8554 SREDNJA KNJi - !'i •••' p p. 126 66001 KOPER r^SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale i gruppo Cena 4‘llU IlF PD 230 Leto XXX vm. Št. 68 (11.196) TRST, četrtek, 1. aprila 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Iz h a i ati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 r vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ČRNOGLEDO POROČILO MINISTRA LA MALFE Lani gospodarstvo nazadovalo letos pa negotove perspektive Nujno pospeševanje investicij proti nevzdržni ravni brezposelnosti, ki je na Jugu dosegla že 12 odstotkov Protivladna demonstracija v Argentini RIM — V ecennh, ki jih je včeraj dal proračunski minister La Malfa ▼ poročilu o gospodarskih ra/merah države v letu 1981, kot tudi v prognozah ra letošnje leto, vsekakor prevladujejo črne senee. Italijansko gospodarstvo se lani sploh ni razlilo, ampak se je nasprotno notranji kosmati proizvod celo zmanjšal za 0,2 odstotka (nazadovanje so bili doslej zabeležili le še 1975), kar je moralo nujno privesti do občutnega naraščanja brezposelnosti. Tudi za letos niso perspektive glede tega nič kai rožnate, meni La Malta, saj je tcvko pričakovati naraščanje naložb, 1»? Minister Giorgio La Malta (ki so lani padle za 0,2 odst.), ki naj bi ustvarjale nova delovna mesta, spričo visokih bančnih obresti, ki so jih prisiljeni uvajati v Italiji in Evropi po zgledu ZDA. Konec lanskega leta je bil že vsak 10. za delo sposoben državljan brez službe, na Jugu pa je položaj še slabši, saj je brez posla več kot 12 odstotkov delovne sile. Ob tem je obstala tudi potrošnja, ki je lani narasla samo za pol odstotka v primerjavi z letom 1980. To je tudi razumljivo. če upoštevamo, da so se prejemki podrejene delovne sile sicer navidezno povečali za poprečno 22,3 odstotka (pri državnih uslužbencih za več kot 30 odstotkov, pri industrijskih delavcih pa le za 19.6 odstotka), kar pomeni, da so sc za mnoge dejansko znižali, če upoštevamo 19-odstotno naraščanje cen na drobno in pa davčni grabež*. Drugi nič kaj razveseljivi podatki, ki jih je navajal proračunski minister na včerajšnji tiskovni konferenci, niso prav tako nič kaj razveseljivi. IJre je na tujih tržiščih izgu- •iiiimiiiMMiiiitiiiHiitiiiHiiiuiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiirniiiiiiiiinrffitiiiiiiiiiiiiiiiiuHHiiiiiiiHiiiiMiHiiiiiiiiHiip TARČA NAPADOV PREDVSEM KOMUNISTIČNA PARTIJA Programska konferenca socialistične stranke v polemičnem znamenju bila lani v razmerju do 16 glavnih valut v povprečju 13 odstotkov svoje vrednosti. Spričo valutnih omejitev se je zmanjšaj uvoz in se je nekaj povečal izvoz, toda ob tem so se seveda v industrijskih podjetjih zmanjšale zaloge surovin, kar je za predelovalno državo vse prej kot ugodno. Upočasnil se je tudi vzpon davčnega priliva, ki se je lani povečal «le» za 24.4 odstotka (kar je vsekakor več (d inflacijske stopnje in dokazuje, da država z inflacijo «zasluži»), medtem ko je leta 1980 narastel za kar 38,9 odstotka. La Malfa ni povedal novih receptov za izhod iz gospodarske krize, razen sklicevanja na svoj znani triletni načrt in poudarka na nujnosti spodbujanja naložb. Za to naj bi uporabili sklad 6.000 milijard lir, ki je predviden v finančnem zakonu. Od tega naj bi 2.500 milijard dodelili (skupaj z olajšavami pri davku na dodatno vrednost) podjetjem, ki so že zaprosila kredite za posodobljenje strojev in opreme, 1.500 milijard za podjetja v krizi, ostalih 2.000 milijard pa delno državnemu podjetju za elektriko, delno pa za gradnjo javnih infrastruktur. Gle de davčne razbremenitve delovnih prejemkov je sicer povedal, da ji osebno ni naklonjen, a je zagotovil, da bo vlada spoštovala obveznosti, ki jih je sprejela s sindikati. RIMINI — Najtoplejši aplavz na ©tvoritvetni slovesnosti vsedržavne socialistične programske Konference ni šel tajniku stranke Cra.riju, temveč tajniku sindikalne federacije U1L Benvenutu, ki so ga ored kratkim izžvižgali na shodu kovinarskih delavcev v Rimu. Dva tisoč delegatov je Benvenutu izreklo svoio solidarnost tor tako že dale svojstven pečat temu shodu: velika navezanost na stranko, dokajšnja napadalnost do komunistične partije in njenih sindikalnih privržencev Uvodno poročilo, ki je obsegalo kakih dvajset tipkanih strani, ie imel Luigi Covatta. ki .ie prisotnim obrazložil, da so velike masovne stranke, kot sta KD in KPI, v volilu krizi in da .ie seda.', napočila ura sodobnega reformizma, v skladu z današnjo tehnološko revolucijo. Skratka socialistična stranka, General Džap izločen iz vodstva vietnamske partije BANGKOK - General Džap. legendarni heroj vietnamskega osvobodilnega gibanja je bil izločen iz političnega biroja vietnamske komunistične partije, ki se je končal včeraj in na katerem je Le Duan ohranil popolno oblast v partiji in v državi. Poleg Džapa .ie bilo iz partijskega vodstva izločenih že pet drugih osebnosti. General Džap je izgubil del oblasti že leta 1980, ko so ga odstavili z mesta prvega podpredsednika vlade na mesto tretjega podpredsednika vlade. Njegovo im< je tesno povezano z vietnamsko revolucijo, v kateri je zasedal eno najpomembnejših in najvidnejših mest. kot izhaja Iz sedanjega shoda v Riminiju je popolnoma drugačna od stranke, na kongresu v Palermu, v Riminiju so se zbrali intelektualci, delegati perifernih federacij, parlamentarci, ministri, župani in krajevni upravitelji. Vsi so prepričani, da je napočila^ ura socialistov, socialisti se počutijo močne. Kaj pa pravzaprav hočejo? Covatta .ie določil, kateri so cilji socialistične stranke. Glavni sovražnik je znana tretja pot, ker je meglena in povsem brez perspektiv, komunizem v vseh njegovih variantah, komunizem, ki ie zgubil svojo nogonsko moč. Ne gre pozabiti, da je socialdemokracija, kljub krizi, v kateri se nahaja, mnogo bolj življenjska izkušnja, kot je komunizem, ki so ga ustva rili v vzhodnih državah. Na.jostrejša polemična ost pa je bila vsekakor uperjena proti levici. V kakšnem odnosu so pomembne izjave, kot je bila tista, ki jo je pred kratkim dal Chiaromonte o gospodarski politiki, z integrali-zmom in rektaštvom. ki ga .ie opaziti na bazi? Kaj pomenijo abstraktna razglabljanja Ingraa? Skratka, da bi dosegli spremembo v italijanskem političnem življenju. socialisti predlagajo zelo enostaven recept: okrepiti PSI, okrepiti laične sile. R. G. Pertini v OZN N PAV YORK — Končuje se obisk italijanskega predsednika republike Sandra Pertinija v ZDA. Včeraj je bil Pertini v Ne\v Yorku, kjer ga je sprejel generalni sekretar OZN Perez De Cuellar. Na dveurnem razgovoru sta Pertini in De Cuellar obr vnavala predvsem vprašanje miru in razorožitve, ki je italijanskemu predsedniku tako pri srcu. Pertini je teko ponovno obsodit vsa kršno kršenje človekovih pravic, izrazil je solidarnost s poljskim in z afganistanskim ljudstvom, obsodil je vse latinskoameriške vojaške diktature. Kasneje se je Pertini še srečal s skupino italijanskih izseljencev in obiskal univerzo Columbia, kjer so ga proglasili za častnega doktorja. Francois Mitterrand sprejel Berlinguerja PARIZ — Francoski predsednik Francois Mitterrand je včeraj sprejel vsedržavnega tajnike Komunistične partije Italija Enrica Berlin-guerja, ki se mudi v Franciji na povabilo sekretarja francoske socialistične stranke Jospina. Srečanje je Berlinguer označil ket zelo odkrito in prisrčno. Na njem je bil nedvomno govor o predlogu KPI za •sevrolevieos, ki je bil tudi predmet torkovega srečanja z Jospinom. Sicer pa je Berlinguer to sam poudaril na srečanju s časnikarji, ko .je ponovil, da meni KPI, da je potrebna «tretja pot* v socializem. drugačna od sovjetskega modela in korak dalje od tradicionalnih zahodnih socialdemokracij. Največja protivladna demonstracija v Buenos Airesu, kar jih pomnijo od 1976. leta, ko so vojaki prevzeli oblast, je terjala mnogo nasilja in aretacij (Telefoto AP) V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN SKUPŠČINI SFRJ Poročilo jugoslovanske vlade o problemih v gospodarstvu Ce se bo višanje cen nadaljevalo, bodo okviri za njihovo rast preseženi ie do konca leta BEOGRAD — Podpredsednik ZIS Gojko Ubiparip je včeraj v zboru republik in pokrajin skupščine SF RJ poudaril, da se je v začetku leta zaostrila vrsta problemov v gospodarstvu. V uvodnem poročilu o gospodarskih gibanjih letos je Ubiparip opozoril, da na nekaterih pomembnih področjih ne uresničujejo dogovorjene politike. Januarska rast industrijske proizvodnje je zna šala 3,1, februarska pa le 2,2 odstotka. Dejstvo je. da je neredna preskrba dela gospodarstva z reprodukcijskim materialom in surovinami povzročila padec proizvodnje, vendar pa načrtov niso uresničili tudi v tistih vejah, ki so imele sklad surovin iz uvoza večji kot v istem obdobju lani. Zaradi težavnega položaja pri pre skrbi tržišča z nafto bo Z [S sprejel določene ukrepe, vključno tudi popoln nadzor deviznega poslovanja bank, s čemer bi zagotovili dosledno uresničevanje zakona o zagotavljanju deviznih sredstev za uvoz derivatov in premoga za koksiranje. Zunanjetrgovinska menjava v tem obdobju ni bila v načrtovanih okvirih. Do 25. marca je bila rednost izvoza večja za 7 odstotkov kot v istem obdobju lani. uvoza pa manjša za 8 odstotkov. Primanjkljaj tr govinske bilance je v primerjavi z istim obdobjem larvi manjši za 400 DESNICA IMA V USTAVODAJNI SKUPŠČINI ABSOLUTNO VEČINO Kljub prizadevanju ZDA malo možnosti da bi Duarte ostal na čelu Salvadora KD ponuja pogajanja ostalini strankam, ki pa želijo odstraniti njenega voditelja SAN SALVADOR — Salvadorska krščanska demokracija je včeraj u-radno odgovorila na poskun petih skrajnodesničarskih strank, da jo potisnejo v opozicijo potem, ko so izidi nedeljskih volitev pokazali, da ima KD pravzaprav le 24 sedežev v ustavodajni skupščini, vse združene desničarske stranke pa ostalih šestintrideset. San salvadorski župan, demokristjan Julio Adolfo Rey Prendes, je na posebni tiskovni konferenci dejal, da KD predstavlja 42 odstotkov volivcev in .jo torej stranke, ki so posamično prejele manj glasov, ne smejo emarginirati. Nasprotno, je dejal Prendes, glavna beseda pri-tiče naši stranki. Vendar pa je že sedaj jasno, da KD ne more mimo pogajanj z najmočnejšo neofašistično stranko «A-rena* majorja D'Aubuissona in če želi prestopiti v vlado bo morala bržkone plačati visok politični davek. V tej smeri si prizadeva tudi ameriška diplomacija. Ameriško veleposlaništvo v Salvadoru je že začelo tajna pogajanja za sestavo šestčlanske koalicije, ki bi združila tako demokristjane kot desnico. Že sedaj pa je jasno, da je usoda dosedanjega predsednika salvadorskega režima Napoleona Duarte ja za- POSEG 1UGOSLOVANSKEGA PREDSTAVNIKA V OZN Zaskrbljenost SFRJ ob naraščanju nasilja na območju Srednje Amerike NEW YORK — Stalni predstav-1 Veleposlanik Komatina je opozo-, tenost položaja s svetom, ki bo za-nik SFRJ v OZN Miljan Komatina I ril, da razdelitev sveta na bloke | gotovil pogoje za mirno rešitev pre- je včeraj sodeloval v razpravi v varnostnem svetu v zvezi s pritožbo Nikarague. Poudaril je, da ie trajna in celovita rešitev v interesu države Srednje Amerike in stabilizacije v širših okvirih, možna edino na podlagi pogovorov, političnih pogaianj in reševanja vseh problemov po mirni poti, tako da se lahko vsaka država ali narod svobodno razvija. Jugoslovanski veleposlanik je poudaril, da je mehiška pobuda Pozitiven in tvoren prispevek, da bi zmanjšali napetost in poiskali takšno miroljubno rešitev. Revolucionarna preobrazba v Nikaragui .je Plod boja njenega ljudstva, da odpravi krivice iz preteklosti in ustanovi družbo, v kateri bodo vsi prebivalci živeli v svobodnem dostojanstvu in prizadevanjih za vzpostavitev enakopravnih odnosov. prispeva k vse večji napetosti v območjih neposrednega blokovskega spopadanja. Izrazil je zaskrbljenost, da vse večje nasilje na območju Srednje Amerike laliko povzroči širši spopad in opozoril na nujnost spoštovanja pravic vsake države, da sama odloča o svojem notranjem razvoju. Nesprejemljivo .je vsiljevanje tuje volje in tujih modelov družbenopolitične ureditve in ideologije. Skupni cilj vseh mora biti umiriti položaj v - Srednji .Ameriki na podlagi miroljubne rešitve. Veleposlanik SFRJ .je poudaril, da je nujen korak v tej smeri odprava nadaljnjega zaostrovanja in polno spoštovanje načel in ciljev neuvrščenosti predvsem s strani uvrščenih držav. Pričakujemo, da bo varnostni svet deloval v skladu s svojo od govomostjo in odgovoril na zaple- bleinov v Srednji Ameriki, je ob koncu dejal Miljan Komatina. (dd) Jutri dveurna splošna stavka RIM — Jutrišnja «splošna prekinitev dela*, ki jo je oklicala e-notna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL v podporo svojih zahtev glede vladne politike investicij, zaposlovanja, cen in tarif, bo trajala dve uri in bo zadevala vse delovne kategorije, ki pa bodo stavkale in prirejale skupščine na delovnih me-' stih po krajevnih izbirah. Zagotovljene so nujne službe gasilcev, v bolnišnicah in nri dobavah vode, elektrike in plina. Javna prevozna sredstva bodo ustavljena od 10. do 12. ure. pečatena. saj bo desnica v prvi vrsti zahtevala njegovo odstranitev. Bistveni kamen spotike med demokristjani in ostalimi političnimi silami, ki so se udeležile nedeljskih volitev je v tem, ali skušati vzpostaviti kakršnakoli pogajanja z -ide-mokratieno revolucionarno fronto*, politično roko gverile, za kar so se na tihem začeli zavzemati tudi nekateri zmernejši washingtonski krogi. Izid volitev, ko je šestdeset odstotkov ustavodajne skupščine v rokah «žolčnih protikomunistov*, ki uživajo široko podporo vojske, pa seveda znatno zmanjšuje ali pa popolnoma odpravlja