končno se je rešilo še par vprašanj iz vprašalne skrinjice ter določila za prihodnje zborov, prva nedelja meseca januarja prihodnjega leta.	—M—
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj je
imelo 5. t. m. izredni občni zbor na Hrpeljah-Kozini. Udeležba ni bila baš ogromna, a za naše razmere vendar še precejšna, ker bilo nas je 22, med temi 7 tovarišic, kar se je do sedaj le redkokdaj dogodilo. Oprostiti moramo marsikomu, ker se ni udeležil tega zborovanja; prejšnji. dan je bilo jako neugodno vreme, vendar jih je mnogo, ki se jim ne more oprostiti in to posebno onim, ki z desetim korakom že stopijo v železniški voz. Tovarišice in tovariši, malomarnost nas ne bo rešila, pač pa nas bo rešilo vztrajno delo. In ravno občni zbori so zato, da nas požive in okrepe za zopetno vztrajno delo.
Iz poročila tovariša predsednika smo spoznali, koliko dela in truda je bilo potreba, preden se je prišlo do tega, da je deželni odbor predložil deželnemu zboru načrt zakona, s katerim se nam vsaj nekoliko izboljša naše bedno stanje. Deželni zbor je ta načrt nekoliko premeujen odobril, a s- tem nam ni še nič pomagano, ker potrjeni načrt leži še sedaj pri deželnem odboru v Poreča. Ako sami ne bomo poskrbeli, da bo ta načrt malo hitreje popotoval od urada do urada, ne bo še dolgo, dolgo za-dobil najvišjega potrdila. Zato smo določili, da se pošlje v kratkem času deputacija obstoječa iz zastopnikov učiteljskih društev, k c. kr. namestniku. Mi smo že izvolili našega zastopnika, a odboru je naloženo, naj pozove še druga društva.
Navzoči delegat, ki je bil pri skupščini naše dične „Zaveze" v Eadovljici, nam je podal kratko poročilo o tej skupščini, ker je bila natanko popisana v „Učit. Tovarišu". Izvolili smo odsek za izvenšolsko delovanje, ki bo imel mnogo opravila. Posebno mu bo naloga, da bo skrbel, da se bodo obdržali roditeljski shodi po vseh šolskih občinah. K temu nam je podal svoja pojasnila tudi tovariš predsednik in nam je povedal, da je on že imel roditeljski shod 1. t. m. v občini, kjer službuje. Udeležba je bila naravnost ogromna, in ljudstvo je z vso pazljivostjo poslušalo govornike ter pokazalo željo, naj se večkrat obdržuje take poučne shode. Naše ljudstvo je dovzetno za pouk in samo spozna, da mu je potreba še v marsičem pouka, ker bilo je vzgojeno še v onem času, ko so bile ljudske šole v Istri prav na redko sejane.
Delegat, ki nas je zastopal pri dunajski skupščini, nam je podal tudi le kratko poročilo, ker natačno smo brali v „Učit. Tovarišu". Povedal nam je tudi svoje mnenje, da ta shod ne bo imel hipnega uspeha, a narejen je prvi korak, in če bomo vztrajni na zapričetem potu, pridemo prav gotovo tudi do po-voljnega uspeha.
Naša zastarela pravila od 1. 1885. smo tudi predelali in popravili, upamo, da v korist napredku in društvu.
Tako nam je le prehitro pošel čas, zaradi česar smo morali odložiti referat o lepopisju v ljudski šoli na prihodnje zborovanje.
Zal nam je bilo, da so morali nekateri tovariši odriniti že ob 3. uri, ker kasneje nimajo več železniške zveze. Drugi smo ostali skupaj še do 6. ure. Bili smo res med seboj prave tova-
* Prvi roditeljski sestanek se vrši 15. dee. ob 2. popoldne v čadram-ljah. Predaval bo tamkajšnji nadueitelj tov. Brumen:
a)	O potrebi in koristi sestankov roditeljev z ueiteljstvom in
b)	O napakah pri vzgoji v domači hiši pred in med šolsko dobo.
rišice in pravi tovariši ter se tudi zabavali kot ena sama družina. Nazadnje smo še navzoči sklenili, da je vse slovensko učiteljstvo v Istri eno posestrimstvo in pobratimstvo in kdor se ni držal tega sklepa je plačal kronico za „Učiteljski konvikt". Tovariš predsednik je nabral v ta namen 8 K 70 h.
Dan je bil v vsakem oziru krasen, in upamo, da ne bo brezuspešen, zato pa kličemo odboru: O prvi ugodni priliki poskrbite zopet za izredni občni zbor. V Istri nimamo redno vsako leto uradnih okrajnih skupščin in če ne bo skrbelo društvo, da se večkrat snidemo, se ne bomo niti poznali. Malo-marnežem pa kličemo; Stopite tudi vi v naš krog in spoznate kmalu, da vam ne bo žal.
Književnost in umetnost.
Zvonček priobčuje v zadnji letošnji številki to-le izbrano vsebino: 1. Dve smrti. Fr. Ločniškar. Pesem. — 2, Janko. Vilko M. Povest. — 3. Zimski večer. Z o r i s 1 a v. Pesem. — 4. Križi in težave iz mojih dijaških let. F r. R o -j e c. Povest. — 5. Marjetica. Avguštin Š a b e c. Poučni spis. — 6. Bojstvo Gospodovo. Podoba v barvotisku. — 7. Najljubše darilo. Ivo T r o š t. Povest z dvema podobama. — 8. Kako moramo jesti sadje. J. K. Poučni spis. — 9. Hudi Janko. Ivo D a n i e. Pesem. — 10. Pouk in zabava. Solze. Iv. Kiferle. Uglasbena pesem. — Rešitev. — Ob sklepu osmega letnika.
