ANGLEŠKI VOLILCI PROTI FRANCOZOM Izid angleških volitev se obrača proti Francozom. — Delavska stranka je dosti priborila, ker se vojuje proti ve*-saillski pogodbi. — Volilo je skoraj osemdeset odstotkov voliicev. — Veliko žensk na pozorišču. — Lloyd George poražen. London, Anglija, 1*>. novembra. — Velikanski dobički za dolavsko stranko ali takozvan«* laborite in številne iz-^nl»e konservativcev in narodnih liberalcev, to je pristašev Llovd <*enrge-a, so glavni znaki vrerajšnili angleških parlamentarnih volitev, v kolikor je bil položaj razviden danes zjutraj i a temelju volilnih porodil, ki so prišla semkaj. Vdcležitev pri volitvah je bila izvanredno močna. V številnih okrajih je bilo na mestu osemdeset odstotkov upravičenih voliicev in v nekaterih celo več kot devetdeset odstotkov. med njimi tudi dosti žensk. Navdušenje žensk za volitve je bilo opaziti prav posebno v Londonu, kjer ni mojrla zadrževati volilk niti megla, niti skrb za gospodinjil vo. VELIKA DEMONSTRACIJA LAŠKIH FAŠISTOV V RIMU. Viza Časa. ko s,- je povspcl Muss olinn na krmilo vlade, se ie lotila* cele Italije čudna mrzlica. Od nove vlade si obetajo meščanski krogi deveta nebesa. Toda tudi v Italiji bo mogočno zagr-melo. ko bo izpregovoril delavski razred. Delavska stranka, ki ima v svojem programu tudi zahtevo, da s»' revidira versaillsko mirovno pogrni bo, se je na volilni dan odlikovala prav posebno s svojo dobro strankarsko orpanizaei jo. Njeni uspehi so bili prav posebno razvidni v severnem industri-jalnein okraju, posebno v Glas-go\vu, kjer so si priborili sedež za sedeži*m. Soglasno z zadnjimi poročili so si pridobili laboriti 41 sedežev, katerim stoji nasproti le izguba potih sedežev. Zmapre delavske stranke so se pojavile prav posebno v volilnih okrajih, kjer vsakdo pričakoval take zmape in vsled tega ni vrjetno. da bodo laboriti zmagali še v kakih nadaljnih. večinoma poljedelskih okrajih, iz katerih še niso prišla poročila glede konečnih rezultatov. Konservativci no sicer dosedaj vz«ir/.ali svojo večino napram drugim strankam, n doživeli številne rosne izgube, ki pa spadajo le malo pred pridobitve delavske stranke. Na drugi strani pa so pridobili osem sedežev. Večine, s katerimi so razpolagali konservativci tekom zadnjih volitev so tudi izdatno skrčile. Ministrski predsednik Ronar Law, ki je v centralnem okraju Glssgowa premagal delavskega kandidata, je dobil le večino 2514 glafttov, dočira je imel pri prej-šnih volitvah skoro 13.000 glasov verine. Narodni liberalci ali pristaši prejšnjega ministrskega predsednika Lloyd George-a, so izgubili nekako dvajset sedežev, a neodvisni. ki se zgrinjajo krog Asrpiitha, so pridobili petnajst Ke«b*žev. Med ženskami, ki so kandidirale, jt» /mazala tudi Lady Astor. Njena večina pa jc bila izdatrtn manjša kot prvotno v Sutton o 1 kraju PIvmoutha, kjer je bila | prvič izvoljena. suhaska postava povzroča izgube. Washington, D. C., 16. nov. — Tarleton Winchester, prometni upravitelj Emergency Fleet Corporation v Londonu, se mudi tukaj. da se posvetuje z uradniki Ladijskega urada. Ena izmed stvari, o kateri bo razpravljal, je občutna izguba, ki je zadela ame-riko parobrodstvo izza uveljav-ljenja Daughertv-jevega ukrepa. AVTJATIK SE JE PONESREČIL Portsmouth., Ya., 15. novembra. Poročnik fhavelier iz Baltirnora. je umrl danes tukaj vsled poškodb. katere je dobil v nedeljo tekom neke nesreče pri poletu. JETNIK OBSTRELIL POLICIJSKEGA NAČELNIKA. Troy, N. Y., 16. novembra. — M iehalel Corbet t, policijski na-čelnik iz Watervilet. je umrl v pretekli noči v tukajšnji bolnici, pot »»m ko je bil obstreljen t«-kom nekepra boja, ki se je unel. ko je skušal aretirati črnca Henry Ticker ja. domneva ne tra pocestnega roparja. Corbett je bil ustreljen skozi spodnje telo. Tucker, ki je bil ranjen v pla-vo in koleno in ki je še vedno v bolnici, bo stavljen pod obtožbo umora po prvem redu in to po-menja električni stol. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom nai« bank« ixrrtujejo zanesljivo, hitro in po omh. VfataJ M Mlc aais mm stota: Jugoslavija: RupoMlJa na sadnje pošte In Izplačuje "Kr. pofttn! čekovni urad tn "Jadranaks banka" t Ljubljani, Zagreba, Beo^-ada. Kranja. Celja. Mariboru. Dubrovnika, Splita. Sarajeva ali drugod, kjer je pafi sa hitro laplačilo najugodneje. 300 kron _____ $ 1.45 1,000 kron ____ $ 4.60 400 kron ---- $ 1.95 5,000 kron ____ $22.50 500 kron ____ $ 2.40 10,000 kron ____ $44.00 Italija in zasedeno ozemlje: RaapoftUJa na eadnje pošte ln Izplačuje "Jrdranaka banka** ▼ Trato, OpaUJI ln Zadro. 50 lir ----$ 2.80 500 lir ____$24.50 100 lir---- $ 5.20 1000 lir .... $48.00 300 lir .... $14.70 la petUJetve. U presecajs sneaek ArajsetUsoC krm en pa Aretiaei Ur *>TcUaj«e pe —Cstnssti *e peeeM pepaat. ▼rednost kronam, dinarjem ln Uram Kdaj nI stalna, menja se ?e&nt In nepričakovano; la tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam doape poalanl denar v roka. Gleda laptoiM v amwiilrfh dslsrJih glejte poeebea egtoe w tem Uatm. Denar nam Je poslati najbolje pe Domestic Money Order all pa New York Beak Draft. FRANK 8AKSER STATE BANK 82 Oortlandt 8tmt Hew York, V. T. PREDSEDNIK HARDING NI PROHIBICIJONIST Glasi se, da se zavzema predsednik Harding za bolj liberalno prohibicijsko postavo. — Pisal je pismo v tem smislu. New York, 16. novombra. — Xa nekom zborovanju republikancev j«1 prrc-it ala v«Vraj Mrs. <%>rrine Roosevdi K liinson. sestra zamrlega Tli »•<*!( »rja Itoose-velta. pismo, katero je dobila imenovana od predsrd. llardinga glede prohibieijske«a vprašanja. Mrs. Robinson ni dovolila navzočim časnikarskim poročevalcem, 'la bi prepisali pismo, ker nima. kot je izjavila, pravice izročiti popolne vsebine javnosti. Splošna vsebina pisma pa sc baje prla-si, da bo prohibicijska postava omiljena ali liberalizirana. Predsednik Harding rekel, da ne misli, da bi bil osemnajsti amendment kedaj razveljavljen. Brez dvoma pa se vrši v tem pogledu velikanska izprememba v razpoloženju naroda, v kolikor pride v pošt ev izvedenje prohibi-< - i .1 . Prohibieija ne bo nikdar popolnoma izginila iz politike. < V pa bo izvedenje probibieije omiljeno, bo stopilo celo vprašanje bolj v ozadje. Washington, I>. C., HJ. nov. — Že je slišati od daleč grmenje bližajočega se boja med mokrači in suhači v kongresu in sir-er vsled številnih zmag, katere so izvoje-vali mokrači tekom zadnjih volitev. Povod tega grmenja pa je bil nastop prohibicijskega komisarja Havnesa jired pododsekom komiteja za denarne dovolitve. Ilavne« zahteva devet miljonov dolarjev za svoj urad, ki ima nalogo izvesti prohibicijo. Teh devet miljonov je določenih za fiskalno leto 1923—24. ki se bo pričelo 1. julija naslednjega leta. Ista svota je bila dovoljena tudi za tekoče leto. V prvem letu je požrl prohibicijski urad le tri miljone dolarjev. Napadi mokračev so imeli za posledico zelo živahno sejo pod-komiteja. DEVET IRK SO ARETIRALI. Washington, D. C., 15. nov. — Mrs. Sluriel McSwiney, udova prejšnjega lorda župana iz Cor-ka na Irskem, je bila aretirana v družbi osmih nadaljnih žensk, ker so paradirale pred angleškim poslaništvom. Vse te ženske so izjavile, da nočejo biti na prostih' nogah proti jamščini. temveč da rajše ostanejo v ječi. POTRES JE ZOPET OMAJAL CHILE -ianjeni in mrtvi leže na prostem polju. — Ameriške ladije na poti, da nudijo pomoč. — Bolnica napol porušena. KRAVAH V NEMČIJI SO PRECEJ PONEHALI Vsi napori, da najdejo primerno osebo za novega državnega kancelarja, so o-stali dosedaj brezuspešni. .Berlin, Nemčija, 1<>. novembra. Xemska republika je ostala tudi še danes g rez kaneolarja. Dr. Wirt h in njegovi ministri vodijo na prošnjo predsednika Eberta šo naprej vs<* državne posle, da >«» ne pojavi nobena zmeda, a to ni moglo preprečiti velikega razburjenja po poli deželi, ki jr posledica prevladujoče negotovosti •elega položaja. To razburjenje je še povečano vsled tega, ker je oči vidno zelo težko najti moža. ki bi hotel v sedanjem času prevzeti trnjevo nesto nemškega državnega kan-eelarja. Bavarska ljudska stran 'va se