to možnost. Alternativa dialogu pa je samo stopnjevanje vojaškega spopada v državi, za kar se je desnica venomer odkrito ogrevala, še zlasti potem ko so volitve pokazale nepričakovano visoko udeležbo prebivalstva. V nekaterih salvadorskih krogih se že odkrito govori o odločilnem udarcu, ki naj bi ga zadali gverili, predvsem s pomočjo 1600 posebno izurjenih vojakov, ki se ta čas urijo v ZDA. Tudi salvadorska cerkev je zelo zaskrbljena nad izidom nedeljskih volitev, saj so cerkvene oblasti odkrito vabile vernike, naj ne volijo za desnico in še zlasti za < Areno*, ki je dosegla skoraj trideset odstotkov glasov in le pet sedežev manj od krščanske demokracije. Začasni vodja salvadorske cerkve msgr. Ri-vera y Damas je izrazil bojazen, da bo desnica, če pride na oblast, spremenila ves Salvador v velikansko krvavo jezero, pri čemer ne bodo prizanesli niti zmernejšim silam. Okrepitev desnice pa je spravila v zadrego tudi ZDA. Reaganova u-prava si lahko sedaj bržkone obeta utrditev svojih pozicij v karibskem območju proti <-nevamosti», ki jo predstavljata Kuba in Nikara-gua, po drugi strani pa bo morala računati tudi na nezadovoljstvo a-meriške javnosti in kongresa, ki sta pričakovala potrditev Duartejeve krščanske demokracije na čelu vlade Če bodo pogajanja s KD, kot vse kaže, propadla, bo moral Reagan pripraviti svoj kongres na to, da se sprijazni s podporo skrajnodesničar-ski vladi v Salvadoru, saj je jasno, da so ameriški vojaški, politični in gospodarski interesi v tej državi preveč pomembni, da bi ji lahko to podporo tudi odrekli. milijonov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je narastla za 61,2 na 71,5 odstotka. Da bi uredili vprašanje tekoče likvidnosti, je ZIS začasno rešitev sprejel osnutek zakona o pogojih in načinu izkoriščanja ustvarjenih konvertibilnih deviz za plačevanje v tujini in zadolžitve v letošnjem letu. S sprejetjem tega predpisa naj bi zagotovili pegoje za prednostno uresničevanje dospelih obveznosti in za odplačilo kratkoročnih posojil. Prav tako naj bi uredili pogoje za omejevanje nadaljnjega zadolževanja v tujini, povečali mobilnost skupnih deviznih sredstev in zagotovili pogoje za delni začetek dela deviznega tržišča. , Ubiparip je za tem opozoril, da je vse več pojavov preseganja dogovora o rasti cen letos, če se bo višanje cen nadaljevalo, bodo okvirji za njihovo rast preseženi že do srede leta. Delegat iz Slovenije Marko Bilc je na včerajšnji seji zbora republik in pokrajin zahteval odgovor na vprašanje, zakaj ZiS še ni predlagal skupščini SFRJ osnutka zakona o načinu izkoriščan'a in vračanja sredstev, ki jih bo Narodna banka letos najela v tujini. Rok za predložitev tega dokumenta je bil 19. marec. Zvezni sekretar za finance Petar Kostič je odgovoril, da jc ZiS pri pripravljanju tega zakona naletel na številne težave. Zelo težko je namreč določiti skrajne uporabnike teh sredstev, pa tudi temelje, po katerih bi dobili določena posojila Narodne banke. Poleg tega je urišlo do nesoglasij glede načina delitve denarja, ki si ga Narodna banka sposodi v tujini. Denar bi morali deliti po določenem ključu, vendar pa se še niso dogovorili, kakšen ključ naj bi to bil, je dejal Kostič. Sekretariat za finance so zdaj zadolžili, da skupaj z drugimi pristojnimi telesi čiirmrej pripravi končno inačico l|IMl,||im'lm,||m|,M|H(||„||||||||||||||||||H|)||||||f|||rm||||)||||||||n|M|||1|||M||)|||'|||||"|'|||||lMt||||M 130 ni sposobnih, da bi sami skrbeli zase), nameravajo nuditi več prostora prav tistim ostarelim, ki potrebujejo stalno nego, ostale pa vsaj delno namestitev v tako imenovanih skupinskih stanovanjih. IPAB upravlja že štiri taka stanovanja, v prihodnjem triletju pa jih namerava odpreti še tri. Prav tako obstaja težnja, da bi omejili število gostov v ljudskem zavetišču v Ul. Gozzi (trenutno okrog 130). Tako v Ul. Pascoli kot v Ul. Gozzi pa naj bi v doglednem času — dela za opremo prostorov bodo na red že pred koncem leta — odprli nekakšna «dnevna domova*., kjer bi se gostje zadrževali samo podnevi in kjer bi zanje priredili razne oblike socializacije, na katere bi lahko zahajali vsi prebivalci rajona. IPAB ima v načrtu tudi odprtje «sta-novanjskega hotela* v Ul. della Valle, vendar je to že stvar bodočnosti: za realizacijo zamisli bodo potrebna še najmanj tri leta. vabi svoje člane i ui simpatizerje danes, /SPOTI 1. aprila. na predvajanje filma um CARNIA TACE ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) 8 pričetkom ob 20. uri. Film bo Predstavil Sergio De Infanti iz Ravascletta, prisoten pa bo tudi režiser Dante Spinotti. Vabljeni ! KD Kraški dom obvešča, da bo jutri, 2. aprila, °b 20.30 v prostorih osnovne sole Alojz Gradnik PRVA VAJA JOGE pod vodstvom Egidija BAISSA. Vpisovanje isti večer. Vabljeni ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na odprtje spominske razstave dr. Roberta Hlavatyja ki bo v soboto. 3. aprila, ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 1. aprila „ HUGON oonce vzide ob 6.46 in zatone ob » 32 Dolžina dneva 12.46 — Lu-a Vzide ob 11.49 in zatone ob 2.44. Jutri, PETEK, 2. aprila FRANC včeraj: na j višja temperatu-... v2 stopinje, najnižja 9.9. ob 18. 1 14 stopinj, zračni tlak 1009.2 mb arašča, veter jugozahodnik 5 km ,Ur°, vlaga 68 odstotna, nebo o-acn°, morje mirno, temperatura orja 8,4 stopinje. „ ROJSTVA (N SMRTI RODILI SO SE: Andrea Zucca, uhano Cossu. Roberta Padovan, Capezzuoli. UMRLI SO: 68 lptni Mario Ren Rn i1' ®5Tetna Francesoa Sedmak, ■etni Salvatore Serino, 60-letni aHer Battelini. 71-letna Giovanna “P^al por. Treselli, 50-letni Emila jUuiuich. 68 letna Emilia Capil-_ , ; Maurel, 6Melni Eugenio De-7 *S8i. 51-letni Ervino Miehelone, Stnir Mario Štolfa. 77-lptni l-uigi Savin 'etna Argia Heiland vd. DNEVNA SLUŽBA LEKARN n (od 8.30 do 29.30) uorso Italia 14. Ul Giulia 14. _ 8 S Anna 10. Strada per Con (JaD D2. Nabrežina in Bol.iunec. 7 1-30 dn 13.00 in od 16.00 do 20.30) Sonnino 4. Trg Liberta 6. Nabrežina in BoMunec NOČNA služba i.ekarn r (od 20.30 dalje) NaK,r^° Sopnino 4. Trg Liberta 6. režina in Boljunec. ZDRAVSTVENA dežurna si.uzba tel slll,ba od 21. do 8 ure 21 ‘ >2 627, predpraznična od 14. do ur«. ure 'n praznična od 8. do 20 tel. 68 441 LEKARNF v OKOLIC) U, -'Unec: tel 22H 124; Bazovica p' 226 165; Ončine: tel. 211001: Zern-,k ,pl 225 l4'; Božje polje tel 225 596, Nabrežina: tel tel « Sesljan: tel. 209 197: Zavije ' 213 137: Milje: tel 271 124 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU EDUARDO DE FILIPPO DOLGONOGE LAŽI Danes, 1. aprila, ob 17. uri abonma RED I Jutri, 2. aprila, ob 17. uri abonma RED J. Gledališča VEltUi Danes ob 20. uri (red B/C) četrta predstava opere D. Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka). Dirigent Massimo di Bernart, režija Antonello Madau Diaz. • » ♦ Danes ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost poljski skladatelj Wiaroslaw Sandelewski predstavil občinstvu opero Stanislawa Moniuszka »Halka*. ki bo na sporedu jutri ob 20. uri (red A/B). » » » V nedeljo ob 11. uri bo v Verdijevi mali dvorani v organizaciji gledališča Verdi in ob sodelovanju Krožka za kulturo in umetnost ter deželnega sedeža RAI koncert na katerem bosta nastopila dva glasbena ansambla in sicer «L'insie me vocale* ter «Gruppo d’ottoni». Kino Ariston Dvorana rezervirana. Ritz-16.30-»ll pa ra medico*.' E,- Mon-tesano, E. Fenech. Barvni film. Eden 17.00 »Eccezzziunaie veramen-te». Graltarielo 16.30—22.15 «Borotalco». E. Giorgi in Car(0 Verdone. Fenice 17.00 «Casta e pura*. L. An-tonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.30 «La calda piazza del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto. Aurora 16.30 «11 killer della notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Paps — Squilli di ri-volta*. Barvni film. Eilodrammatico 15-00 «Piaceri par-ticolari rii ima donna di classe*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «Elephant man*. Vlttorio Vrneto 16-30 «Doppio sesso incrociato*. Prepovedan mladini I pod 18. letom. Mignon 16.30 «Sulle orme di Bruce Lee — Le furie uma ne del kung fu». Barvni film- Radio 14.30 «Porno video*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumicrc 16.00 «La scarpetta e la rosa* v angleščini. Razna obvestila KRUT obvešča svoje člane, ki obiskujejo bazen v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 1. aprila, ob 14.15 s Trga Perugino. Obveščamo vse Barkovljane, da bo v torek, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 razširjen pripravljalni sestanek za obnovitev društva. Uprava občine Dolina sporoča,da 10. aprila t.l. ob 12. uri poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev k javnemu natečaju za mesto »ekonoma*. Združenja staršev in medrazredni sveti osnovnih šol «Karel Širok*, «Dragotin Kette* in »Josip Ribičič* vabijo v ponedeljek, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na informativno srečanje o »Globalni zaščiti Slovencev v Italiji*. Govoril bo predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. Vabimo starše, učno in neučno osebje naših šol in vrtcev, da se zaradi aktualnosti in važnosti vprašanja srečanja pol noštevilno udeležijo. Partizani, ki pripadajo XIV. garibaldinski brigadi - Trsi in Garibaldinski brigadi Fontanot in živijo v tržaški pokrajini so vabljeni na sedež VZPI-ANPI Ul. Crispi 3/II zaradi pojasnil danes, od 18. do 20. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Sekcija KPI J. Vcrginella iz Križa vabi na javno zborovanje s predsednikom in svetovalci komunistične partije v rajonskem svetu za zahodni Kras, ki bo danes, 1. aprila 1982. ob 20 uri v Ljudskem domu v Križu. Dnevni red: 1. kandidatna lista komunističnih svetovalcev za letošnje volitve; 2. obračun dosedanjega delovanja; 3. natančni regulacijski načrt za Križ. KD F. Prešeren Boljunec obvešča, da je zaradi zadržanosti prof. Karla Voduška plesni tečaj preložen na jesen. KD Vesna prireja v nedeljo. 4.4., ob 19.30 v domu A. Sirka v Križu »Srečanje s slovenskimi ustvarjalci*. Sodeloval bo pesnik Ciril Zlobec. Recital njegovih poezij bo podala dramska skupina KD Vesna. Režija Marko Sosič, Vabljeni. KD Rdeča zvezda - Salež priredi v soboto, 3. aprila, od 20. do 1. ure v dvorani hotela Cristallo v Brišnikih pomladanski ples. Sodelujejo: ansambel Lojzeta Furlana, športno-plesni par Meta Zagorc in Niko Basarič, državna prvaka iz Ljubljane. mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda. Zabavali se bomo s plesnimi igrami po starih običa jih. Vabi ioni KD Primorsko - Mačkolje vabi na vinski koncert, ki ga izvaja moški pevski zbor Valentin Vodnik s sodelovanjem Edvina Križmančiča in Mirana Kluna v soboto. 3. aprila, ob 20.30 v srenjski hiši v Mačko-ljah. Nastopata tudi znana humorista Vahek in Drejček. Godbeno društvo Prosek obvešča, da bo imelo jutri, 2. aprila, ob' 20. uri na sedežu v Soščevi hiši na Proseku svoj r?.dui,občni zbor. Vabljeni člani in starši mlajših članov. f Čestitke Danes praznuje naša stara mama DRAGICA rojstni dan. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo Irena, Alenka in Ksenija. Dne 28. marca je slavil 14. rojstni dan ŠTEFAN. Mnogo sreče v življenju mu želijo sestra Monika, mama in tata. Včeraj je praznoval GABRIJEL RASENI 14. rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in nadaljnjega uspeha v šoli mu želijo iz vsega srca mama, oče ter brat Massimo. Te dni je praznovala rojstni dan OLGA ŠTRAJN, »gostilna pri Studencu* v Dolini, še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo svojci, prijatelji in odjemalci. STALIŠČA SINDIKATOV IN ŠOLNIKOV Od vsepovsod zahteve po informiranju dijakov o položaju slovenske manjšine Podpora demokratičnih sil današnji demokratični manifestaciji - Stališče enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Izleti Danes praznuje 86. rojstni dan JOHANCA iz Križa Ob A>o vse najboljše hčeri Mari 18 Nina z družinama in vsi, ki *majo radi. Ob tem lepem jubileju ji vo-. 'jo vse naihnliše hčeri Mari Združenji Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. a-prila v Nadiško dolino. Kosilo v Kobaridu. Povratpk preko Soške doline. Odhod ob 8. uri izpred sedeža dežele - Oberdankov trg. Cena izleta 17.000 lir. Vpisovanje danes, 1. in jutri. 2. aprila od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ali 732858. KD Vesna priredi v nedeljo, 18. aprila, enodnevni avtobusni izlet v Celje (na grob slikarja Alberta Sirka) in v Kumrovec (ogled rojstne hiše tov. Tita). Cena izleta — vključena je vožnja in kosilo 21.000 lir. Vpisuje odbornica Sandra Gruden vsak večer od 20. do 21. ure v baru doma A. Sirk v Križu. Mladinski odbor SKqz in njegove članice iz Trsta, Goriee in Benečije priredijo 10., 11. in 12. aprila velikonočni izlet na Koroško. Cena 60.000 lir. Vpisovanje in informacije na sedežih SKGZ v Trstu, Ul sv. Frančiška 20 - telefon 744249 in v Gorici Ul. Malta 2 tp>efon 84644. Razstave v Bežigrajski galeriji v Ljubljani razstavlja do 14, aprila Deziderij Švara. V palači Costanzi kolektivna fotografska razstava »Fotografija v Trstu danes*. Razstava bo odprta do 4. aprila. 