Domačega ognjišče prijavlja v 11. let. številki to vsebino: 1. Andrej R a p e: Tam gori... — 2. N.: Proti žganju. — 3. Ferdo Plemič: Več solnca 1 — 4. Andrej R a p e : Roditeljski večer. — 5. Rudolf Hrovat: O vzgoji otrok v predšolski dobi. — 6. Dopisi. — 7. Drobtine. — „Naš List", ki se tudi sicer večkrat in odločno zavzema za učiteljstvo, piše o „Domačem ognjišču" : „Domače ognjišče" prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah staršev in slabih vzgojevalcev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojevalcev, povesti in zanimive drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov kakor je ta. Kdor ljubi mladino, (idor ve, da leži v srcu in dušah slovenskih otrok bodočnost našega naroda, tisti bo rad naročil in čital ta mesečnik, ki je poln plemenitih idej in koristonosnih inicijativ 1 Naj bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hiše 1 Naj bi ga čitali in ubogali starši, potem nam napoči lepša bodočnost. — Da, to so resnične besede!
Ilustrovani narodni koledar. 1908. Uredil prof. dr. Ant. Dolar. L. XIX. — V Celju je izšel ta koledar, ki se odlikuje po bogati vsebini in krasni opremi. Prinaša tudi življenjepis Strmškov, ki ga je spisal tov. Mih. Levstik. Življenjepis je pisan s srcem in ljubeznijo. — Koledar stane samo 2 K, a se ga lahko dene v vsak salon.
Anton Foerster, slavni slovenski skladatelj, praznuje dne 20. t. m. svojo sedemdesetletnico. Zaslužnemu umetniku naše čestitke!
Politiški pregled.
* Prof. Masaryk. Veliki politiški dogodek preteklega tedna je govor prof. Masaryka za obrambo učiteljske svobode in svobode učenja na vseučiliščih, svobode vede in vere in svobode vesti in prepričanja. Komaj je dobil Masaryk besedo, se je zbralo okolo njega nad 300 poslušalcev, med njimi so bili tudi glavarji klerikalcev. Govornik je dejal, da se je z raznih strani hotelo vplivati nanj, naj bi umaknil takozvanim državnim neobhodnostim na ljubo svoj predlog. On ni tega storil, ker bi to bil velik pogrešek, ako bi se ljudski parlament izogibal temeljnim vprašanjem kulturnega in duševnega življenja. Nedavno je posl. Renner izrazil potrebo kulturne politike. Tu je prilika za to politiko. — Stvar, za katero nam gre, je Luegerjeva zahteva po pridobitvi vseučilišč. S tem je Lueger izrazil to, kar zahteva njegov sistem: pokatoličiti vseučilišča je proglasil za nalogo in verstvo za pogoj prave znanstvenosti. To je glavna stvar. Obdolžil je nadalje vseučilišča, da širijo prevratne ideje itd., kar so zastopniki vseučilišč že sami zavrnili. Govornik
opisuje, kako neopravičeno in neumestno je prizadevanje katoliške cerkve, katera bi si hotela podvreči vsa vseučilišča v Avstriji. K temu nima nikake pravice in bi to škodovalo vedam in vseučiliščem. Veda temelji edinole na izkušenosti in na razumu, zato zahteva za svoja preiskovanja svobodo. Cerkev in nje bogoslovje temelji pa na razodetju in na avtoriteti. Tu ni mogoče najti posredovalne zveze med obema nazoroma, v tem tiči nepremostni razpor, katerega je spoznal in pribil tudi filozofski papež Lev XIII., izdavši nanovo indeks, v katerem so obsojena vsa imena, na katerih je zgrajena moderna kultura. S temi pikrimi in naprosto odklanjajočitni nazori oficielnega Rima se ne vjemajo najboljše glaVe posvetnih katoličanov ne na Nemškem ne na Francoskem ne v Italiji in tudi v Avstriji ne. O tem pričajo imena: Krauss, Schell, Loisy, Ireland itd., ki so si vsi prizadevali sprijazniti katolištvo z moderno vedo in moderno kulturo, toda zaman. Rim, pod vplivom jezuitov, je izdal nov Syllabus in nov indeks in ostro obsodil vse to gibanje, katero imenuje: modernizem; izdal je nove naredbe o vzgoji duhovnikov, o tiskanju knjig in časopisov, o predavanjih itd. Tako se nam kaže tudi Luegerjeva grožnja proti šoli, kakor tudi ves avstrijski klerikalizem samo orodje Rima proti naprednemu gibanju v katoliški cerkvi sami. Avstrijsko duhovstvo, ki ni nič drugega nego del avstrijskega fevdalizma, se ponuja na škofovskih konferencah Rimu za biriča. V dobi, ko se verni katoličani že sami upirajo oficielnemu rimskemu sistemu, pač ni mogoče, da bi se vseučilišča pokorila srednjeveškim nazorom.
—	V dokaz, da njegova sodba o katolicizmu ni preostra, navaja Masaryk knjigo msg. Scheicherja, profesorja moralne teologije, duhovnika, ki je izdal neko špansko knjigo, v kateri se liberalizem obsoja kot naglavni greh in kateri gotovo ne more biti na sumu, da je liberalen. Msg. Scheicher je izdal svoje spomine iz mladosti, v katerih brez vsega priznava, da je glavna slabost avstrijske cerkve ta, da je državna cerkev. Dokazuje nadalje, kako si ta državna cerkev samo prizadeva prikupiti se mogotcem, kako potrebuje kapitalizma in kako molči k vsi ne-moralnosti. Msg. Scheicher dokazuje, kako odveč in nepotrebno je snovati katoliško vseučilišče, ko se duhovnikom prepovedujejo shodi in ko se bogoslovcem brani čitati celo katoliške liste, kakor hitro so malo bolj prosto in stvarno pisani- In kanonik Scheicher pričakuje, da povede delovanje te državne cerkve do pogube ne samo za cerkev, ampak tudi za državo. Zavrniti zahteve duhovstva na vseučilišče, je torej več nego opravičeno.