11. aprila — VELIKA NOC VELIKONOČNA VOŠČILA ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU 'rejema oglasni oddelek ZTT - tel. 79-46-72 . jnt. 37 do vključno 2. aprila 1982 Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 TA TELEFONSKA številka in tvoja dobra volia ti nudita priložnost zaslužiti 8f)0.000 lir, če imaš med tednom in ob sobotah vsaj dve uri prostega časa. Nudimo tudi stalno zaposlitev — mesečna plača 750.000 lir in vpis v ENASARCO. Pogoji: starost od 23 do 45 let in lasten avtomobil. Tel. 040/200181 v uradnih urah. KMEČKA POSESTVA GRU-DINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na Štradalti) občina Sovod-nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev (0481) 391 063. V raznih, posebno šolskih sredinah, je precej zaskrbljenosti za zadnji protislovenski izbruh nahujskanih fašističnih mladeničev v Trstu in zaradi tega je tudi v goriških šolah precej govora o tem vprašanju. Istočasno opažamo med profesorji in dijaki zanimanje za slovensko problematiko. Ljudje hočejo vedeti kaj pravzaprav Slovenci zahtevamo, kakšna je vsebina zakonskih osnutkov za globalno zaščito, .itd. Tudi v naši redakciji so se osebno ali telefonično v zadnjih dneh obrnili razni mladi ljudje in želeli izvedeti kakšne so naše zahteve. S tem v zvezi omenimo tu nekaj izjav in stališč, ki so jih zavzele nekatere šolske organizacije v zadnjih dneh. Najprej stališče Sindikata' slovenske šole: »Izvršni odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Gorica se je sestal na izredni seji in preučil zaskrbljujoči izbruh desničarskih fašističnih skrajnežev, ki so zanetili protislovensko kampanjo med dijaki italijanskih višjih srednjih šol na Tržaškem. »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili slovenski in italijanski višje-šolci (ob podpori vseh demokratičnih sil v Trstu) kos šovinistični politični gonji namerno pripravljeni in naperjeni zoper nas in so množično dokazali, da sta splošna volja in želja prebivalstva Trsta povsem drugačni, kakor so ju hoteli določeni desničarski krogi prikazati. «Val fašističnega rovarjenja zoper Slovence, ki so ga desničarski skrajneži zagnali v Trstu, je imel le rahel odmev na Goriškem, saj i-talijanski višješolci v našem mestu v veliki večini niso nasedli fašističnim šovinističnim parolam. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da so dijaki Tehničnega industrijskega zaveda »G. Galilei* (ITI) na izrednem zborovanju v stoodstotni večini najstrože obsodili pojave nestrpnosti zoper slovensko manjšino v Trstu, izrazili svojo solidarnost slovenskemu prebivalstvu na Goriškem in podprli zaščito Slovencev v duhu in črki določil ustave ter medna rodnih sporazumov. »Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, si namreč že več časa prizadeva (ob popolni podpori ravnateljstva šole ITI), da bi že v prihodnjem šolskem letu (1982/83) odprli slovensko sekcijo na omenjenem zavodu. Demokratična zrelost in od prtost do nas in nasjih problemov, ki jo je zavod ITI tudi ob tej priliki izkazal, potrjujeta,, da bodo sloven-.ski dijaki med resničnimi tovariši v pravem okolju, kakršno je pravzaprav predpogoj za uspešen razvoj slovenske sekcije same. »Goriški šolniki se povsem stri njamo s trditvami svojih tržaških kolegov, da italijanski dijaki premalo poznajo probleme slovenske manjšine, da so premalo poučeni o vprašanju zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Soglašamo s svojimi tržaškimi kolegi in popolnoma podpiramo njihovo zahtevo, ki so jo predočjli v odprtem pismu italijanskim šolnikom in šolskim oblastem, da mora šola nuditi študirajoči mladini italijanske narodnosti prepotrebno informacijo o slovenski manjšini, o njenih zahtevah ter o ustavnih obveznostih, ki jih ima italijanska država do manjšin. Priti mora do čim večjega vsestranskega in obojestranskega spoznavanja obeh narodnosti, kajti ta je pot do večjega zbližanja in dobrega sožitja.* Naslednjo izjavo pa je sprejel profesorski zbor slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič*: »Ob zadnjih protislovenskih izbruhih na Tržaškem in njih odjekih na Goriškem, ki so se posebej pokazali v dijaških manifestacijah nekaterih italijanskih višjih srednjih šol, izražamo globoko obžalovanje nad o-bujanjem nacionalističnega duha in zaskrbljenost nad neodgovornim početjem desničarskih skupin. »Prepričani smo, da bo naposled PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/200915. PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 km v odličnem stanju. Telefonirati od 19. do 20. ure na št. (0481) 882 016. OSM1CO je odprl Edoardo Tul — Mačkolje 121. Toči črno in belo vino. PRODAM stanovanje veliko 70 kv. m na periferiji mesta. Telefon 040/228390. zmagala razsodnost in zaupamo v moč demokratične in evropske zavesti, ki bo premagala anahronistične težnje maloštevilnih skupin, ki še nasprotujejo idealom mirnega sožitja med Slovenci in Italijani ter zaradi neinformiranosti zapadajo zlonamerni propagandi v smislu narodne nestrpnosti.* S tem vprašanjem so se soočili tudi na seji šolskega sindikata CGIL v Gorici. Sindikat obsoja tržaške demonstracije, ki so izraz prastarega nacionalizma in podpira današnje in sobotne manifestacije demokratičnih dijakov tržaške in goriške pokrajine. Sindikat izraža tudi zaskrbljenost ker niso na šolah informirani z vprašanji slovenske manjšine. Zaradi tega se morajo s tem soočiti predvsem tisti odgovorni lju- dje. ki so stvar doslej zamolčali misleč, da bo šla mimo brez težav. Svoje stališče pa je včeraj izrazila tudi področna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Vodstvo sindikata, v katerem je združena velika večina delavcev na Goriškem, izraža mnenje, da je treba soočiti vse prebivalstvo z vsebino zakonskih osnutkov in se zato obrača predvsem na šolsko skrbništvo, da poskrbi za primerno razpravo v šolah. Istočasno vabi enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL vse kulturne krožke in vsa druga združenja, da se soočajo s tem vprašanjem. Prava demokracija, je rečeno v tiskovnem poročilu enotne sindikalne zveze, 'je v tem da se pravilno zaščitijo pra- 0B 20.30 V GORIŠKEM AVDITORIJU Dvanajst zborov v soboto na koncertu «Primorska pojo Celotni koncert bodo posneli za tržaški radio in ljubljansko televizijo Naša zborovska pesem vedno vleče. To dokazuje tudi velika udeležba zborov na letošnji reviji »Primorska poje* in tudi velika udeležba publike na vseh dosedanjih koncertih. Čez dva dni, v soboto, 3. aprila, bo «Primorska poje* spet v Gorici. Tudi letos bo koncert v avditoriju v Ulici Roma, kajti ta dvorana lahko sprejme vase vse tiste, ki bi radi poslušali naše zbore. Letos bodo na Primorski poje v Gorici nastopili: moški zbor «Andrej Paglavec» iz Podgore, vodi ga Marjan Ciglič; moški zbor »Peter Jerebi* iz Cerkna, vodi ga Pavel Magajna; moški zbor «Fantje treh vasi* iz Bilj, Mirna in Orehovelj, vodi ga Andrej Budin; mešani zbor ^Topničar* s Trnovega, vodi ga Zdravka Mikuletič; moški zbor «Kras» iz Opatjega sela, vodi ga Just Marušič; mešani zbor «Svobo-das> iz Renč, vodi ga David Mo- vice manjšin, naj bodo te jezikovne, zetič; mešani zbor «Slavec* iz Ric-kulturne, politične in verske. | rrianj, vodi ga Drago Petaros; moški um.................. ZANIMIVA OKROGLA MIZA V TRGOVINSKI ZBORNICI Drugačni pristop do reševanju gospodarskih vprašanj Goriške Tržiški župan Blasig in goriški Scarano ter predsednik zbornice Lupieri so dali vrsto predlogov za gospodarsko obnovo goriške pokrajine Mesti Gorica in Tržič sta predolgo let živeli vsako zase, ne da bi se zanimali, kaj se dogaja v sosednem mestu, pa čeprav sta obe v eni pokrajini, komaj nekaj več kot dvajset kilometrov oddaljeni. Da je bilo tako, kaže samo dejstvo, da je šele sedaj prišlo do javnega skupnega nastopa obeh županov, Scara-na in Blasiga, in da je do tega sestanka prišlo v trenutku ko se vse gospodarstvo Goriške nahaja v krizi. O tem nerazumevanju, ki ima svoje korenine v drugačnem razvoju dveh mest, v drugačni mentaliteti prebivalstva, o drugačnih interesih, sta odkrito spregovorila na o-krogli mizi, ki je bila v torek zvečer \j sejni dvorani trgovinske zbornice. Za posvet je poskrbel kulturni krožek Frontiera aperta. ki ga predstavlja deželni odbornik Bran-cati. Preveč prostora bi v našem listu vzelo poročanje o treh poročilih predsednika trgovinske zbornice in dveh županov. Povedali so mnogo stvari, ki so bralcem znane, saj gre za naštevanje številk o zaposlenih o dohodku podjetij, o brezposelnih, o dopolnilni blagajni, o trgovini, o mednarodnem prometu. Kar je bolj zanimivo je nova filozofija, ki je izšla s tega posveta, tako iz poročil kot iz kasnejših posegov. Potrebna je bila kriza, da se je pričelo drugače misliti, na bolj trezen način. V letih debelih krav so bili vsi zadovoljni s potekom dogodkov. Sedaj pa, ko je kriza pritisnila in ko niti država niti dežela nista več pripravljeni priskočiti na pomoč in mašiti luknje v sodu brez dna, je treba misliti tudi na samopomoč in na drugačni pristop do stvari. V ZVEZI S KRAJO ŽIVINE NA ŠTRADALTI Od torka je v priporu 28-letni Giovanni Crobu Tatvino naj bi zagrešila dobro organizirana skupina - Kakšno vlogo je pri zadevi imel Crobu? Kaže* da so preiskovalci, ki se ukvarjajo s primerom tatvine govedi v zadružnem hlevu na Štradalti v sovodenjski občini, že zbrali precej elementov, na podlagi katerih bo mogoče izslediti storilce, oziroma njihove sodelavce. Obstajajo namreč upravičeni sumi, da je tatinski podvig opravila dobro organizirana skupina, ki deluje na področju naše dežele in sosednjega Veneta, kjer naj bi, menda nekje na področju pokrajine Belluno celo razpolagala z lastno klavnico. Izgleda, da so preiskovalci doslej največ elementov zbrali na račun 28-letnega Giovanni-ja Crobuja, delavca v omenjeni zadrugi. V torek zvečer so ga namreč priprli. Ni znano, kakšna naj bi bila njegova vloga pri celotni zadevi, vendar bi lahko sodili, prav na podlagi pripora, da imajo preiskovalci ka*- dovolj obremenilnih elementov. Crobu, ki običajno spi v kletnih prostorih hišice, ki je namenjena (■■ksiiiiiiiii ............•minul.. VČERAJ DOPOLDNE PRI L0ČNIKU ŠTIRISEDEŽN0 ŠOLSKO LETALO ZASILNO PRISTALO RADI OKVARE Inštruktor. 50-letni Giordano Collenz in pilot - gojenec 31-letni Alberto Nobile sta se rešila brez poškodb DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. Zaradi okvare na motorju, se je včeraj dopoldne med Ločnikom in Villanovo pripetila lažja letalska nesreča, ki se je zaključila le z razmeroma omejeno gmotno škodo. 50-letni letalski inštruktor Giordano Collenz iz Gorice ter 31-letni Alberto Nobile iz Trsta, Ul. Čampi Elisi 23 sta okrog 10.30 s štirisedežnim letalom vrste partenavia P 66 C, last italijanskega aerokluba, poletela na običajen šolski polet. Vzdignila sta se z goriškega letališča ter nekajkrat zaokrožila nad Gorico in gori-ško okolico. Po približno polurnem letenju je na motorju prišlo do manjše okvare. To sta nemudoma sporočila kontrolnemu stolpu letališča v Ronkah ter najavila, da bosta zasilno pristala. Izbrala sta dolg travnik med Ločnikom in Villanovo ter prvi del pristanka tudi srečno opravila. Zasilna pristajalna steza pa je bila nekoliko prekratka, na koncu pa je bila še pred kratkim preorana njiva. Prav zaradi tega se je letalo, ki je imelo še precej šnjo brzino, ob naletu na mehkejši teren preobrnilo. Oba potnika, komandant - pilot in gojenec sta se rešila brez najmanjše praske, na letalu, ki je obtičalo na hrbtu, sredi njive pa je okrog 5 milijonov lir škode. Na kraj nesreče so že kmalu zatem prihiteli predstavniki aerokluba, ronškega letališča ter inšpektorata za letalstvo KNJIŽNI SEJEM V GORICI 1. do 3. aprila v prostorih ZSKD - Ul. della Croce 3. Danes in jutri od 15.30 do 20. ure, v soboto od 9. do 12. ure čuvaju, je bil v noči od srede na četrtek odsoten. Vrnil naj bi se šele v četrtek zjutraj, potem ko so nekateri člani zadruge že ugotovili, kaj se je zgodilo. Menda je Crobu svojo odsotnost opravičil, češ, da se je celo noč zadržal pri dekletu. Ni znano, če so preiskovalci njegov zagovor preverili in so prav tu prišle na dan nove okoliščine. Vsekakor je treba ob tem povedati tudi, da Crobu ni bil zadolžen za opravljanje službe čuvaja in je v zadrugi delal le kot navaden delavec, z osemurnim delavnikom. S tatvino je zadružni hlev, v katerem so včlanjeni naši kmetovalci iz Štandreža in Gorice ter nekaterih bližnjih krajev, utrpel okrog 30 milijonov lir škode. Zaključek matinej društva «Lipizer» Tudi letos je ciklus nedeljskih koncertnih matinej v organizaciji Kul turnega društva »M. Lipizer* za ključen in sicer s čudovitim klavirskim recitalom Carla Joseja Sena. Glasbenik, ki ga goriško občinstvo pozna že iz preteklih let po nastopih, od katerih enega tudi v lanski sezoni, je nastopil tokrat s Preludi jem in jugo v E molu št. 7 Johanna Sebastiana Bacha, z Beethovnovimi 32 variacijami v C molu, s Chopinovo Fantazijo op. 49, Obrednimi plesi skladatelja Joliveta in Scribia-novo skladbo Študij št. 42. Iz leta v leto zasledimo pri izvajalcu večjo zrelost in popolnost t> izvajanju, prav gotovo tudi zaradi stalnega izpopolnjevanja, ki ga Seno zasleduje v Parizu, pod vodstvom slavne pianistke Germaine Mounier. Zlasti je Seno pokazal svojo glasbeno občutljivost s pravilnim razume vanjem tako različnih skladateljev, katerih dela je na nedeljskem koncertu izvajal. Navdušeno občinstvo je pianist zlasti zadovoljil s skladbo izven programa, Program je predstavil dr. De Ni-colo, ki se je toplo zahvalil zvestemu občinstvu in še posebej predsedniku društva «Lipizer» prof. Qual-liju, ki si z veliko vnemo prizadeva, da bi ohranil ciklus nedeljskih matinej na visoki glasbeni ravni, Gorici v ponos in občinstvu v zadoščenje. Šolske vesti Danes, 1. aprila, od 17. ure dalje bo roditeljski sestanek na klasičnem liceju »Primož Trubar* v Ulici Alviano. Tudi zaradi tega smo bili zadovoljni, ko smo čuli iz ust vodilnih politikov, da je treba preiti od velikih tovarn na manjše; da je treba dati tovarnam solidno osnovo, ne pa samo jim pomagati, ko so v občasni krizi; da je treba dati zaleta novim pobudam na področju prometa, saj imamo pri nas večje infrastrukture, ki jih ne znamo najbrž najbolje izkoristiti; da se mora Goriška tesneje povezati z jugoslovanskim zaledjem in poiskati možnosti industrijske in trgovske kooperacije: da je treba izvesti vse kar je predvideno v osimskem sporazumu in sodelovati pri reševanju cestnega problema na sosednem jugoslovanskem območju; da je treba v infrastrukturah, ki so predvidene v osimskem sporazumu upoštevati celotno Goriško in ne le mesta Gorice. Še bi lahko naštevali. Vsekakor je treba poudariti nekaj. Poseg tržiškega župana Blasiga je v razpravo prinesel nekaj svežine, kj je v rpestu Gorici najbrž nismo vajeni, saj venomer ponavljamo ene in iste stvari. Blasigov poseg je šel iz provincialnosti in dal goriški problematiki deželne razsežnosti. Prav zaradi tega je goriški župan Scarano, ki je govoril za Blasigom in za Lupierijem (ta je orisal gospodarski položaj v pokrajini in je nanizal vrsto številk in podatkov), imel možnost dodati nekaj novega razpravi. Najbrž je tudi prav, da se na stvari začenja gledati z drugačnimi očmi. Z očmi ljudi, ki so tesno povezani z delavsko realnostjo tržiškega območja in s trgovsko realnostjo Gorice, ne pa z očmi ljudi, ki so vajeni gledati na stvari pasivno, to ker gledajo na stvari z logiko državnega ali poldržavnega uradnika, ki misli predvsem na paragrafe in se ne zanima na realnost, ki ga obkroža. Knjižni s«jem v Gorici Zastopniki Tržaške knjigarne so v teh- dneh v Gorici v prizadevanju širjenja dobre slovenske knjige. V prejšnjih dneh so prikazali slovenske novitete dijakom in profesorjem slovenskih šol. Od danes do sobote pa bo knjižni sejem v prostorih Zveze slovenskih kulturnih društev v Gorici v Ulici della Croce 3. Danes in jutri bo knjižni sejem od 15 30 do 20. ure, v soboto pa dopoldne od 9. do 12. ure. zbor rSvobodai> iz Anhovega, vodi ga Mitja Žnidaršič; mešani zbor «Primorec» iz Trebč, vodi ga Vilma Padovan; mešani mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, vodi ga Stoian Kuret; učiteljski ženski zbor iz Tolmina, vodi ga Vera elemente -Kojič; moški zbor *Igo Gruden» ix Nabrežine, vodi ga Matjaž šček. Povejmo še. da bodo goriški koncert v celoti posneli za slovensko tržaško radijsko postajo in da pride za to priliko v Gorico tudi ekipa ljubljanske televizije. Goriški koncert bodo namreč posneli v celoti in ga bodo enkrat kasneje oddajali po televiziji Ljubljana. Drevi sestanek zaradi zaprtja vodnjaka v Škrljah Problem zagotavljanja zdrave pitne vode in ohranjanja zdrave podtalnice je posebno pereč na območju sovodanjske občine. Pred kratkim so deželni strokovnjaki o-pravili vrsto raziskav, z namenom ugotavljanja vodnih virov, v vodnjakih na območju občine. Ugotovitve glede kakovosti vode niso ravno vzpodbudne. Zaradi onesnaženosti bo treba zapreti še tistih nekaj vodnjakov, ki se sicer redno ne uporabljajo, vendar so še uporabljivi. Med temi je tudi vodnjak v Škrljah. nad katerim si lasti pravico menda okrog 20 družin, zato bo po vsej verjetnosti težko najti soglasje, kaj z vodnjakom pravzaprav ukreniti. Danes, ob 20. uri bo v gostilni pri Ušarju sestanek, na katerem se bodo pomenili o usodi vodnjaka, ali ga definitivno podreti, ali samo zazidati. Prisotni bodo tudi deželni strokovnjaki ter predstavnik občine. Razna obvestila Doberdobska občinska uprava vabi vse občane, ki bi želeli sodelovati v skupini prostovoljnih gasilcev, da sprejemajo prijave v uradih občine najkasneje do sobote. 3. aprila. Prireditve Kotalkarsko društvo »Oton Župaa-čič» v Štandrežu priredi danes, 1. aprila, ob 20. uri kratko kotalkarsko revijo. Ob koncu bo na sporedu delitev priznanj najboljšim kotalkarjem v lanskem letu in najpožrtvo-valnejšim staršem. Sledila bo zakuska. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Taps — squilli di rivolta*. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 «11 grande rug-gito*. T. Hedren in K. Marshal. VITTORIA 17.00-22.00 «Sexy moon*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Borotal- co». PRINCIPE 18.00-22.00 «Ricchi. ric-chissimi praticamente in mutan- de». Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Seksi klinika*. Nemški film. SVOBODA 18.00-20.00 «36 celic Sha-olina*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 «Specialna policija*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 84 879. Prispevki Uslužbenci odvetniških pisarn Primožič in Sanzin so namesto cvetja na grob Silve Marinič vd. Primožič z Oslavja darovali 100.000 lir za dijaški dom S. Gregorčič v Gorici. (inuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiMiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMinniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiHimiiiiiiMim NA ČETRTKOVEM OBČNEM ZBORU Kraški krti ocenili petletno uspešno delovanje Letos poteka deset let od ustanovitve jamarskega kluba - Ob jubileju pripravljajo tudi brošuro Na drugem občnem zboru so se v četrtek, 25. marca, sešli člani jamarskega kluba Kraški krti. Skupščina, druga po vrsti, sovpada z desetletnico delovanja kluba, potekala pa je v gostilni Devetak, na Vrhu, kjer imajo sicer naši jamarji tudi stalno postojanko in kjer se je pravzaprav, z odkritjem jame Kraljice krasa, začela organizirana dejavnost v današnji obliki. Poročilo in oceno o delovanju kluba v zadnjem petletnem obdobju, zlasti pa o pomenu raziskovalnega dela in prisotnosti kluba v našem zamejskem prostoru, je podal predsednik Slavko Rebec, medtem ko je Bogdan Butkovič posredoval točno poročilo najpomembnejših raziskovalnih akcij in odkritij, pri čemer je še posebnega pomena odkritje dveh z arheološkega vidika zelo zanimivih jam, kjer raziskave še zmeraj trajajo. Med pomembnejše uspehe na organizacijskem področju sodi vsekakor jamarski tečaj, ki ga je klub pripravil leta 1979 in ki ga je obi- skovalo 13 mladih ljubiteljev podzemskega krasa, od katerih se je več kakor polovica nato vključila v redno delo kluba. Butkovič je povedal tudi, da je v pripravi brošura, s katero'nameravajo proslaviti desetletnico delovanja kluba ter opozoril na aktivno sodelovanje članov pri reševalnih akcijah ter zlasti pri gašenju gozdnih požarov na Krasu. 9o prebranju poročila gospodarja in blagajnika so na četrtkovi skupščini izvolili še nov štirinajstčlan-ski odbor. Naj povemo še, da so se zasedanja udeležili tudi predstavniki jamarskega društva z Rakeka in jamarskega kluba iz Idrije ter tržaških slovenskih jamarjev, ki delujejo v okviru SPDT. Prisoten je bil tudi predsednik KD Danica, Žarko Grilj ter predsednik Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Dosedanjemu predsedniku kluba. Slavku Rebcu, ki je uspešno vodil delovanje kluba od samega začetka, so na četrtkovi skupščini podelili posebno priznanje. SREDNJEAMERIŠKA DEŽELA. KI JE SPET V OSPREDJU ZANIMANJA Tudi v Gvatemali vojaški diktatorji organizirali {(demokratične volitve» Demokracijo je Gvatemala okusila le po drugi svetovni vojni, ko so izvedli agrarno reformo in nacionalizirali tuje plantaže - Toda trajalo je le malo časa Srednjeameriška država Gvatemala je te dni spet v ospredju zanimanja javnega mnenja, odkar je skupina nižjih častnikov izvedla državni udar in zrušila hunto generala Lucasa Garcie. Pravzaprav spada ta državni u-dar. s svojimi posebnostmi, v u-stnJjeno metodo reševanja volilnih spe rov. Že nekajkrat se je na norec v Gvatemali zgodilo, da so vojaški diktatorji organizirali de m kratiene volitve* in da je na tel) volitvah zmagala krščanska demokracija. Vsakokrat pa so zmagovalcu preprečili, da bi prevzel oblast in organizirali državni udar. razveljavili volitve in nadaljevali z vojaško diktaturo. Doslej že trikrat opeharjena KD se se je očitno tokrat pripravila. Ko je na zadnjih volitvah, prve dni marca, vojaški režim proglasil zmago lastnega kandidata Ani-bla Guevare, so se nižji častniki uprli in tokrat preprečiti nadaljevanje stare igre. Seveda ne moremo govoriti o demokratičnih volitvah v državi, kjer glasuje komaj četrtina prebivalcev. Ostalim to preprečuje volilni zakon, ki ne daje volilne pravice nepismenim Teli pa je več kot polovica, praktično vse prebivalstvo indijskega porekla. Gvatemala je namreč domovina prastaril) plemen rodn Maja. S svojimi naravnimi bogastvi in tropsko klimo bi lahko bila pravi zemeljski raj. a so ga zgodovinske in politične razmere spremenile v pravi pekel na zemlji. Gvatemala seče Srednjo Ameriko od oceana do oceana. Večjo obalo ima na Tihem oceanu, severno od Salvadora. z Atlantskim oceanom pa jo veže le manjši koridor, jeziček zemlje ob nekdanjem britanskem Hondurasu. ki je sedaj neodvisna neuvrščena država in se imenuje Be-lize. Ko je Belize pridobil, lansko leto. neodvisnost, je gvatemalski režim že napovedal, da se bo boril za njegovo ponovno priključitev. saj bi Gvatemala tako postala strateško važna, kot Panama s svojim prekopom. Gvatemala meri 110 tisoč kvadratnih kilometrov površine, nekako kot Slovenija, Hrvaška in Makedonija skupaj. Prebivalcev ima G milijonov in pol. Od tega jr le 20 odstotkov špansko govorečih Evropejcev bele pulti, o-stali pa so domačini: polovica je Indlosov, potomcev rodu Maja. o-stalih 30 odsfotkov pa mešancev mestieov. Ti so kmetje ali pastirji. delavci na plantažah tobaka, bombaža, kave in banan, medtem ko so belopolti prebivalci v glavnem uradniki, obrtniki, trgovci in ribiči. Zgodovina Gvatemale je bogata, zanimiva in hkrati tragična. V prvem tisočletju našega štetja so tu živeli člani ponosnega rodu Maja. Imeli so cesarstvo z visoko razvito civilizacijo, ki je razpadlo iz doslej še neznanih razlogov. Zapustili so prvotno domovino in se preselili na sever, na mehiški polotok Jucatan. O razviti civilaziciji plemena Maja pričajo arheološki ostanki temeljev pri mestecu Uaxacion. na severu države. Naselja Maja pa #o odkrili tudi pri mestu CJuiriga. Te še danes kažejo številnim e-vropskim in ameriškim turistom. Po odkritju Amerike je bila Gvatemala španska kolonija. Tu so najprej Španci, nato pa Nemci imeli plantaže kave in tobaka, pozneje tudi bombaža. Neodvisna je postala leta 1821, ko je celotno Latinsko Ameriko pretresel val osvobodilnih revolucij. V svoji zgodovini je Gvatemala doživela štiri dolge vojaške diktature. Zadnji izmed predvojnih diktatorjev, general Ubica, je javno izjavljal, da «je Gvatemala ječa. vendar vzorna ječa». V njej je gospodovala predvsem naslednica španskih in nemških veleposestnikov, ki jih je odplavila prva agrarna reforma — vsemogočna ameriška družba «U-nited Fruits Co.», ki na splošno velja za lastnico večjih predelov Srednje in Latinske Amerike. Demokracijo je Gvatemala o-kusila po drugi svetovni vojni. Indiosi in mestici živijo v velikem siromaštvu nepismenim odvzeli volilno pravico Demokratične sile so izvedle a-grarno reformo, nacionalizirale so tuje plantaže, • gradile bolnišnice in šole. Najnaprednejši med predsedniki je tedaj bil polkovnik Arbenz, a je zagrešil zanj in za njegov narod usodno . Ob zemljo so bili predvsem Indiosi in mestici, katerim jc bilo odtlej usojeno, da se ukvarjajo z gorskim pastirstvoih ali pa da sprejmejo slalx> plačano delo na ameriških plantažah. Odtlej v Gvatemali velja,’ (la uživajo politične pravice lc špansko govoreči belci, Indiosi in mestici pa veljajo za brezpravno rajo. Na oblasti so bile v zadnjih desetletjih izmenično konservativna ali liberalna stranka, predvsem pa vojaške diktature. -V o-pozieiji ostaja zmerno napredna krščanska demokracija, ki se glede tega ločuje od salvadorskih demokristjanov. Ravnokar odstavljeni general Lucas Garcia jc oblast prevzel pred štirimi leti. Zaman se je trudil. da bi z divjo represijo zatrl oboroženo gverilo, ki se je razplamtela predvsem med zatiranimi Indiosi. obubožanimi kmeti, ki še niso pozabili na obljub*, o agrarni reformi izpred tridesetih let in na »demokracijo bosih* predsednika Arbenza. Krvoprelitja generala Garcie in njegovega pribočnika generala Anibala Guevare so bila tako huda, da je bil ameriški predsednik Carter v imenu »človekovih pravic* prisiljen preklicati vojaško in gospodarsko pomoč Gvatemali. Res pa je tudi, da to pomoč nudijo sedaj nekatere države, med njimi Argentina, Čile in Izrael. Gverila v Gvatemali ni samo komunistična. V njej sodelujejo tudi socialni demokrati. Arben-zovi demokrati in tudi del duhovščine, predvsem misijonarji, ki delujejo med Indiosi. Garciova »črna rokav je v zadnjih letih pobila več 'misijonarjev in “podeželskih duhovnikov. Pred kratkim so se gverilske organizacije združile v enotno na- rodno - revolucionarno fronto. Vanjo so vstopile štiri organizacije: vojska siromakov, oborožene sile za vstajo, organizacija oboroženega ljudstva in gvatemalska delavska (komunistična) partija. V svojem programu c: zavzemajo za pomiritev v državi, za družbene in gospodarske reforme, enakopravnost narodnih in, v zunanji politiki, za dosledno neuvrščenost. Združitev revolucionarnih sil predstavlja vsekakor zgodovinsko priložnost, posebno še sedaj, ko je bil zrušen režim generala Lucasa Garcie. Odprto ostaja, seveda, drugo vprašanje: kaj bodo storile ZDA? Državni udar mladih oficirjev o-mogoča Reaganu, da bo preklica) Carterjev «embargo» na pomoč Gvatemali. Ni pa izključeno, da bi morebitni vojaški poseg zajel tudi to državo. Končno bi to ne bilo prvič. st. s. Iz umetnostnih galerij GRIMALDO VI TECNANI V KA VARNI TOMMASEO Nekdanjo tradicijo tržaških slikarjev, posebno mlajših, ki so razstavljali po barih in kavarnah, ohranja sedaj le stara zelo znana in upoštevana leavarna Tomma-seo. Tam je v njenem p mn, vhodnem delu, kjer je tudi ločilna miza, pred nedavnim razobesil po stenah ducat svojih del svetja-kobski slikar, ki kaže nekaj eke-perimentalnosti, ki so bile mučilne tudi za vašega slovenskega slikarja Ivana Čarga. V mislih i-mgmo namreč tržaškega slikarja Livia Grimaldo, ki je znan pozeb no po svoji originalnosti, .s katero se predstavlja na slikarskih ex-tempore tekmovanjih. Livio Grimalda vztraja odločno pri svojih «Tecnanih», ki jih u-stvarja z modeliranjem kartonaste mase časopisnih <iiiiiiliiiiiaiiitiaii«MiaitMii«iii«,illl|lliailllll|BIIIIIIIIIIII|affllKllllllll|V(flllll|ailllll|l,aail|l|K| raznoliko. 