—	Nato je govoril še o svojem razmerju z vlado, kateri očita, da zlorabi parlamentarizem, trdeč, da je parlamentarna vlada, kar pa ni, ker bi se sicer morala opirati na neklerikalno večino in ne na klerikalno manjšino. Končno pravi, da mu odgovor naučnega ministra samega v tem vprašanju ne zadostuje, da hoče slišati odgovor cele vlade, kako stališče zavzema tem klerikalnim napadom nasproti. — Govor je napravil na zbornico velik vtisk. Klerikalci so storili vse, da bi z neslanimi vzkliki in šalami potlačili vzvišeno obzorje govornikovo na obzorje njih bezniškega politikovanja, pa zaman. —• Za Masarykom je govoril tudi naučni minister Marchet ter izjavil, to pot v imenu cele vlade, torej tudi ministrov Ebenhocha in Gessmanna. da bo branil dosedanjo zakonito zajamčeno prostost učiteljstva in učenja na visokih šolah. Ta odgovor si je treba zapomniti za poznejše dobe. — Generalnimi govorniki sta bila izvoljena Krek contra in Pernersdorfer pro. Posl. Pernersdorfer govori v prid ločitvi cerkve od države. Posl. Krek je rekel, da hoče liberalna javnost inscenirati z Masarykovim predlogom nekako ouverturo francoske politike. Ne na politiškem polju, ampak na kulturnem priborijo si katoliki vseučilišče. Pozivlje katoliške dijake, naj si z učenostjo pribore profesure na vseučiliščih. Tudi on se je izrekel za ločitev cerkve od države.
* O nastopu avstrijskih Slovanov za Poljake v Pruslji. Znani nemški politik prof. Delbrück se je kaj nepo-voljno izrazil o pruski politiki nasproti Poljakom. Ta politika da je neizdatna in škodljiva ter izzivlja Poljake na skrajni odpor. S takimi nasilnimi sredstvi se ne napravlja dobrih državljanov. Niti se jim ne more usiliti nemškega jezika. — O nastopu slovanskih strank za Poljake v Prusiji pa meni Delbrück, da se mu ni čuditi. Samoobsebi umevno je, da so Poljaki ogorčeni ter da poizkušajo vsa sredstva proti taki politiki. Nastopa slovanskih strank Delbrück ne odobruje, a ga umeje. Tudi
Nemcem v rajhu je težko, če so njihovi rojaki v drugih deželah tlačeni. Delbrück konstatuje, da so tudi v nemškem državnem zboru že tožili proti Madjarom, da je cesar Viljem I. posredoval pri ruskem caru Aleksandru II. za baltiške Nemce. Delbrück zaključuje: Na noben način ni dobro, ako so Slovani v Avstriji ogorčeni proti Prusom. Zakaj s Poljaki simpatizirajo tudi Cehi. Avstrijska vlada potrebuje podpore Slovanov. Zveza z Avstrijo je za Nemčijo važna. Iz vseh teh razlogov je obsojati šovinizem in prenapenjanje državne misli nasproti drugo-jezičnim narodnostim, ter dušenje teh poslednjih.
*	Grališkl Poljaki proti Nemcem. Iz Levova javljajo: Šest poljskih ženskih društev je izdalo oklic na trgovce, naj ne kupujejo od nemških tvrdk. Ravnateljstvo mestne elektrarne v Levovu je odpovedalo naročila 29 nemškim tvrdkam.
*	Umrl je švedski kralj Oskar II., star 88 let. Bil je velik pospeševalec znanosti in umetnosti.
Vestnik.
Jnbilejsko leto se je začelo dne 2 decembra letos. To je šestdeseto leto odkar je zasedel avstrijski prestol cesar Franc Jožef I. To jubilejsko leto proslavi učiteljstvo najlepše s tem, da se z vsemi silami i n p o ž r t v o v a 1 n o s t j o poprime zbiranja zgradbenega kapitala za „Učiteljski k o n v i k t".
Vabilo. „Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" bode imelo letos zaradi koncerta čeških učiteljev svoj letni občni zbor v nedeljo 29. decembra dopoldne takoj po konviktovem zborovanju v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. K najobilnejši udeleleži vljudno vabi
odbor.
Redni občni zbor „Društva za-zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" se vrši v nedeljo, 29. grudna t. 1. ob 10. uri dopoldne v „Narodnem domu" z navadnim dnevnim redom K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Dne 29. decembra, ob desetih dopoldne bo v Narodnem domu občni zbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" in „Slovenskega deželnega učiteljskega društva". Ta dan, ob petih popoldne, bo v „Unionu" koncert čeških (moravskih) učiteljev pod pokroviteljstvom „Glasbene Matice". Vseh pevcev je 50 in so nastopali z največjim sijajem in uspehom v Petro-gradu, Moskvi, Berolinu, Lipsiji, Draždanih itd. Letos o Božiču bodo peli v Budapešti, Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljano pridejo ob eni. Na kolodvora bo slovesen sprejem. Ta dan obeta biti zopet lep in časten za učiteljstvo. Torej, na svidenje!
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: vesela družba v Cerknici 5 K 10 h. tov. A. Lunaček iz Št. Ruperta, namesto g. dr. M. Hočevarju iz Mokronoga za njegovo vizito vsled njegove želje 2 K. — Učiteljski krožek v Hrenovicah, zbran pod vodstvom starašine Frana Zama n-a, zložil 5 K. Živili „učiteljski krožki" in njih starašine 1 Hvala! Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali: učitelj-stvo ljudske šole v Toplicah na Dolenjskem (6 K), tovariš S vi t ko Stare iz Št. Kancijana na Štajerskem; tovariš Alojzij Kecelj, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani; učiteljstvo I. mestne šole v Ljubljani, in sicer tovariši: Ivan Bele, Anton C a d e ž , Jakob Dimnik, Jakob F u r 1 a n , Fran Gale, Luka Jelene, Josip P a v č i č , Rudolf P o 1 j a n e c , Jakob Pretnar, Juraj R e ž e k , Vendelin S a d a r in Karel Wider. — Josip Lasbacher, M. Lichtenwallner, D. Lesjak in F. Slane, vsi iz Ruš pri Mariboru. Bog plati!