20.05 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vremenske razmere 21.00 Studio 2 22.30 Picasso - slikarjev dnevnik 23.30 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja 20.40 TV film - «Hill Street gior-no e notte* Gre za novo serijo policij skih TV filmov, katerih piva epizoda, ki bo nocoj na sporedu, govori o dveh ta tovih, ki so ju zalotili v nekem supermarketu. Seveda se tatova ne dasta ugnati ii: se upirata policiji s tem, da zadržujeta v supermarketu več talcev. Ko pa prispe na kraj »incidenta* kapetan Fu-rillo. ki načeljuje bližnjemu komisariatu v Hill Streetu. se zadeva vendarle reši. 21.35 Srečanje s kinom Danes bodo v Odprti meji med drugimi tudi naslednji prispevki.: TRST — Protifašistična manifestacija TRST — Tiskovna konferenca mit-teleuropskega gibanja GORICA — Gospodarsko sodelovanje med Gorico in Tržičem TRST — Ciklus predavanj o zgodovini slovenskega časnikarstva TRST — Gostovpnle hrvaškega narodnega gledališča Drama iz Zagreba v italijanskem gledališču Rossettl 18.00 TVD - Vesti 18.05 Narodna glasba 18.40 Rezervirano za najmlajš# 19.05 TV šola 19.30 Obzorja 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče - Dve minuti 20.30 Nenavadni menihi - celovečerni film. igrajo: Stecvart Granger, Karin Dor 22.00 TVD - Danes 22.10 Kdo pozna umetnost? ... Qb t^onui TVD danes ponovitev in Odprta meja ponovitev Zagreb 19-25 Kronika občine Split 19.45 Banatske pripovedi 21.00 Monitor - politični magazin 22.20 Kvizoteka ŠVICA 19.20 Aktualna tema 20.40 Film - Jonas, ki bo imela 20 let v letu 2000 22.45 Veliki ekran 23.05 TV dnevnik TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 10.45 11.05 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole: 11.30 Pol-dnevniški razgledi; 12.00 Od Milj do Devina: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik: 15.00 Jugoslovanski izvedenci; 15.30 Za ljubitelje jazza: 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom: 17.10 Mi in glasba: 18.00 četrtkova srečanja 18.30 Sodobne slovenske novele: 18.40 Priljubljeni motivi. di mi 2. del; 11.10 Iz Milana Tut tifrutti. 11.34 Rossini - 3. del; 12.03 Ulica Asiago Tenda - spektakel s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Ma-ster: 16.00 Kulturne zanimivosti; 17.30 Master Under 18; 18.05 Lepa resnica; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Miljar-derka - radijska priredba; 21.52 Objektiv Evrope; 22.22 Autoradio flash - oddaja za šoferje: 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv. RADIO 2 koper (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 15.00, 17.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila irr reklame; 7.37 Objave: 7145 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 2U2; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaže -zanimivosti; 15.10 - 16.00 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Mladi izvajalci: 15.55 Reklame; 16.00 Dogodki jn odmevi 16.30 Glasba po željah; 17.30 jv,ke bos; 17.55 Zaključek - pregled novic. 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 -8.45 Jutranja oddaja; 8.45 Radio 2 predstavlja; 9.00 Radijska priredba: 9.32 Vodi Corrado Guerzoni; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 Deželni program; 13.41 Sound - Track; 16.32 Šestdeset minut - gledališče, kino in glasba; 17.32 Spektakel s publiko; 18.45 Okoli sonca; 19.50 Šolska oddaja - Obogatiti kulturo; 20.10 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči: Neapelj; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA Koper (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18.30 Poročila; 7.00 . 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Orkester Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 z nami je. . .; 10.32 Glasbeni kotiček; 11.00 Cikcak; 11.32 Kirn. svet, mladih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.33 Superklasifika; 15.00 Tris asov: Elvis Presley. Adriano Cclcnta-no, Tereza Kesovija; 16.20 Glasbeni intermezo; 17.10 Dalmacija in njene pesmi; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi: 18.00 Rezervirano za jazz: 1910 Radijska diskoteka: 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 19.00 Poročila: 6.00 • 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 9.58 Zeleni val; 10.03 Radio tu- 7.00, 7.30, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00, 22.00, 23.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.45 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.2* 1 naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za. ..: 12.05 Ali poznate Berliozovo opero «Trojan-ci»? 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Znane melodije: 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših krajev; 14.3(1 Priporočajo vam. . .; 15.05 Enajsta šola: 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Z ansamblom Milana Križana; 19.15 Lokalne radijske postaje; 19.35 Violinist Dejan Bravničar; 20.23 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 21.00 Četrtakov večer;22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.15 In formativna oddaja; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1. aprila 1982 KOŠARKA SINOČI V OSMINI FINALA «PLA Y-OFFS» Poraz Goričanov v Vareseju San Benedetto se je enakovredno upiral domačemu moštvu le v prvem polčasu Nonky poskrbel za veliko presenečenje: v Rietiju je premagal ekipo Acgue Fabie Cagiva — San Benedetto 74:63 (40:32) CAGIVA VARESE: Boselli 10, Mottini 16. Maguolo 2, Della Fiori Brickowski 6, Bassett 6, Menta-stl 12, Guidotti, Vescovi, Gergati. SAN BENEDETTO GORICA: Tu-fel 2, Biagi 2, Jones, Sfiligoj 10, Pa-leari 4, Ardessi 14, Mayfield 17, 1 leric, Nobile, Galluzzo. SODNIKA: Bianchi in Di Lella iz Rima, PM: Cagiva 6:7, San Benedetto 11:14. VARESE — V prvem srečanju o-smine finala košarkarskega tekmovanja «play-offs» goriškemu San Be-nedettu ni uspel podvig, da bi v Vareseju premagal moštvo Cagive. Goričani so sicer igrali zelo do-bro v uvodnem delu tekme in so tudi bili v prvem polčasu povsem enakovredni domačim košarkarjem. V nadaljevanju pa si je Cagiva prikrila zanesljivo prednost, ki jo je nato ohranila do konca srečanja. Goriški košarkarji imajo možnost, na se oddolžijo za ta poraz v nedeljo, ko bodo proti Cagivi igrali pred domačim občinstvom. V tem kolu je prišlo tudi do ve-ukega presenečenja. V Rietiju je namreč Honky iz Fabriana premagal moštvo Acque Fabie, medtem K° je Sinudyne zanesljivo odpravil doma ekipo Libertasa iz Livorna. Izidi prvih tekem osmine finala: Cagiva — San Benedetto 74:63 Sinudyne - Lib. Livorno 89:75 Acqua Fabia — Honky 80:82 Latte Sole — Cidneo 70:80 L KOLO «PLAY-OFFS» Favoriti uspešni v prvem kolu jugoslovanskega košarkarskega tekmovanja v «play-°ffs» ni prišlo do presenečenj. Favoriti so namreč zanesljivo zmagali. Potem ko je v torek v Beogradu Crvena zvezda premagala ljubljan-sko Iskro Olimpijo, je sinoči v o-srednjem srečanju v Beogradu do-*nači Partizan premagal Jugoplasti-ko.^ Beograjčani so si že v prvem Polčasu priborili zanesljivo prednost (54:37) in nato tudi zanesljivo zmagali. Tudi Cibona ni imela težav, da je odpravila ekipo sarajevske Bosne, eeprav je Benaček (31 točk) odlično 'gral. V Ciboninih vrstah pa je bil najboljši Nakič (23). Jadranski derbi pa se je končal z zmago Zadra, ki je odpravil Ši-oenko. Izidi 1. kola «play-offs» C. zvezda - Iskra Olimpija 91:85 Partizan - Jugoplastika 100:90 Cibona - Bosna 103:90 Zadar - šibenka 110:93 Povratna srečanja bodo v soboto. (nb) KOLESARSTVO NA 216 KM DOLGI PROGI Danes tretjič okrog Etne ACICATENA — Danes bo na sporedu tretja mednarodna kolesarska dirka za profesionalce okoli Etne. Proga tega tekmovanja je zelo zahtevna in meri 216 km, vije pa se skozi kakih trideset naselij ob vznožju najvišjega evropskega ognjenika. Najvišja točka proge bo v Malettu, kjer bodo tekmovalci (po sto prevoženih kilometrih) prišli na nadmorsko višino 988 metrov. Okolica proge je izredno slikovita, saj poteka asfaltni trak tik ob velikih skladih lave. Nastopilo bo približno sto kolesarjev. Svoj nastop je zagotovil tudi Saronni, ni pa še gotovo, če bo tekmoval tudi Moser. Pred dvema letoma je na tem tekmovanju zmagal Panizza, lani pa po izrednem dvoboju z Moserjem Giuseppe Saronni. AVTOMOBILIZEM VN ZDA - zahod LONG BEACH - V nedeljo bo v Long Beachu mednarodna avtomobilska dirka za VN zahodnih držav ZDA. Poskusne vožnje bodo v petek in soboto. Pred to dirko je lestvica formule ena za svetovno prvenstvo taka: 1. Prost (Fr.) 13; 2. Piquet (Bra.) 9; 3. Rosberg (Fin.) 8; 4. Reute-mann (Arg.) 6; 5. Atson (VB) in Arnoux (Fr.) 4; 7. Lauda (Av.) 3; 8. Mansell (VB) 2 in 9. Alboreto (It.) L nogomet VČERAJ V ZAOSTALIH TEKMAH 2. AL Derbi v Dolini brez zmagovalca Nogometaši Brega in Primorja so imeli dokajšnje težave z razmočenim igriščem - Neodločeno tudi v Bazovici med Zarjo in Do mio m Breg — Primorje 2:2 (2:1) BREG: Ghersinich, Pinzin, Rode-la, Peroša, Ražem, Dazzara, Mor-do, Vižintin, Samec, Kraljič (v 63. min. Cigui), Strnad. PRIMORJE: Adamič, Vasilij Per-tot, Husu (v 60. min. Valter Pertot), Angileri, Samese, Zaharija, Antoni (v 68. min. Vidali), Dibenedetto, Bernardi, Bortolotti, Novel. SODNIK: Umani iz Trsta. STRELCI: v 6. in 43. min. Strnad, v 36. min. Dibenedetto, v 86. min. Debemardi. RUMENI KARTON: Pinzin in Vižintin. Za včerajšnji toliko pričakovani derbi v Dolini (dvakrat so ga odložili zaradi burje) sta značilni dve stvari: izredno blatno igrišče, na katerem pa se je domača enajsterica očitno bolje znašla, in pa precej demotivirana igra Prosečanov, ki so tokrat dali priložnost tudi mladim, da se izkažejo (nastopili so namreč brez Štoke, Schipizze in To-mizze). Breg, ki v tem trenutku krvavo UMSnESIBtKKM po uspešnem nastopu v bresch Miličeva v borbi za državni naslov Odlično sta se odrezali tudi Sonja Doljak in Damjana Sedmak Na zadnjem letošnjem vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Brescii so Krasova dekleta odlično opravila svojo nalogo in osvojila v absolutni kategoriji drugo, peto in deseto mesto. Najbolje se je tudi tokrat izkazala Sonja Milič, ki je sploh letos prikazala vrhunsko formo in zadoščenja niso mogla izostati. Najprej je odpravila Ronzonijevo s 3:0, veliko več dela pa je imela v četrtfinalu z mladim talentom Vi-gnolo, katero je ugnala komaj po petih setih igre s 3:2. V polfinalu je Miličeva zopet potrdila svojo premoč nad večno tekmico Bevilacquo in jo premagala s 3:0. Končni spopad s Tržačanko Marino Cergol je bil res vreden finala in je navdušil namiznoteniške privržence. Dvoboj je bil izredno izenačen, vendar pa je Krasova predstavnica ohranila mirnejše živce in je tesno odločila v korist prva dva seta na 20 in 21, nakar pa je prišla do izraza boljša kondicija Cergolove, ki je osvojila nogomet 7. JUGOSLOVANSKA LIGA TOČA ZADETKOV ^ Splitu sedem, v Beogradu šest golov - Ljubljanska Olimpija izgubila v Skopju proti Vardarju (0:2) Čeprav so v včerajšnjem, 27. kolu 'grali le sedem od devetih tekem P£ve jugoslovanske lige, pa so skupno dosegli kar 21 zadetkov. posebno razpoloženi so bili nogometaši splitskega Hajduka, ki so doma nasuli Teteksu kar sedem zadetkov. štirikrat je bil uspešen Zlat-k° Vujovič, dvakrat Šalov, en gol pa Je dosegel Primorat'. Nepričakovano visoko pa je beograjska Crvena zvezda premagala m°štvo Sarajeva (5:1), medtem ko zagrebški Dinamo odpravil Rije-z dvema enajstmetrovkama ‘Kranjčar in Panič). Zagrebčani pa so imeli na razpolago kar tri naj-strožje kazni (eno enajstmetrovko P® je zgrešil Kranjčar). Ljubljanska Olimpija je gostovala v Skopju, kjer je zasluženo izgu- uua proy domačemu Vardarju. Srednje je foi]0 dokaj poprečno. Do-mači nogometaši so najprej povedli ?. "ankovičem v 38. minuti, v nadejanju (58. minuta) pa je drugi za-Qe(ek za Vardar dosegel Aleksovski. ,, IZIDI 27. KOLA Vardar - Olimpija 2:0 hajduk - Teteks 7:0 2eljezničar - Osijek 1:0 C- zvezda - Sarajevo 5:1 ^loboda - Radnički 0:0 “Udučnost - Vojvodina 3:1 . Ganeš bodo igrali še dve tekmi, p sicer Velež - Partizan (po TV) ter Pograd - Zagreb, (nb) ITALIJANSKI POKAL Torino prvi finalist jRlN _ Torino je prvi finalist ogometnega tekmovanja za ilali-Jauski pokal 1982. Sinoči je prema-ga' Sampdorio z 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek je v 36. minuti a°segel Beruatto. , jurinčani so se uvrstili v višje 010 zato, ker so prvo tekmo v Ge-n°vi izgubili z 2:1. Ihter izenačil v Rabatu ilABAT — Na prijateljski tekmi v Rabatu je Inter razočaral: proti ucliioj ekipi maroškega nogometne-”a Prvenstva Wydad Casaglanci je Q°segel skromen izid 1:1. < ja je že dve minuti kasneje izenačila in nato dosegla do konca srečanja še dva zadetka. Sodil je Jugoslovan Petrovič. Po tem porazu je Italija zapravila možnost, da bi se uvrstila v finalni del tega tekmovanja v Helsinkih, saj je prvo tekmo dobila le z 1:0. VELSEN — Nizozemska se je uvrstila v finalni del evropskega mladinskega nogometnega prvenstva. Wales je (po streljanju 11-metrovk) premagala s 6:5, potem ko se je tekma v regularnem času zaključila pri neodločenem izidu 1:1. Peru — čile 1:0 LIMA — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Limi je Peru premagal pred 38.000 gledalci Čile z 1:0. nadaljnje tri sete in preobrnila rezultat v svojo korist. Sonja Doljak je tokrat premagala s 3:1 neugodno nasprotnico Busnar-do, v četrtfinalu pa je naletela na premočno Cergolovo, Doljakova je tako osvojila odlično končno peto mesto. Damjani Sedmak je v osmini finala žreb določil Vignolo, kateri se je naša predstavnica enakovredno upirala v prvem setu. Z osvojitvijo drugega mesta je Sonja Milič bistveno popravila svoje stanje na lestvici po točkah za državni absolutni naslov. Pred sklepnim tekmovanjem v Livornu, kjer bodo tekmovalke dobile dvojne točke, ima kar pet prvouvrščenih i-gralk še možnost, da osvoji naslov državne prvakinje, in sicer: Cergol, Vignola, Zampini, Milič in Be-vilacqua. Tista od omenjenih igralk, ki bo zmagala v Livornu, bo tudi avtomatično končna zmagovalka. O-beta se torej ogorčen in neizprosen boj. S tremi uvrstitvami med prvih osem sta se na finalno tekmovanje uvrstili Doljakova in Sedmakova, ki sta tako dokazali, da sodita v krog najboljših tekmovalk. Do konkurence drugokategornic je Sedmakova po izenačeni igri klonila Andreonijevi z 0:2, boljše pa se je odrezala Doljakova med mladinkami z osvojitvijo tretjega mesta. U-vrstitev v finale pa ji je preprečila Goričanka Musina. Po končanih prvenstvenih nastopih se v Krasovem taboru vneto pripravljajo na državno prvenstvo v raznih kategorijah. Že med velikonočnimi prazniki bo v Genovi prvenstvo srednjekategornic, konec a-prila bo mladinsko prvenstvo, od 7. do 9. maja pa še absolutno prvenstvo. (B.S.) KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Pomembna zmaga Bora v Miljah Časa del Frigo — Bor 80:100 (36:42) BOR: Čok 10, R. Kneipp, Ražem 15 (3:4), Male 2, Race 14, Pegan 13 (3:3), B. Kneipp 23 (5:11), Cor-batti 23 (9:11), Zobec. V sinočnji zaostali tekmi promocijskega prvenstva je Bor v Miljah izbojeval dragoceno zmago v borbi pred izpadom. Borovci so namreč zanesljivo in povsem zasluženo premagali domače moštvo Časa del Frigo, V Borovih vrstah sta največ pokazala Bruno Kneipp in Corbatti. (Štefan) «PROPAGANDA» Ferroviario — Bor 75:49 (40:14) BOR: Burolo 2, žetko 12, Barut, Kovačič 10, Barini 9, Vodopivec 2, Pertot 8. Sedmak 6. Borovci so včeraj v zelo okrnjeni postavi (Lippolis, Civardi in Moset-ti so namreč zboleli) izgubili proti favoriziranemu Ferroviariu. V Borovih vrstah je bil najboljši Sedmak. (Cancia) V Tržiču bodo v soboto, 3. apri la, predali namenu novo igrišče za bezbol. Slovesnost, ki se bo pričela ob 15. uri. bo v športnem centru vULBoito. potrebuje točke, (čakajo pa ga še dva težka derbija, najprej proti Krasu, ki je tudi v nevarnih vodah in nato še proti Zarji), se je odločno podal v napad in povedel že v 6. min. s Strnadom po lepi podaji Sam ca. Težak teren pa je kaj kmalu načel moči domačih igralcev, tako da je igra po. 25. min. postala precej enakovredna, dokler ni Primorje po napaki Ghersinicha izenačilo: Dibenedetto je namreč visoko streljal z levega roba skoraj s sredine igrišča, domači vratar je bil slabo postavljen in žoga ga je preletela naravnost v mrežo. Hudo napako proseškega vratarja je zatem prisebno izkoristil Strnad in znova povedel svoje moštvo v vodstvo. Pri izidu 2:1 se je tudi končal prvi polčas, v katerem so Prosečani v bistvu trikrat streljali v vrata, dvakrat z Novelom in enkrat z Di-benedettom. V drugem polčasu je ritem precej padel, čeprav je Breg v začetku bil le nekoliko živahnejši v napadu, proti koncu pa se je morda prezgodaj zaprl v obrambo, kar ga je tudi stalo točko. Primorje je namreč pokazalo nekaj več odločnosti in precej po sreči (zahvaliti se ima prisebnosti Debemardi ja) tudi izenačilo štiri minute pred koncem. Kronika tega drugega dela igre je izredno skopa, saj ekipi nista pokazali nič posebnega. Morda velja zabeležiti le natančen, prosti strel Vižintina, ki ga je Adamič s težavo ubranil, in pa prav tako lep prosti strel Dibenedetta, ki je šel za las mimo vrat. Zarja — Domio 0:0 ZARJA: Puzzer, Grgič, Sossi, Bencich, Macor, Križmančič, F. Ražem (v 88. min. Racman), Fonda, Tognetti, Mahnič, V. Ražem, 13 Primožič. DOMIO: Barichievich, Binetti, Crevatin, Crisman, Zacchinie, Vi-sintin, Barnaba, Fumani, Caffania, Macorati, 12 Raubar. SODNIK: Gril iz Trsta. Bazovci so nastopili v okrnjeni postavi, saj so manjkali kar trije standardni igralci. Kljub temu pa so igrali dobro in bi lahko tudi zmagali. V prvem polčasu so imeli nekaj zelo lepih priložnosti s Tognet-tijem, ki pa mu ni uspelo potisniti žoge v mrežo, gostje pa niso niti enkrat resneje zaposlili Puzzerja. V drugem polčasu je Zarja nekoliko popustila, vendar Domio ni u-spel presenetiti Bazovcev, ki so i-meli sredi drugega polčasa lepo priložnost s Fabiom Ražmom, ki je poslal žogo za las nad prečko. Ob koncu bi Domio skoraj povedel, to- da njegov napadalec je zgrešil vrata. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Tognetti in Križmančič. Big IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Zarja - Domio 0:0 Campanelle - Libertas 1:2 Breg - Primorje 2:2 CGS - S. Marco 1:1 Čampi Elisi - Opicina 1:2 Zaule Roianese 1:0 LESTVICA Stock 38, CGS 33, Primorje 31, S. Marco 29, Opicina 28, Zarja 27, Zaule 26, Op. Supercaffe 25, Libertas 24, Kras 23, Čampi Elisi in Campanelle 21, Breg 20, Olimpia 18, Domio 17, Roianese 13. Čampi Elisi, Olimpia, Breg, Zarja, Campanelle in Stock eno tekmo mani. PRIHODNJE KOLO (4. 4.) Roianese ■ Domio, S. Marco - O-limpia, Opicina - Stock, Libertas -Primorje, Čampi Elisi - Campanelle, Breg - Kras, Zarja - CGS, Zaule -Op. Supercaffe. Iz planinskega sveta 1 Bližnje delovanje SPDT Drevi bo v okviru predavateljske sezone SPDT, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2), predvajanje filma «La Car-nia tace». Film bo predstavil Ser-gio De lnfanti iz Ravasclelta, prisoten pa bo tudi režiser Dante Spi notti. Vabljeni vsi' Alpinistični tečaj Začel se je tudi alpinistični tečaj SPDT. V petek je bila na sporedu na sedežu SPDT prva teorična vaja, ki jo je vodil Lucijan Cergol, Govoril je na splošno o opremi, o navezovanju ter o varovanju. V nedeljo pa so bile na sporedu na skalovju pod razglediščem pri Jezeru, nad Glinščico, prve praktične vaje skoraj tridesetih tečajnikov. Večina je pokazala že zadovoljivo tehnično raven. Alpinistična šola Ta petek ob 20.30 bo na sedežu Slovenskega planinskega društva Trst, v Ul. sv. Frančiška 20 drugo predavanje alpinistične šole. Angel Krmec in Lucijan Cergol bosta govorila o letni plezalni tehniki. Vsi tečajniki naj prinesejo s sabo možno vrvico. Društveni večer Slovensko planinsko društvo Go rica je pred tednom dni priredilo dobro obiskan društveni planinski ATLETIKA NA RAZNIH TEKMOVANJIH Zadovoljivi nastopi Adriinih tekmovalcev Lonjersko društvo se je vpisalo v Amatersko atletsko zvezo V nedeljo je bila s startom in ciljem na bazoviški gmajni osma izvedba klasičnega krosa «Carsolina», ki ga organizira tržaški klub Ma-rathon. Tekmovanje je bilo .letos rekordno obiskano, saj se je na startu zbralo več kot 2.400 tekmovalcev. Drugi rekord je pripravil nato še zmagovalec Marino Prosch, ki letos tekmuje za društvo Carabinieri Bologna, ki je progo .10.500 m pretekel v času 33’32” in si zagotovil zmago pred Furlanoma Boninom in Mianijem. Za «rekord* je poskrbela tudi lo-njerska Adria, ki je poslala na start kar 72 članov, med katerimi so bili poleg atletov tudi rekreativci ter skupina žensk, ki gojijo rekreativno telovadbo pod vodstvom Slavice čač. Od vseh se je najbolje uvrstil David Gregori, ki je na cilj prispel kot 48., medtem ko se je na 62. mesto KOŠARKA V NEDELJO V PRVENSTVU C1 LICE Jadranovci pred sklepnim srečanjem Igrali bodo v San Dona proti moštvu Canelle ■ Priprave na «piay ofts» V nedeljo popoldne s pričetkom ob 18.15 bo Jadran igral v S. Dona di Piave svojo zadnjo prvenstveno tekmo v C-l ligi, in sicer s tamkajšnjim moštvom Canella. Za eno in za drugo ekipo bi morala biti tekma zgolj formalnost, tako da bi lahko obe moštvi igrali sproščeno in prikazali lepo igro. Pravimo, da «bi» lahko igrali spro ščeno, ni pa to gotovo, če pomislimo na grožnje, ki so jih igralci Canelle po končani tekmi v prvem kolu prvenstva izrekli proti naši ekipi in še posebej proti Marku Banu zaradi njegovega res prekomerno izraženega veselja nad zmago, tedaj se lahko tekma sprevrže v vsej kaj drugega. Upati je, da so igralci Canelle medtem pozabili na svoje grožnje in da se bo sklepna prvenstvena tekma odvijala v sproščenem športnem duhu. Dejstvo je namreč, ODBOJKA V PRVENSTVU «UNDER 15» Pričetek s slovenskim derbijem Lvropsko tn'adin?ko prvenstvo Kalija podlegla Avstriji LRANCAVTLLA - Avstrija je Pomagala Italijo s 3:1 (0:0), v postni kvalifikacijski tekmi final-|*ega dela evropskega mladinskega °Kometnega prvenstva. Prvi gol tekme je dosegel v 8. ““•L d.p. za Italijo Mancini, Avstri- Številna odbojkarska prvenstva so v polnem razmahu. Nekatera se že nagibajo h koncu. Te dni pa se bo pričel boj še v zadnji kategoriji tUnder 15», to je za odbojkarice in odbojkarje, ki so rojeni leta 1967 in pozneje. Poudariti velja, da letos za to prvenstvo ni posebnega zanimanja, saj bodo zastopale našo po krajino po štiri šesterke v ženski in prav toliko v moški konkurenci. Res je, da nekatera društva nastopajo z najmlajšimi močmi že v prvenstvu L divizije, ne glede na to pa lahko mirne duše 'rdimo, da za naraščaj in podmladek se ne skrbi tako, kot bi bilo sicer potrebno. Med osmimi šesterkami pa je točno polovica slovenskih. V moški konkurenci bo zastopala slovenske barve Sloga, v ženski pa Sloga, Sokol in Kontovel. Skupini pa sta naslednji: MOŠKI Volley 80, Sloga, Inter 1904 in Nuova Pallavolo Trst. ŽENSKE Inter 1904, Sokol, Sloga in Kon tovel. Med slovenskimi osnovnimi šport nimi organizacijami, ki imajo od bojkarsko sekcijo — moško ali pa žensko — ne bodo imeli ekip v po sameznih kategorijah naslednja društva: Bor in Breg pri dekletih ter Bor in Kras pri fantih. Pri dekletih se igra L kolo že danes in jutri z naslednjima paroma: Sloga Kontovel ter Inter 1904 -Sokol. Glede na dejstvo, da pride vsako leto do korenite spremembe pri vsaki ekipi, je izredno težko in še toliko bolj tvegano dati prednost enemu ali drugemu nasprotniku. O-benem pa ne gre pozabiti, da je imel Kontovel vedno odlično ekipo v tej konkurenci. Pri Slogi pa imajo številen in tudi obetajoč naraščaj, to pomeni, da bo prvi derbi dokaj izenačen. Jutri se bo Sokol v gosteh srečal s tržaškim Interjem 1904. Pri Banih se bo drevi pričela tekma Sloga - Kontovel ob 18. uri, jutri pa med Interjem 1904 in Sokolom, v Ul. Rossetti ob 19.15. (G.F.) Olympia — La Scarpoteca 2:0 OLYMPIA: I. Cotič, I. Špacapan, D. Podveršič, I. Devetak, L. Ma-rassi, Bertolini. Rogelja, Contin, Humar, Velušček, Bresciani, D. in J. Corsi. V drugi prvenstveni tekmi so mladi igralci 01ympie brez večjih težav odpravili vrstnike iz Gradišča. Tekma se je odvijala enosmerno, saj so slovenski igralci bili vseskozi v vodstvu, tako da ni bilo vprašanje končnega izida nikoli v dvomu. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — La Talpa 3:0 (15:7, 15:6, 15:13) SOKOL: Paulina, Ušaj, Kojanec, Gruden. Purič, Svetlič, Venier, Jazbec, Caharija. Sokol je tokrat zmagal s precejšnjo lahkoto. Poleg uspešnega za- ključevanja akcij so Nabrežinke pokazale tudi natančen servis, živahno pa so bile razpoložene skozi vso tekmo. (S.P.) GIMNASTIKA da je Canella na 5. mestu lestvice in v nobenem primeru ne more napredovati, enako pa velja tudi za Jadran, ki bi — teoretično gledano — sicer lahko še prišel na 3. mesto, vendar pod pogojem, da zmaga in da Autopiu izgubi srečanje z Intersparjem. To pa je seveda le malo verjetno. Jadranovci so se ta teden začeli resno pripravljati na «play-offs», ki bo odločal o morebitnem prestopu kategorije. Trener Jože Splichal je fantom nakazal program dela, ki predvideva v tem tednu predvsem vaje za telesno pripravo, se pravi nabiranje kondicije. Do sobote bi morale biti Jadranove vrste strnjene, kar pomeni, da bi morali biti na razpolago vsi igralci, tudi tisti, ki so še nekoliko poškodovani ali bolni. Naslednji teden bo potekal v znamenju kombinacije telesne priprave in protinapada, že v petek pred veliko nočjo pa se bo ekipa odpravila na Otočec, kjer bodo štiri dni vadili predvsem taktiko obrambe in napada. Zadnje dni pred prvo tekmo v «play-offs», ki bo verjetno v soboto, 17. aprila, pa se bo trening omejil na met na koš in ohranitev pridobljene kondicije. Zvedelo se je tudi. da odbor Jadrana pripravlja za prvo tekmo «play-offs» v gosteh enega ali več avtobusov za navijače, ki bodo gotovo v velikem številu pospremili naše fante. Prav tako je že določen datum za povratno tekmo v Trstu, ki bo v nedeljo, 25. aprila ob 18. uri v športni palači. V bUilOTO V LJUBLJANI Kakovostno tekmovanje Ljubljanska gimnastična zveza bo priredila v soboto, 3. aprila, mnogoboj v vajah na orodju za moške ob 16. uri, za ženske ob 19. uri v dvorana Slovana na Kodeljevem v Ljubljani. Na tej res kakovostni prireditvi sodelujejo poleg domačinov še ekipe Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Francije, Italije. Kanade, Madžarske, Romunije, SZ, Španije, Švice. ZR Nemčije in Jugoslavije. Finale tega 12. mednarodnega prvenstva Ljubljane bo v nedeljo, 4. aprila, ob 10. uri tudi na Kodeljevem. Našim društvom, ki gojijo to športno zvrst, priporočamo, da si prireditev ogledajo, (muč) V Španiji posreduje vlada MADRID — Predstavniki španske ( vlade so zagotovili svoje posredova- ; nje v sporu med španskimi nogome- j taši in vodstvi nogometnih klubov. Kot je znano, so nogometaši sklenili po veliki noči stavkati, ker jim društva niso doslej izplačala vseh denarnih obveznosti. Barazzutti - S. Mayer 6:3, 6:2 ZttRICH — Italijan Corrado Barazzutti je dosegel v 1. kolu medna- rodnega teniškega turnirja v Ziiri-chu zelo lep uspeh. Furlanski igralec je namreč premagal odličnega Američana Sandyja Ma.verja s 6:3 in 6:2. Turnir velja za WCT. BOKS V PERESNI KATEGORIJI Italijan Mclluzzo izgubil naslov uvrstil Flavio Milano. Med prvo stoterico sta se nato uvrstila še Romano Weber kot 91. ter Bruno Zub-čič kot 94. Vsekakor moramo še o-meniti odlične uvrstitve dveh najmlajših predstavnikov Adrie, in sicer Roberto Caffagna ter Ivan Komar (oba letnikov 1972), ki sta na cilj prispela na 295. oziroma 308. mestu. Med ženskami je najboljša bila Nadja Milano, kateri sta sledili Ma-risa Viller ter Lara Milano. Na društveni lestvici se je lonjersko društvo uvrstilo med skupno 40 klubi na zelo dobro 8. mesto. Ob koncu naj omenimo še, da se je Adria pred kratkim včlanila v amatersko atletsko federacijo, in je uradno nastopila že preteklo nedeljo na deželnem prvenstvu v malem maratonu, ki je bilo v Gorici. Njen član Romano Weber se je uvrstil na solidno 18. mesto v svoji kategoriji. To nedeljo pa bosta dva adrii-na amaterja, in sicer Flavio Milano ter Romano Weber nastopila na klasičnem tekmovanju «Stramilano», kjer se bosta spoprijela na razdalji polovičnega maratona (21,45 km) z najboljšimi italijanskimi amaterji. R. F. NOGOMET Leonarduzzl kaznovan FIRENCE — Disciplinska komisi ja italijanske nogometne zveze je izrekla več kazni tudi v tem tednu. Med drugimi je kaznovala tudi i-gralca Triestine Leonarduzzija, ki bo moral eno kolo počivati. Nekaj enodnevnih izključitev je bilo tudi v A ligi in sicer so dobili to kazen Galbiati (Fiorentina), Gob-bo (Como), Logozzo (Cagliari), Re-štelli (Cagliari) in Tassotti (Milan). LONDON — Britanec Pat Cow-dell je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka peresne teže. Premagal je dosedanjega prvaka Italijana Salvatora Melluzza. Dvoboj je prekinil zdravnik med desetim in enajstim krogom na zahtevo sodnika, ker je bil Melluzzo ranjen. večer. Odbornik Zdenko Vogrič je prikazal številne diapozitive ter je v besedi in sliki popeljal prisotne po poti tridnevnega izleta, 'ki ga je SPDG priredilo ob koncu maja in r začetku junija lani v Bosno in Hercegovino. Predavatelj je prikazal podobe iz zloglasnega ustaškega taborišča v Jasenovcu mesti Sarajevo in Mostar, Kozaro z veličastnim spomenikom, rojstni kraj nove Jugoslavije Jajce, herojsko mesto Drvar, prizorišče 5. sovražne ofenzive, Sutjesko in Tjentište, sloviti zrušeni most na Neretvi pri Jablanici, partizansko bolnišnico na Petrovi gori itd. V odsotnosti predsednika Klem-šeta je prisotne pozdravila podpredsednica Smetova. (J.S.) SINOČI NA VRHU Uspešen zaključek ^Športnega meseca 82» S svečano slovesnostjo se je sinoči na Vrhu zaključil •(Športni mesec 82», katerega je priredil športni odsek domačega KD Danica. Na zaključni slovesnosti, ki se je pričela ob spomeniku NOB na Vrhu, se je zbralo precejšnje število ljudi, posebno domačinov, tekmovalcev in gostov. Najprej je nastopil moški pevski zbor Danica, nakar je sledil štafetni tek po vaških poteh (prve so nastopile ženske, nakar še moški). Po štafetnem teku se je drugi del slavnostnega zaključnega večera nadaljeval v prostorih gostilne Devetak, kjer so organizatorji nagradili najboljše tekmovalce in ekipe. V trenutku, ko poročamo, je drugi del slovesnosti še v polnem teku. Končni zmagovalec v vseh 10 športnih tekmovanjih je ekipa Spodnjega Vrha. ki je prejela prehodni pokal. Toda z vsega dosedanjega, kar lahko zabeležimo, ugotavljamo samo eno: da je »športni mesec 82» na Vrhu popolnoma uspel in da bi se podobne pobude lahko razširile tudi na druge naše vasi, saj so znak povezovanja vaščanov med seboj v zdravi športnorekreacijski dejavnosti. Več o sinočnji zaključni slovesnosti na Vrhu pa bomo poročali v eni prihodnjih številk našega dnevnika. (I.K.) Tečaj v alpskem smučanju na Nevejskem sedlu Društvo CAI s Trbiža organizira šestdnevni tečaj alpskega smučanja na Nevejskem sedlu. Lekcije bodo 3., 4., 9., 10., 11. in 12. aprila. Tečajniki bodo spali v planinski koči Gilberti, dnevni penzion in udeležba v praktično - teoretičnem pouku pa stane po 25 tisoč lir na dan. Prijave sprejemajo do 2. aprila po telefonu na št. 0433 — 54060. CURLING Italijani ugnali Škote GARMISCH — Na svetovnem cur-lingškem prvenstvu v Garmischu je Italija premagala Škotsko s 5:4, nato pa je izgubila srečanje z Dansko s 5:7. Tekmi so odigrali v drugem dnevu tega prvenstva. OBVESTILA •SKv. . .W,S WVASV .As\ .V..V..WA .V.V. . . .v. .SV.. ’ . .ss lUftr-rVljliMfr TPK Sirena obvešča, da bo 5. redni občni zbor v soboto, 3. aprila 1982, ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. Cer-reto 12. Edina točka dnevnega reda bo obravnavala pregled preteklega delovanja in smernice za delovanje v tekočem letu. • • • ŠZ Bor — atletska . ekclja sporoča, da bo seja odbora sekcije jutri, 2. aprila, ob 19. uri na stadionu «1. maj». • * * ŠD Polet vabi člane in prijatelje društva, da se v soboto 3., v nedeljo 4. in v ponedeljek, 5. aprila, z začetkom ob 9. uri udeleže delovne akcije za ureditev prostorov okoli novega balona ob kotalkarski ploščadi na Piklcu. Toplo vabljeni! » « • TPK Sirena vabi vse člane, da se udeležijo r nedeljo, 4. t.m., od 9. nre dalje delavne akcije na terenu ob morju. nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiitiiiHfimiiiMHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiimiiiiiiiiiit KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU S. K0K0R0VEC DRUGI, N. SOSSI PETA V nedeljo se je končalo pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za kategorije državnih mladincev in članov. Nastopilo je 21 kotalkarjev, ki so zastopali 5 tržaških društev: Jolly, Polet. Gioni (ex Grandi mo-tori), Folisportiva in Edera. Za Polet sta nastopila samo državna mladinca Samo Kokorovec in Nicoletta Sossi. Mauro Renar (senior) je med tednom zbolel in tako ni mo- Na občnem zboru so predsedniku Mladosti Giorgiu LTianu zaradi njegovega večletnega delovanja v društvu izročili priznanje (foto Ferletič) gel nastopiti: pravilnik pa mu vseeno dopušča, da nastopi na deželnem prvenstvu, ki bo čez približno dva meseca. MLADINCI Najprej so stopili na ploščad fantje. med katerimi je po obveznih likih vodil Tiziano Cuccinella (Jolly); sledil pa mu je Samo Kokorovec (Polet). Oba sta se izkazala tudi v prostem programu. Sodniki so Cuccinelli prisodili boljšo oceno kot Kokorovcu (131,85:117.45). Menimo pa, da tako visoka razlika ni upravičena. Posebno za tehnično vrednost bi si Kokorovec zaslužil vsaj enako oceno kot Cuccinella, saj je prikazal več kombinacij z dvojnimi skoki. Tudi drugo mesto pa je za Sama dober uspeh in prepričani smo, da se bo na deželnem in potem na državnem prvenstvu še izkazal. Druga dva tekmovalca, Colotti in Serri, sodita v nižji razred. SKUPNA LESTVICA 1. Cuccinella (Jolly) 228,45 točke, 2. Kokorovec (Polet) 199,65 točke, 3. Serri (Polisportiva) 145.35 točke, 4. Colotti (Polisportiva) 131,25 točke. MLADINKE Skupno je nastopilo 16 kotalkarje, vendar je ena (Rita Sabian - Edera) tekmovala samo prvi dan v obveznih likih, nato pa je zbolela. Tu je nastopila tudi Poletova kotalkarica Nicoletta Sossi. S svojim nastopom v prostem programu je navdušila občinstvo in od sedmega mesta j* preskočila na odlično peto mesto. Nedvomno pa bi si zaslužila kaj več, toda sodniki niso bili tega mnenja. Uvrstila pa se je vsekakor na deželno prvenstvo. LESTVICA 1. Gandini (SK Gioni) 229,95 ; 2. Serri (Polisportiva) 211,80; 3. Pertot (Jolly) 198,0; 5. Nicoletta Sossi (Polet) 186,15. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Jolly; 2. Gioni; 3. Polet; 3. Polisportiva. (sk) V Gradišču predavanje o športni lojalnosti V okviru pobud za uveljavljanje športne lojalnosti bo goriški Pa nathlon International Club organiziral v soboto, 3. aprila, ob 17. uri v predavalnici društva Brovedani v Gradišču okroglo mizo na to temo. Uvodno misel bo imel nekdanji olimpijski in svetovni prvak Nino Benvenuti. Na večeru pa bosta prisotna tudi mednarodni sodnik Enzo Barbaresco ter novinar Bruno Piz-zul, oba iz Krmina. Smučarski odsek ŠD Mladina Izreka družini Valentina Perica ob izgubi drage mame Ane iskreno sožalje. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacij In podietia mesečno 120,00, letno 1200.00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 ZAVLAČEVANJE DOGOVORA JE MOČNO OŠKODOVALO JUGOSLOVANSKI IZVOZ PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 6)000 Ljubljan« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 1. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj fn tiska •‘H ZTT Trst £lan italijanska ivaza časopisnih založnikov FIEG 00 KLJUB OMEJITVAM PRI UPRAVLJANJU JAVNIH SREDSTEV S podpisom grškega protokola se končoje proces gospodarskega dogovarjanja med Jugoslavijo in EGS TRŽAŠKA HRANILNICA TUDI V 1981 ZAKLJUČILA POSLOVANJE Z USPEHOM m ■H ®t§®§iii.m * Jutri začetek zasedanja mešane komisije, ki bo razpravljala o trgovinskem in finančnem sodelovanju med Jugoslavijo in evropsko deseterico (Dopisnik Primorski Dele dnevnik) BRUSELJ — Konec tega tedna bo v palači Berlajmont, kjer stoluje komisija evropskih skupnosti, imel povsem .jugoslovansko obeležje". Jutri bosta pomočnica zveznega sekre tarja za zunanjo trgovino Milica Žiberna in generalni direktor v di rek c i ji za zunanje odnose v bruseljski komisiji sir Ro.v Denman podpisala .grški protokol’, ki določila sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS razširja na novo članico skupnega trga. vodja jugoslovanske delegacije, ki .je včeraj popoldne dopotovala v belgijsko prestolnico, član ZLS Stojan Andov pa bo imel pogovore s predsednikom komisije EGS Gastonom Thornom. s podpredsednikom Wilhelmom Haferkampom. koordinatorjem transportne politike Georgi jem Kontogeorgisom. s koor dinatorjem .sredozemske usmeritve" Iztrenzom Natalijem in bržčas tudi z Edgarjem Pisanijem. ki v komi siji skrbi za odnose z državami v razvoju. V petek bosta Stojan An dov in Wilhelm Haferkamp Predsedovala zasedanju .mešane komisije". ki bo razpravljala o trgovin skem in finančnem sodelovanju med SFRJ in deseterico. S podpisom .grškega protokola" se dokončno končuje proces gospo darskega dogovarjanja z evropsko skupnostjo, ki .je povzročil precej pretresov v ministrskem svetu EGS (kj zaradi notranjih navzkrižij kar osem mesecev ni mogel doseči soglasja o povečanju kontingenta za govedino), pa tudi močno prizadel jugoslovansko blagovno menjavo z Grčijo. S .protokolom’ se torej zaključuje velika etapa v sporazume vanju z evropsko skupnostjo, kaj ti gospodarski dogovor ni časovno omejen, po petih letih je treba po daljšati le trgovinski režim in finančni protokol. Da bi sporazum, ki so ga z EGS podpisali 2. aprila 1939. pričel veljati v polni meri (sedaj je uveljavljena le trgovina in posojilo evropske investicijske banke), je potrebno počakati na ratifikacijo v državah EGS. Ta se je zavlekla nad pričakovanja, kajti še vedno traja postopek v zahodnonem škem in italijanskem parlamentu, v Grčiji pa se bodo ratifikacije lotili po podpisu protokola. V krogih bruseljske komisije menijo, da bo potrditev Sporazuma zaključena do poletja, kar bi jeseni omogočilo sklic prvega srečanja .sveta za kooperacijo’, ki bo v prihodnje nado mestil .mešano komisijo", ima pa veliko širše možnosti odločanja. Ob drugi obletnici beograjskega podpisa sporazuma z EGS je mogoče objaviti močno neslavnostne številke o jugoslovanski trgovski menjavi z deseterico. Pretok blaga se je sicer poveča] od 7 588,5 milijona dolarjev v letu 1980 na 8.118,7 milijona lani. a dvignil se je tudi ju goslovanski primanjkljaj. Lani je SFRJ v EGS izvozila za 6.9 od stotka več blaga ali za 2.530,9 mi lijona dolarjev, kupila pa za 7 od stotkov več ali 5.587.8 milijona, kar je dalo 3.056.9 milijona dolarjev primanjkljaja ali skoraj 200 milijonov dolarjev več kot v letu 1980. Name sto da bi se deficit z novim sporazumom. ki odpira Jugoslaviji širše možnosti za prodajo na trgu E GS. postopoma zmanjševal, se približujejo rekordnemu primanjkljaju iz leta 1979, ko so jugoslovanski pogajalci zaključevali dogovarjanje s predstavniki bruseljske komisije, bani so z izvozom pokrili le 45.3 odstotka uvoza iz EGS ali za desetinka slabše od leta 1980. Najbolje gre vsekakor v menjavi z Italijo, kjer je stopnja pokrita 78.3 odstotka, najslabše pa so poslovali ravno z državami. s katerimi imajo tudi največji uvoz (pokritje s Francijo je 34.9 odstotka, z ŽR Nemčijo 35.5 odstotka, z Veliko Britanijo pa celo 22.6 odstotka). Slabše so lani trgovali tudi z Nizozemsko, kjer se je stopnja pokritja zmanjšala od 86.2 odstotka na 57.9 odstotka. Še večji padec je pa opaziti v Grčiji kajti pokritje je padlo od 191,3 od- stotka na 39,1 odstotka. Če je raz log za upadanje izvoza v Grčijo predvsem v govedini, je pri Nizozemski potrebno omeniti zastoj v dobavah «INA», ki z derivati odplačuje rafinerijo na Krku. Med razlogi, ni jih velja zapisati ob vnovič slabši trgovinski menjavi z EGS. ne gre pozabiti predvsem jugoslovanskih slabosti. Skupni trg je resda močno restriktiven, z dobro izdelanim obrambnim sistemom. a to morajo upoštevati vsi izvozniki v zahodnoevropsko skupnost (tudi Japonci, ki tukaj ustvarjajo 15 milijard dolarjev prebitka) in v restrikcijah gotovo ne gre i-skatj opravičil za naraščajoči pri manjkljaj. Še več, možnosti, ki jih ima Jugoslavija s sporazumom, lani niso izkoristili v celoti. Od 29 industrijskih izdelkov, za katere po sporazumu veljajo zgornje meje. so le te izkoristili le za 23. od 27 tekstilnih izdelkov samo