Poziv! Tovariši in cenjene tovarišice v ljubljanski okolici, ki ste prejeli glasovnice za volitev enega člana v komisijo za osebno dohodnino, pošljite podpisani glasovnici z volilnim pove-rilom tovarišu Gregorinu na Vič vsaj do 19. t. m., ker 21. je volitev. Mogoče, da dobimo v tej komisiji svojega zagovornika.
V o 1 i 1 e c.
Roditeljski večer za starše in prijatelje šolske madine bo v sredo, dne 18. decembra, ob šestih zvečer na mestni slovenski dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu. Predaval bo gosp. katehet Janko Mlakar „O vzgoji k resnicoljubnosti".
Tretjeletniki c. kr. moškega učiteljišča t Ljubljani se zgražajo nad neresničnima noticama v zadnjem sobotnem „Slovencu" in v zadnji „Zori", kjer se trdi, kako je slov. dijaštvo propalo. Očita se nam pijančevanje in druge take lumparije. Zahtevamo: če se kdo izmed naših tovarišev nahaja v kakem „kvartopirskem krožku" in če nas kdo vidi pozno v noč popivati, naj nas kar naznani; Torej le na dan z našimi imeni, tovariš „srednješolec"! Javno po časnikih blatiti se ne pustimo! — Dobro bi bilo, da se tako odločno izjavijo tudi ostali dijaki.
Šolske vesti na Kranjskem. Za provizorično učiteljico na šoli v Spodnjem Zemonu je imenovana Marija Zakrajškova. Za provizorično učiteljico na šoli v Vinici je imenovana Ale-ksandrina Kordiševa, za suplentko na šoli v Dragatušu pa Frančiška Milavčeva. Za suplenta na šoli v Smuku je imenovan Eoman Christallnigg, ker je šolski vodja Jožef Samide zaradi bolezui šel na dopust. Službi se je odpovedala Angela Ferličeva, učiteljica v Metliki.
Konec šolskega leta na ljudskih šolah na Kranjskem je določen na 16. julija, začetek šolskega leta pa na 16. septembra, le na šolah v Kranjski gori, Beli peči, Ratečah bodo šolske počitnice od 1. avgusta do 30. septembra.
Iz ljubljanske okolice nam pišejo: Žalostno ali resnično je, da očitajo učiteljstvu ljubljanske okolice kaj radi stanovsko zaspanost in brezbrižnost. Ne vem, ali je to očitanje povsem opravičeno ali ni. resnično pa je, da ugled in naklonjenost do šole in do učiteljstva mineva bolj in bolj. Čigava krivda? V prvi vrsti in skoro edino so temu krive neznosne razmere, v katerih životarimo v ljubljanski okolici. Poleg neštetih drugih neprilik se imamo boriti tudi s skrajno slabim šolskim obiskom. Učitelju, ki mu je mar blaginja šole, naobrazba mladine, napredek naroda — o katerih pa seveda ni govoriti brez rednega obiska — se krči srce, ko vidi, da je še mnogo zaslepljencev, ki nočejo spoznati koristi šole in ki očitno kažejo sovraštvo do nje in celo do učiteljstva. ■ Učitelj naj se še tako trudi, zastavi naj vse moči, pa ne pride za las naprej, zato ne, ker dobi povsod le trdovraten upor, nikjer pa ne pomoči, niti tam ne, kjer bi jo celo moral dobiti. Ni čudno torej, da zaradi takih razmer pada učiteljstvo v letargijo, v brezbrižnost, saj ve, da mu razdirajo drugi, kar ono s trudom postavlja. Le naj zve javnost en sam zgled, kako pri nas kaznujejo upornike šole. Minulo šolsko leto bi morala biti kaznovana dva bogata posestnika z večjo denarno globo, ker nista pošiljala otrok kar po več mesecev v šolo. Ker pa dotične kazni nista hotela plačati mirnim potom v določeni dobi, bi se morala ta iztirjati potom javne dražbe. Vaščani pa, ki so večinoma vsi nahujskani zoper šolo, se dogovore, da ne pride nihče na dražbo. Rečeno — storjeno. Dotičnik, ki bi moral izvršiti dražbo, se je vrnil s praznim žepom v Ljubljano. Prišlo je drugič do dražbe, ali tudi zdaj ni bilo nikogar blizu. No, in kaj se zgodi ? Mislite li, da je prišel orožnik tja pa tiral upornika v zapor, kakor bi bila to zaslužila? Kaj še, c. kr. okrajni šolski svet je odpustil kazen omenjenima, kakor se hvalita. Zdaj pa si maneta roke, se posmehujeta in ro-gata učiteljstvu: „Ali smo jih ugnali! Kaj nam torej šumeštri morejo?" Zgodilo se je celo, da je eden izmed dotičnikov rekel učiteljici javno: „Mi pošiljamo otroke v šolo, če hočemo, če nočemo, pa ne." — In zdaj imajo drugi ljudje kar najlepši zgled, da pridržujejo otroke brez vse skrbi doma, kdo jim pa kaj more zato ? človek bi se začudeno vprašal, če smo v ljubljanski okolici zaostali za par stoletij za drugimi? Vsa krivda slabega obiska pade, seveda, na učitelja, na koga drugega pa ? — Take razmere pač ne morejo navduševati za težavno delo, ne morejo bodriti v tožnih dneh. Prijateljev nimamo, to je žalostna in bridka istina! A težko je živeti brez teh, zlasti v današnjih dneh. Poiščimo si jih torej, a ne tam med onimi, ki nimajo src, poiščimo si jih med seboj! Samo učitelj je učitelju pravi in odkritosrčen prijatelj! Zato se pa radi in večkrat shajajmo in delajmo na to, da pride življenje med „učiteljske krožke" kjer se lahko natančneje spoznavamo, prijateljsko razgovarjamo in svetujemo v marsikaterih zadevah. Lep zgled nam je „krožek Št. Vid", ki je imel že v letošnjem letu par dobro obiskanih sestankov.
f Štefan Primožič je umrl za vnetjem pljuč dne 7. t. m. v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Rojen je bil leta 1866. v
Bistri pri Vrhniki. Služboval je na Dobrovi, v Postojni, na gluhonemnici v Ljubljani, naposled pa kot nadučitelj v Dobre-poljah R. i. p !
„Pri našem cesarju". Za to lepo knjižico, ki so jo prejela pred dobrim letom šolska vodstva, še do danes niso vsa vodstva poravnala računov in ne vrnila knjižic. Opominjamo tem potom prizadeta vodstva, da store svojo dolžnost, da nam ne bo treba za poravnavo računa tirjati krajnih šolskih svetov. Ves dohodek je namenjen „Učiteljskemu konviktu".
Slavni c. hr. okr. šol. svet t Radovljici nas je zopet osrečil z nemškim razpisom učiteljske službe v Srednji vasi. Ako prav umemo nemško c. kr. uradno govorico, ki nam prihaja izpod slovenskih skalovitih gord, je služba razpisana do 26. t. m.
Družba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani je založila troje božičnih, oziroma novoletnih razglednic v barvotisku Te razglednice so krasna umetniška dela in predstavljajo božični oziroma novoletni dobi primerne ideje. Razglednice so uporabne za inteligenco in preprosto ijudstvo. Cena razglednic franko dostavljeno naročniku, je pri naročilih od 20 do 50 komadov po 9 vin., od 50 do 100 komadov po 8 vin., od 100 do 500 komadov po 7 vin., od 500 višje po 61/« vin. Prodajale se bodo na drobno. Naročila sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pri vsakem naročilu naj se natanko navede število naročenih razglednic in naslov ter zadnjo pošto naročnika. Naročilo se bo nemudoma efektuiralo in pošiljatvi priložila položnica, v kateri bode kupna cena označena oziroma že napisana. Vplačilo naj se izvrši po poštni položnici nemudoma.
Dražba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani javlja vsem svojim podružnicam po širni domovini, da se sestavlja družbina bilanca za solnčno leto. V bilanco se postavijo vsako leto vsi zneski, ki so bili poslani centrali od 1. januarja do 31. grudna. Prosi se vljudno, da se v svrho sestave redne bilance upošljejo vsi tozadevni zneski vsaj nekaj dni pred novimletom.
V Št. Jurju pri Kranju (dvorazrednica) je do 25. t. m. razpisano def. mesto.
Nemškega deželnega šolskega nadzornika za nemške šole na Kranjskem namerava vlada imenovati. S tem bi dobili Nemci večino v deželnem šolskem svetu — in kaj bi to pomenilo za slovensko šolstvo na Kranjskem, o tem naj premišljajo klerikalci, ki so pripomogli Nemcem do II. nemške gimnazije na Kranjskem. Ta drzni napad na Slovenstvo mora slovenska javnost z vso odločnostjo odbiti. Morda se pa vendar tudi klerikalcem zbudi vest?!
Roditeljski sestanek je priredilo učiteljstvo šestrazredne ljudke šole na Vranskem dne 1. decembra t. 1. Prostorna šolska soba šestega razreda je bila natlačeno polna staršev. Sestanka se je udeležilo tudi mnogo inteligence s trga. — Tov. nadučitelj Meglič je presrčno pozdravil navzoče starše ter jim nato v prelepem govoru dokazoval, kako potrebna je poštena vzgoja otrok. V ta namen je potrebno, da hodita šola in dom roko v roki. Na ta način gotovo ne izostanejo končni uspehi. — Nato je potoval tov. Jakše v duhu z navzočimi starši s pomočjo skiopti-kona po najlepšem delu slovenske domovine — po Gorenjskem. Vidno zadovoljni so bil starši z lepimi slikami, kakor sploh z vso prireditvijo.
IV. letnik mariborskega učiteljišča so zaključili zaradi štrajka dijakov, ki klerikalnega pedagoga Majcna niso marali več poslušati. Dijaki izgube ustanove, podpore, poslabša se jim red iz nravnosti itd. Tako se ravna s slovenskim dijaštvom v avstrijski Štajerski. Zdi se nam, da leži Maribor med Slovaki na Madjarskem. Proti tej kazni dež. šol. sveta se je vložil priziv. Nesposobni zelot Majcen pa je še dalje „profesor" na učiteljišču, ker hočeta tako škof Napotuik in dež. šol. nadzornik Končnik. Dijaki stoje pred maturo, a se jih razganja! Učiteljskih sil primanjkuje povsod, a učitelj, maturante se uničuje! To je blaznost, to je vnebokričeč zločin na sloven. narodu. — O tem še poročajo iz Maribora: V pondeljek se je pripeljal iz Gradca dež. nadzornik ter opominjal učiteljiščnike v 4. letniku, naj opustijo nadaljni štrajk. Ob 11. uri je imel Gabriel Majcen poučevati v 4. letniku zemljepisje, a vkljub opominu nadzornikovemu so zopet izostali vsi učiteljiščniki. Ravnatelj je na to brzojavno vprašal
naučno ministrstvo, kaj je storiti. Dobil je brzojavni odgovor, da se ima četrti letnik do nadaljnega odloka zapreti. Bajši so postavili cel letnik na cesto, kakor da bi odstranili klerikalnega učitelja. — Iz Maribora poročajo dalje: Kazni, katere je naznanil profesorski zbor učiteljiščnikom četrtega letnika, so sledeče: 1. Graja od konference, 2. sistiranje vseh štipendij, 8. sistiranje vseh podpor, 4. slab red iz nravnosti, 5. četrti letnik se zapre na nedoločen čas. — Mariborsko prebivalstvo se pripravlja, da bo učiteljiščnike podpiralo, dokler se zadeva ne reši. Da se je rešila na tak način, je — škandal. Državna poslanca Hofmann-Wellenhof in Marckhl sta že bila pri naučnem ministru zaradi te zadeve in je ta obljubil, da se bo poučil o vzrokih štrajka in storil vse potrebno. Ker se javnost toliko zanima zav ta dogodek, je gotovo, da bo Majcen šel, odkoder je prišel. Žalostno samo, da se našim državnozborskim poslancem ne zdi vredno storiti enega koraka v tej zadevi, ki zanima Spodnji Štajer. Potem pa se bo zopet tožilo in tožilo, da so Nemci izkoristili štrajk! — Zaradi teh dogodkov je interpeliral v državnem zboru soc. dem. Eesel in tovariši.