za 13 in od devetih bazičnih (železne li tine in podobno) za štiri. Da bru seljska komisija ni posebej stroga do dogovorjeni!) zgornjih mej. priča dejstvo, da so od 23 izkoriščenih zgornjih mej za industrijske izdel ke carine vpeljali le za 11. ostale so lahko izvažali, kot da plafona ne bi dosegli, od 13 tekstilnih izdel kov je bilo carino potrebno plačati za 8, pri bazičnih pa za vse štiri. Sestanek umešane komisije» je torej izredno ugodna priložnost za globalno razpravo o trgovinskem sodelovanju z evropsko skupnostjo, na katerem bosta Stojan Andov in Wil-helm Haferkamp skušala. dati nove spodbude in predloge, na splošno pa ostaja že znana ugotovitev, da je vzroke za naraščanje primanj kljaja z EGS potrebno iskati predvsem v Jugoslaviji. BOŽO MAŠANOVIČ Režiser Nanny Loy gost italijanske gimnazije v kopru KOPER — V okviru mednarodnih izpopolnjevalnih seminarjev za študente italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki jih organizira italijanska vlada ob sodelovanju Unije Italijanov za Istro in Reko in tržaške ljudske univerze, je bil včeraj gost koprske gimnazije z italijanskim učnim jezikom znani igralec in režiser Nanny Loy, ki je študentom govoril o svojem življenjskem delu in o vlogi sredstev množičnega obveščanja, s posebnim poudarkom vlogi televizije, (eo) Bilanca izkazuje čisti dobiček 1.808 milijonov lir - Predsednik Terpin o posegih za razvoj gradbeništva ■ Ravnatelj Delise: Krožni sklad je v nevarnosti ***a**A*aiaa*aaia*a***|i>*aa**ii>fa***ii<«>ii>i**>*Ri*R**ii>Mitr««ii8Raaaitii8attiii«iiiiiiii«i8titiiiiii8iiiii8iiiMMai»aiaiiiii8««8iaa(a8«8«M8iiia(iiiiii6ii>888a«aaaa«gtiiil8gx«s8ti>iiifiliaMiBiiiH Tragedija med vežbanjem padalcev •**86®6**,**,,,**®,*****6*4888*A*464*a**6*8i*8aaa**jna4af8aamfaaaaaiaaaaaaaiiitt8liaaa*6it>ataiaaiiaiaga8aa#a8aai»**iiaaaaa»ngaaaBa* BENEŠKI DNEVNIK Srečanje o osnutku zakona o jezikovnih skupnostih Sodelovali so poslanci Fortuna (PSI), Baracetti (KPl) in Bressani (KD) VIDEM — V preteklih dneh se je začela razprava o okvirnem zakonu za jezikovne manjšine in etnične skupnosti v Italiji, ki ga sedaj preučuje komisija za ustavna vprašanja v poslanski zbornici. Razne zakonske osnutke so razdelili na več skupin in so predvsem od raz prave ločili osnutke zakonov /,a zaščito slovenske manjšine. O teh osnutkih namreč razpravljajo v senatu, tudi na izredno zahtevo predstavnikov manjšin samih. Polet? te i?a je bila ločitev razprave potrebna tudi zato. ker gre za drugačna vprašanja, saj predstavlja zaščita Slovencev tudi izpolnitev nekaterih mednarodnih obveznosti. V poslanski zbornici sami pa so nato ločili osnutke ustavnih zakonov od ostalih osnutkov, kajti postopek je različen Sedaj .so ime novah ožjo skupino in tej skupini poverili nalogo, da pripravi enot Debbie in njene kopalke T» kar naj bi prikupna manekenka Debbie L.vnn Walker razkazala je nov model kopalk, vendar pa je težko verjeti, da bodo potrošniki ta tudi razumeli (Teleloto AP) no besedilo, ki bo med drugim za devalo tudi Furlane. To je, v skopih besedah, vsebina posegov furlanskih poslancev Fortune (PSI), Baracettija (KPI) in Bressanija (KD) na razpravi, ki jo .je organiziral «Corriere del Friuli* v dvorani videmskega občinskega sveta. Trije parlamentarci so ob jasnih tudi vprašanja s katerimi se bo morala komisija v kratkem spoprijeti: ugotovitev, za katere manjšine gre oziroma katere manjšine je treba vključiti v okv’mi zakon. določitev postopka za uvedbo določil, vprašanje, če na.j do fur-lanščira v šolah obvezni jezik ah ne. Komunistični in socialistični po stanci so mnenja, da bi morala biti furlanščina obvezni .jezik, če bi tako sklenili pristojni občinski sveti, vendar tega vprašanja ne po stavlja.jo strogo pre.judicialno, tudi zalo ker se zavedajo, da bi s tem povzročili precej težav. Bressani je bil nekoliko drugačnega mnenja, vendar pa je poudaril pomen za četka razprave o takem okvirnem zakonu. Bressani je tudi spregovoril o vprašanjih Slovencev in obrazložil. zakaj je prepričan, da je treba za slovensko manjšine izglasovati posebno besedilo. Po Bres sani je vem mnenju gre namreč za narodno manjšino, ki je ni mogoče poenostavljeno vključevati v splošni normativ jezikovnih skupnosti, ki so raztresene po vsej Italiji. V razpravo je med drugimi posegel tudi pokrajinski svetovalec Pe tričič. ki je dejal, da bi morala biti krščanska demokracija dosledna z načeli, ki jih ie na tem srečanju zagovarjal Bressani in da bi morala torej opustiti stališče de litve Slovencev v tri kategorije, kot tudi noben zakonski osnutek ne predlasa, da bi delili Furlane na I kategorije. Kar pa zadeva okvirni zakon je Petričič. ki je soglašal s stališčem, da je treba Slovence !o čeno obravnavati, mnenja, da je treoa sicer v zakonu navesti posamezne manjšine, vendar da ie tre ba predvideti možnost, da kas neje posamezne dežele odločajo o dodatnih zaščitnih ukrepih. 'M FORT IRWIN (Kalifornija) — Štirje padalci ameriških oboroženih sil so umrli, okoli 120 pa je bilo ranjenih med vežbanjem v kalifornijski puščavi Mojave, v katerem je sodelovalo preko 3000 padalcev. Tragični obračun vežbanja je treba po vsej verjetnosti pripisati zelo močnemu vetru in neodgovornosti vojaških oblasti, ki so sploh dovolile, da so se vojaki pognali z letal. Preiskava je ugotovila, da je eden izmed padalcev umrl. ker je padel naravnost na kup težke vojaške o-preme, dvema se ni odprlo padalo, četrtega pa je po uspelem pristanku dobesedno odnesel veter. Nenaklonjene vremenske razmere so bile tudi vzrok za poškodbe, ki so jih utrpeli ostali padalci. Poveljstvo pa- Na sedežu 'Tržaške hranilnice je bila včeraj tradicionalna tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik odv. Terpin in generalni ravnatelj dr. Delise podala časnikarjem pregled lanskega poslovanja hranilnice. V tem okviru ie pred sednik Terpin naglasil, da sc .je bilanca 1981 po odvodu znatn;h sredstev v razne rezervne sklade zaključila s čistim dobičkom 1.808 milijonov lir. kar je za 21,42% več kakor v letu 1980. Negativen pojav v lanskem poslovanju je bila vladna odredba, na podlagi katere ie morala Tržaška hranilnica odstopiti osrednji zakladnici dober del sredstev, ki jih je doslej upravljala na račun dežele Furlanije - Julijske krajine S tem se je vrednost javnih sredstev, ki jih upravlja hranilnica, zmanj šala na polovico. Vrednost sredstev, ki so jih hranilnici zaupali zasebniki, pa je narastla za 14%. to je v večji meri kakor drugod v Italiji. in dosegla 1.190 milijard lir. Vrednost posojil, ki jih je v lanskem letu hranilnica dovoliia raznim prosilcem, se je povečala za 16.54% v primeri z letom 1980, in sicer kljub temu. da je moral zavod skrčiti to dejavnost v vseh tistih primerih, kjer .ie obseg možnega kreditiranja sorazmerno vezan na razsežnosti deponiranih sredstev. Iz tega razloga preti tudi nevarnost — ie naglasil odv. Temin — da bo morala hranilnica v prihodnje skrčiti tudi kredite, namenjene javnim ustanovam. Posojila, izdana za gradnjo stanovanj so lani dosegla 131 milijard, posojila j za gradnjo ljudskih stanovanj pa so znašala 33 milijard lir. Splošno vzeto — je zaključil predsednik Terpin — je Tržaška hranilnica prispevala k gospodarskemu razvoju območij, na katerih je prisotna s svojimi okenci, v razmerju 587 milijard lir. Generaini direktor Delise ie nato podal kratek pregled splošnih gospodarskih gibanj na našem ožjem območju, v Italiji in v svetu ter dejal, da je bilo leto 1981 eno izmed najslabših do zdaj. Mednarodna recesija in Se posebej recesija, ki je zajela Italijo, se je namreč tokrat raztegnila na naše območ.je brez običajne enoletne ah še dalj trajajoče zamude. Kakšne so možnosti za premostitev sedanje gospodarske krize na Tržaškem? Glede tega vprašanja je ravnatelj Delise izrazil mnenje, da bi moral Trst računati predvsem na razvoj tako imenovanih višjih terciarnih dejavnosti in v prvi vrsti na razvoj dejavnosti, ki se bodo razvile okrog Cone za znanstvene in tehnološke raziskave. Zaradi tega naj bi s sredstvi iz Krožnega sklada za gospodarske pobude pospeševali tudi uporabne raziskave, zlasti na področju informatike. V zvezi s Krožnim skladom pa je ravnatelj Delise posebej poudaril, da gre za važen kreditni in štrument za poživitev gospodarskih dejavnosti na 'Tržaškem in Gori škem: raztegnitev njegovih olajšav tudi na ostali dve pokrajini Furlanije - Julijske krajine bi pomenila nevarno izgubo za Tržaško in Goriško. kajti nedvomno je, da bi si Furlanija v primeru, da bi se delovanje Krožnega sklada res raz tegnilo tudi na videmsko in porde nonsko pokrajino, zagotovila večji del možnih investicij in to že zaradi svoje ugodnejše geopolitične lege. Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo je pravkar izdalo «koledar» kmetijskih manifestacij za leto 1982. Gre za urejen pregled raznih razšla?'. sejmov šager in podobnih prireditev, med katere sodijo na primer razstave vin, šagre češenj, ži- vinski semnji in podobno. Kogar to zanima, lahko prejme publikacijo na deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo v Vidmu, ali pa v deželnih tiskovnih uradih v Trstu (Ul. Car-ducci 6) in v Gorici (Ul. Roma 23). PSI o mali in srednji industriji Izvršni odbor tržaške federacije PSI je na svoji zadnji seji proučil zaključke socialistične konference v Bologni o mali in srednji industriji. Poročilo je imel pokrajinski tajnik Pittoni, ki je poudaril, da imajo manjša podjetja centralno funkcijo v italijanskem gospodarskem sistemu. Pittoni. ki je poudaril, da i-majo manjša podjetja centralno funkcijo v italijanskem gospodarskem sistemu. Pittoni je tudi orisal predloge socialistov, da bi 'produktivna podjetja, še posebno mala, lahko čim bolj učinkovito delovala. Na torkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Sprejet je bil splošni načrt za greznično mrežo v občini Časnikarja «Repubblice» Villoresija izpustili na začasno svobodo BENETKE - Namestnika državnega pravdnika Stefano Dra-gone in Cesare Albanello sta včeraj odredila izpustitev na začasno svobodo za urednika dnevnika «La Repubblica* Lu-co Villoresija, ki so ga aretirali v ponedeljek, ker ni hotel izdati imen dveh policijskih a gentov, ki sta mu posredovala informacije o mučenjih domnevnih teroristov, vpletenih v preiskavo o ugrabitvi ameriškega generala NATO Jamesa Do-ziera. Villoresi, ki je bil dva dni zaprt v samici, je izjavil, da ni izdal imen agentov, ker jima je to obljubil in da ju ne bi izpostavil morebitnim povračilnim ukrepom. Izvedelo se j* tudi, da časnikarju ne bodo sodili po hitrem postopku. Včeraj so sodniki, ki se u-kvarjajo s preiskavo o mučenjih preglodali vrsto zdravniških izvidov. Doslej sta se zaradi mučenj obrnila na sodstvo le brigadistka Alberta Biliato in pa Massimo Fasolato, mladenič. ki je bil obtožen zaradi ropa. kasneje pa izpuščen, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Zaradi slabega ravnanja med zaslišanji na se je pritožila kopica domnevnih teroristov. PELLICCER1A CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 79« 301 Na torkovi seji devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta je bil soglasno sprejet splošni načrt za greznično mrežo v občini. Orisal ga je odbornik za .javna dela Ca Idi, ki se je uvodoma sklical na programske izjave tričlanskega odbora, ko je v programskem dokumentu izjavil, da bo moral splošni regulacijski načrt glede pomanjkljivosti primarnih in sekundarnih infrastruktur (med katerimi so tudi odtočne naprave) določiti njihovo razsežnost v odnosu na predviden razvoj s sanacijo na mestih, kjer take pomanjkljivosti najbolj izstopajo (predvsem v Sesljanu). Odbor je sedaj izpolnil to obveznost: občina tako razpolaga u načrtom za odtočno mrežo na celem občinskem teritoriju, čeprav na njem že obstajajo nekatere strukture, ki bodo postale sestavni del mreže. Treba pa je bilo pripraviti načrt za celo občino, ker samo tako bo uprava lahko zaprosila in prejela deželne prispevke. Stroški za izgradnjo celotne mreže se sedaj sučejo okrog 13 milijard lir, jasno pa je, da bo načrt, ki bo verjetno še spremenjen, uresničen po delili (najprej bo na vrsti ses-ljanski del). O načrtu se je v skupščini razvila razprava v kateri je bil predvsem govor o tehničnih vprašanjih; svetovalec Colja (PSI) pa je še posebej poudaril, da bi treba uresničitev tega načrta koordinirati z uresničitvijo načrta o napeljavi naravnega plina v občini, ki je predvidena od leta 1985 do leta 1990. da bi naredili čim manj škode na teritoriju in da bi tudi omejili stroške. Skupščina je na torkovi seji spre .jela tudi poviške tarif za nekatere občinske storitve; predvidene so v odloku rimske vlade in namenjene vsem občinam; zaradi splošne kri ze ne bo država namreč krila naraslih potreb občin, na čeprav gre Poveljeval je genovskemu vodu teroristične organizacije V TRSTU BODO SODILI MICALETTU ENEMU OD VODIJ RDEČIH BRIGAD lagovarjal se bo obtožbe žalitve sodnika med sodno obravnavo - Obtožen je tudi sodelovanja pri pokolu v Ulici Fani in umoru Alda Mora dalske enote sicer še ni izdalo uradnega sporočila o vzrokih nesreče. Na sliki (telefoto AP): vojaških vežbanj se je udeležilo na stotine padalcev, vendar pa niso vsi srečno pristali. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Rocco Micaletto, eden od •»zgodovinskih* voditeljev rdečih brigad, vodja genovskega voda teroristične organizacije, ki je med drugim obtožen sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani v Rimu in pri umoru predsednika KD Alda Mora, bo stopil prihodnji teden pred tržaške sodnike. V tržaški sodni dvorani mu ne bodo sodili zaradi njegovih najhujših zločinov, temveč zaradi