Stalno upokojen je Jožef Ločnik, nadučitelj pri Sv. Ku-nigundi na Poh., začasno upokojena pa Frančiška Gonze, učiteljica na Polzeli.
Ravnateljem slovenskega oddelka deželne kmetijske šole t Gorici je imenovan potovalni učitelj g. Anton Š t r e k e 1 j.
Osebne vesti na Koroškem. Nadučitelj Pačiska pride iz Pisvega v Canjče, podučitelj Ivan Feinig iz Zgornjih Libuč v Tunel, E. Frühling iz Dholice v Anabihl, Maks Wollig- iz Eangersdorfa v Domačale, Hubert Winkler iz Domačal v Blei-berg, podučiteljica Marija Mačič pride iz Patergasen v Podljubelj, Kat. Vertot iz Aschberga na Dholico.
Klerikalni list t Trstu. Z novim letom prične izhajati v Trstu klerikalni tednik „Trst". — Na Štajerskem pa nameravajo ustanoviti duhovniški list proti „Domovini".
Razgled po šolskem svetu.
—	Na praškem nemškem vseučilišču so se vršile demonstracije proti klerikalcem. Napredni dijaki niso dovolili klerikalnim vstopa v dvorano, v kateri se je vršila inauguracija novega rektorja, pozneje pa niso pustili klerikalcev na ulico.
—	Slovenščina na kočevski gimnaziji. V 1. 1907/8. se bo na tej gimnaziji poučevala slovenščina v nižjih razredih v treh oddelkih po dve uri; torej 6 ur na teden. V petem razredu se bo slovenščina poučevala v zasebnem oddelku.
—	Gimnazija požgana. Srbsko gimnazijo v Skoplju (Macedonija) so zažgali najbrž bolgarski vstaši. 800 dijakov je komaj ušlo pred pretečo smrtjo.
—	Promocija ženske. Dne 9. t. m. je bila v Inomostu prva ženska promovirana za doktorico modroslovja. Zove se Adela Schneller in je hči deželnega šolskega nadzornika in pisatelja Kristijana Schnellerja. Svoje študije je dovršila na ino-moškem vseučilišču.
—	O reciprociteti zagrebškega vseučilišča. Dunajska „Information" piše o vprašanju zagrebškega vseučilišča: Nujna potreba je, da se s tem zistemom konča, da se razveljavi Hart-lovo naredbo in da se prizna popolno reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Pri nagodbenih pogajanjih je avstrijska vlada gotovo na to pozabila.
—	3501etnica vseučilišča v Jeni. Meseca avgusta 1908 bo slavilo nemško vseučilišče v Jeni 3501elnico svojega obstanka. O tej priliki bo otvorjena tudi nova vseučiliška zgradba.
—	Poljska ruska šolska družba v ruski Poljski. Glasom izvestja poljske šolske družbe v ruski poljski je ta v času od 1. juiija 1906. pa do 1. jul.ja 1907. zaprosila na šolskih oblastnijah dovoljenja za otvoritev 1247 novih šol. Obenem je zaprosila za odobrenje imenovanj 316 učiteljev. Oblastnije so dovolile otvoritev 681 šol in so potrdile imenovanja 159 učiteljev. Dalje je bilo v rečeoi dobi zasnovanih 505 knjižnic in 317 otroških zavetišč, a poleg teh mnogo kurzov za analfabete. Ta šolska družba šteje sedaj 116.341 članov; prispevki, došli v tej dobi, so iznašali 387.777 rubljev.
— Vprašanje splošne ljudske prosvete. Iz Petrograda
poročajo, da se je ministrstvo za javno prosveto pričelo resno baviti z vprašanjem splošne šolske naobrazbe. V to svrho je zahtevalo od uradov zemstev in ravnateljev ljudskih šol načrte za šolsko omrežje, ki naj jih izdelajo, ter tozadevne proračune.
Z gospodarskega polja.
= Tridnevni kletarski tečaj v Vipavi. Vinarski nadzornik Skalicky priredi sredi meseca januarja v Vipavi tridneven kletarski tečaj.
= Vina so letos pridelali na Primorskem 1,000.000 hektolitrov, in sicer v tržaški okolici 10.000 hI, na Goriškem 300.000 hI in v Istri 800.000 hI.
= Do premogovili žil je prišlo premogokopno društvo, ki se je ustanovilo v Trnovem pri Ilir. Bistrici in ki koplje in išče premog blizu Jelšan. Do glavne žile imajo še kakih 100 metrov. Tudi prav dober materijal za cement se nahaja tam v bližini.
= Odsek za stanovanjske zadeve ustanove v železniškem ministrstvu. Trije uradniki se bodo izključno ukvarjali s stanovanjskimi razmerami uslužbencev državnih železnic.
= Zakon proti pijančevanju uvedejo na Rumunskem. Finančni minister Continescu je izdelal zakonski načrt, v katerem so glavne točke sledeče: Uvedel se bo monopol na pijačo, ki bo morala biti naravna in dobra. Gostilnice bodo v občinskih rokah, vodili jih bodo neoženjeni ljudje kol obč. uradniki. Gostilnice smejo biti le v krajih, ki štejejo 150 hiš; na upanje ali blago bo prepovedano dajati pijačo; gostilnice se zapirajo ob 8. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih morajo biti zaprte tudi dopoldne. Pijancem in onim, ki še niso izpolnili 16. leta, je prepovedano dajati pijačo.
= Podržavljenje železnic. Železniško ministrstvo, je pozvalo ravnateljstva privatnih železnic, naj imenujejo svoje zastopnike za pogajanja glede podržavljenja dotičnih železnic.
= Znižanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Ministrska odredba za tako znižanje se izda v kratkem; v veljavo stopi 1. januarja 1908.
= Državna akcija za Primorje. Sestavila se je na Dunaju komisija z namenom, da se uvede državna akcija za gospodarsko povzdigo Primorja in južnega Tirola. V dotični seji je razvijal ministrski predsednik Beck glavne misli o tej stvari. Ko bo sestavljen program, se povabi na sodelovanje merodajne kroge, predvsem poslance.
Raznoterosti.
X Gregorijanski koledar, to je našega, uvedejo na Euskem. Kakor znano imajo Eusi še vedno julijanski koledar, po katerem so za 13 dni za nami. Komisija, ki se je bavila s preureditvijo koledarja, je že dokončala svoje delo.
X Praga šteje s predmestji Karlin, Smihov, Kralj. Vinogradi Žižkov in Vršovice 473.062 duš. (Dne 30. junija 1907. jih je bilo glasom statističnega izkaza 470 906.)
X Poljaki na Dunaju. Po uradni statistiki je na Dunaju 4346 Poljakov.
X Časniki v Parizu. V Parizu izhaja skupno 3218 časnikov, od teh je 139 dnevnikov. Povprečno prihaja na 900 parižanov po en list. V Parizu je okolo 100.000 ljudi, ki žive od časnikov.
X Kolibo je stala Rusijo vojna z Japonsko. Po
najnovejših podatkih je Eusijo veljala vojna z Japonsko 6072 milijonov kron našega denarja.
Listnica uredništva.
J. K. v S. P.: Članek pride prihodnjič. — Konee razprave „Duh časa" smo odložili do prihodnje številke, ker se nam je danes nabralo vee drugega gradiva.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 3129.
Kranjsko.
(187) 1
Na dvorazredni ljudski šoli v Št. Lorencu se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje.
Prošnje naj se službenim potom vlagajo semkaj do 31. decembra 1907.
Prosilci, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovo, dne 7. decembra 1907.
St. 1906.	(186) 1
Na trirazredni ljudski šoli v Podzemlju se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj predlagajo do 29. decembra 1907.
Prosilci, ki še niso stalno nameščeni v kranjski javni šolski službi morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Črnomlju, dne 3. decembra 1907.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
posojilnica Učiteljskega Lkta v Ljubljani,
Hranilnica in konvil
===== registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca listopada 1907 K 139.94193. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
61
Marodna t i6i 52—6 knjigarna
v Ljubljani,
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadaj očimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
i i knjig in časopisov ter šol-t eJ skih in drugih potrebščin, ta ^
Panorama kosmorama
Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno").
Od 15. decembra do vštetega 22. decembra 1907: 138 11
Sardinija in Korzika
Cagliari, Sassari, Ajacco (rojstni kraj Napoleona I. in njega rojstna hiša zunaj in znotraj), Oorte, Vizzanona, Monte D'or in mnogo drugih krajev.
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in učiteljstvu svojo veliko	118 52 15
zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gumic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Glavna zaloga Jos. Petričevih zvezkov.
= Postrežba točna in solidna.	—
i* ■»>. j>> ..;«. A j^v Jfr. Jfc. J5l J\ £}l ^Sl j^i .A Ja , v„ .¿Ji. /S. js A
Filip Fajdiga
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19
priporoča 136 14—12 častltemu učiteljstvu svojo
veliko zalogo
pohištva v vseh slogih.
Izdeluje tudi po naročilu.	Delo solidno in trpežno.
* * * Cene nizke. * * *
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig
in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju, Rotovška ttlica 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir,
platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope,1 užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
— Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. =
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do
najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. — Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
— Priznano dobro blago. — Solidna in točna postrežba.	140 52—11

e.
"F
_G> ~e>
FR. BTJRGER
illlllllllllllllll	A/l Ti 1 Q	Č IrO iiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiuiiiiiiiiii |iwM XJ- I flf kJXOi\.Cv iiiiiiiiiiiiiiiiii
parotovarna lesnih izdelkov in vseli v mizarsko stroko spadajočili del.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
156 26-4

.S
S"
"e>
Pošljite po vzorce!
Barhant
in flanelo (moderne vzorce), platno, damast, prte, brisače, blago za srajce in drugo platneno in bom-bažasto blago, modno blago za dame in gospode najboljše in preizkušene kakovosti
priporoča izvozna tvrdka platnenega in modnega blaga
V. J. Havliček ™26-8
v Podjebradu na Češkem.
Vsako sezono novosti. Mnogo pohvalnih pisem. Naročila nad 15 kron pošiljam poštnine prosto.

S L AVI J A"
vzajemno zavarovalna banka
(20) 26-24 ^ ^K^-O-I
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital........K 1058,737.339 i
Zavarovalnine .........
Izplačane škode in kapitali 1. 1905 . . . Rezervne in poroštvene zaloge .... Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na posestva . . Izplačana dividenda členom življenskih oddelkov 1. 1905 .........
V	vsem pa doslej......• . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za škode in nagrade ....
8,090.621-62 4,361.283-89 84,791.684-99 2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21 3,004.509-80
87.176.383-75
Vsa pojasnila daje
Generalni zastop banke „Slavije
v Ljut>ljani,
G-osposke -u-llce št. ±2.
u
>co
o
CD
>c/> o
cd
_ a O rt
m —'
»- a © C
®	5
©
V	©
o	o a
os
®	>
OD
© 33 « >■
O P2-. ca o Cb
®	—
2	S
o	•■■«
p.	i».
©
5	O
o s.
a
.1 iH
s	O
•r
S	£
■g	A
i	0
•	O
as os
, © ■-
M
7S h
sfi - 53 L
"a
es
S!
i g
a| h p £
• os ,
- b * — <» fc, -p © osmS e s
« S- «
- "3 g g S £ ®
_ -S t®9
50 OS ©
—	g £ >3
i
•S	«£
«	JSaa
aj © ao ** 1 «m?
Si ©
O v
H a
L« i , ** J«
© iS
o. a h
•
■a ¥
<5 ts a ■ h
® 5 »¡» a
o ®
a. -o | 1 S I
.O P
O
O
a
S bJD P
e«
M
=5
£ 5 ° g
O)
►O ©
cd fl
-a
© »N
"S3
rg -S ¡J
S*
© S
»O Q. & &
« H
i s g*-s
o
hO PH cd
N
ti CQ
O •
—	V
s
&3
i-S
S V
S.2
a ft
2 * O
yt 2
£ X
7 -
S	®
-
S	••«
h	-
a
p,
©
>o
■J?
M
■■p
© o
O M cd
P. S. o T
© o
a p<
><a o _
p, .g
M os
S « a a 2
© S
I» «
o a s
os
"3 g. S
a s
«
03	r
« s
© i •s 5
s I
S M
©
M o u
|§ ©
i
•rt o ¡3 M
a o p-«
o •—*
©
h
C.
© 2 S
a k
_r a
s —< a „
I B
JS ©
os a
H
a
K-©
L*
to ©
•M ®
© a o
I fl h
— o »S
© j. a
w g«
a «a
g a?-
I --S5 © — _ ©
a ns
« o-5«
S 2 © a -Ss _ t, i a o
h -o * J
*
» ^ a.
^ ©
<D
O
a
©
o © S-
K!
° - a
J8| ?
»o s -S
« _M *
® ^ a.
• r—3
O N
g 4
> £, ^
0	fcio os
.2 £
•a 1 "
N O OS cS
1	S
g a
£ 1
as
I « a
a: g
-	.9 * S
a -g ©
3 -g > s p,
" .g .9
s © ©
-	to
O ci >n a "">
5 °
a «
a ©
»o
J*	O
IN	Pl
©	CD
k	>
5	">
©	J2
13
CD
e
a
®
N m g £
^ a •
J* eS a, n iS
g
rt
«
/ o ■n »o
"S 'S5
o
HH PH
ca c« P.
■a
©
h
P< - ©
a © ja 3
^ o
c«
"S I«
al
O .9 ©
P. ^
o J4
©
	■	©	«s	
	a	©	•a o	(D
© © bi iS o a	¡2 a a	d -a e	t» rf 1	O N n
		©	a	■ <rt
0S	N	M 00	.9	O
N	©	R	o	t>
e a	t» <3	■rt	1	csS M
>© -o e	J* © h	© a	© > c«	o"
	a	©	a	Ol
o		'—■		J2
a «rt	© © V OS	© a 5	i ©	O o5 IS)
O h 13	m o h ■	v Krt a.	p. o a	<D »O c«
S	© «	© ©	cS §	"S
	os	a		w
	C5	h	M	
o o
~ © t a
»o
S ° a ® — ©
S S
CH M ©
■S « ►
»ra a, ® -i—) w ts I—1 os
Ph ^ a
i!1 >N S, -i
g ? s
a. © o ¿-
a ,
" 03 ©
i si
O a ^ ® «5
ro w ^
a os -r
-H * Ji
■p S1 a
M U
X	«
®	tž
S	a
^	t»
«	a
"O	h
a
2	a
a	—
•d	-
.2	5
fe	a
©
O	•
"E	©	.®
s
£	S,	®
O	T	85
>s	-	>a
_	oŠ	CS
a	N	«
^ §
o >n p.
03
d S •rt
03 ■f—i © "rl O Pa
ga® t-
g W
CD trt O
O
►N
<D
M Ph
-T-t
»O
oT « o &
S t*
£ ® S »»
a
O
S
09
©
o
C
u « °
2 -9 ® rt
. ®
5 3 * ©
a ^ s. --T ®
•« a
CD
"S
r—H
N
■M cS t» N X
©
" .a
- i
to o ¡3
K
<D
•iiu .O .o -"rt
S I
■S ^
CŽ
Jo
^ o
<d" o
-rrt
O
•-a
Poskusite
ir? priporočite = izdelke =
TydrortP« taill
Lo Pragi VIII. "

s> a $
za šolsko mladino"
(96) 23—20	se dobe edino v
„Učiteljski tiskarni" v Ljubljani.
Izvcd stane 20 2i, s poštnino 3 lx več.

ANTON 8ARC
Specialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, brisalke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd. n9 52 u
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Strogo solidno blago. Švicarske Vezenine. Nizke stalne cene.
G-g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica, Kolodvorske ulice št. 8.
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja zaloga in izbira oblek za gospode in dečke, športnih oblek, površnikov, dežnih plaščev in zimskih sukenj.
Obleke in površniki, kakor tudi damski kostumi se izdelujejo po meri in najnovejšem kroju.
Na zahtevanje se pošilja na izbiro tudi brez povzetja.
V zalogi so vedno najmodernejše damske obleke. Jako nizke cene. Q. BernatOVič.

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiii
it i m m mu ni nuni h i in umu m m h 11
S-
Ustanovljeno 1842.
Električna sila.
Telefon 154.
BRATA EBERL
(8)52-49 tovarna oljnatih barv, laka in flrneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice štev. 6
zia-sproti Ih-otela, ,,XJxiion'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli
Efisr lak za šolske table.

Minulim ■■■■■■■■in
IIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIMilllllllll

O. CADEZ
iiniiiiiiimiiiiiiiii
.....................Mestni trg št. 14 -
(poleg stare g. Urbaneeve trgovine)
priporoča v veliki izberi
klobuke; cilindre in čepice;
tudi raznovrstno	(l) 52—49
moššlco pei-ilo, kravate itd. po zmernih cen ali.
Za gg. učitelje 10% popusta!
miimiiiimiin
iiiimimiiiimiiiii
O
== Ustanovljeno leta 1832.	=
Lak za šolske table
črn in medel,
olje proti prahu
priznano najboljše
prodaja	(16) 50-47
ADOLF HAUPTMANN
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja
= v L j ubljani. =====
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
O
©