je obrnila že z vso odločnostjo proti predlogu, naj sprejme ta urad njen član, sedanji nemški poslanik v Parizu, dr. Mayer. Oeividno se boji, da bi padel neuspeli »1 r. Maverja nazaj na stranko. Tageblatt pravi sicer, da ima Abenauer. sedanji veliki župan v Kolino, še največ upanja zasesti to mesto, a temu nasproti izjavlja Vossisehe Zeitung. da branijo sklepi cent ruma, da odkloni katerokoli inieijativo v sedanjih svetovnih zadevah in vprašanjih sprejem kancelarskega mesta od strani Abenauerja, ki je član eentruma. Kur se tiče kandiilature pod-fcanelarja in zakladničarja Bauer-ja, trpi slednja raditega. ker nočejo zaenkat združeni socijalisti prevzeti na svoje rame odgovornosti za vlado in vodstvo Vladne politike. Sedaj, ko se je vsaj deloma poleglo razburjenje, ki se je pojavih* v številnih nemških mestih radi odstopa dr. Wirt ha in ki je našlo svoj izraz v številnih izgredih in plen jenih prodaalen z živili, je zavladal danes v večini mest mir. Uvedena so bila npva pogajanja glede plač. da se slednje izenači z zadnjim padanjem vrednosti marke. Delavske organizacije so tudi prevzele vodstvo stavke, kjer jc prišlo do izgredov, a nočejo priznati proglašene generalne stavke. Xa ta način hočejo pomagati delavcem, ki si služijo z rokami svoj vsakdanji kruh. Kaj pa bo postalo iz mož znanosti, ki na tihe mstradajo ter vrše svoje posle? To vprašanje se je pojavilo danes v državnem zboru ter povzročilo veliko debato. Santiago, Chile, 16. novembra. Močni potresni sunki so se pojavili danes zjutraj malo pred eno uro v okrajih fopiapo in La Se-iiera, kjer je bilo zaznamovati tekom sobotnega potresa veliko izgubo življenj. — soglasno z brzojavkami na mednarodni brzojavni urad. Tud i v tem mestu so občutili majhen potresni sunek, kojega gibanje je bilo oeividno navpično. Pojavil se je nekako ob tri Četrt na dve. Ra vnatelj nekega privatnega metereološkega zavoda je napovedal vnaprej potres in sicer na temelju konjunkcije lune in Sa i urna. Poročila iz (V>piaf>o okraja pravijo, da je dospel tjakaj zdrav niški in pomožni oddelek, ki je prinesel s seboj veliko zalogo živil in zdravil. Zdravniki v oddelku so našli veliko število ranjenih. ležečih na prostem zraku v vinogradih, kajti bolnica, ki je bila zgrajena leta 1843, je bila skoro popolnoma porušena od potresa. Petdeset nadaljnih žrtev, večinoma starih ljudi, je čepelo .vključenih, v nekem kino-gledi-šču, kjer ni bilo nikake ventilacije in kjer jim je manjkalo vseh najbolj potrebnih stvari. Ta položaj pa ni še nič v primeri z onim v Vallernar, kjer so trupla ponesrečenih še vedno pod razvalinami hiš in kjer predstavlja njih razpadanje resno ogrože-nje javnega zdrava, sodeč po poročilih. ki so prišla od tam. Kljub železniškim zvezam proti severu je najhitrejše komunikacijsko sredstvo s tem okrajem tudi v normalnih časih s parni-kom ter se domneva, da bo poteklo več tednov, predno bo mogoče spraviti na lice mesta vse potrebščine, da se napravi konec najhujši sili. Prebivalci, ki so brez hrane, žive v stanju terorja ter spe v bližnjih gričih. Ker so popokale vodovodne cevi, je o-stalo mesto brez pitne vode. Novica, da je odposlal predsednik Harding ameriške bojne ladje v Huasco s primernimi zalogam, je vzbudila tukaj splošen čut hvaležnosti in priznanja. Čeprav je dvomljivo, da bi mogle dospeti te bojne ladje pred potekom nadaljnega tedna, bo pomoč še vendar pravočasno došla. GRŠKI POVELJNIK JE ZAKRIVIL PORAZ Prida, ki je bila navzoča pri porazu grške armade, izjavlja, da bi moral preje odstopiti kot pa ukazati prodiranje. Če bi Grki magari do Angore prodli, bi to ne bil zanje še nikak uspeh. — Vojaki so metali hrano proč. Atene, Grška, 16. novembra. — Zanimanje javnosti postaja vedno bolj intenzivno, ko nadaljujejo z obravnavo proti prejšnini kabinetnim Članom in generalom, ki so obtoženi veleizdaje. Poslopje parlamenta, v katerem se vrši obravnava, je vsaki dan nabito polno in številni, -ki bi bili radi navzoči, morajo oditi domov. Priče za državno pravdništvo so nadaljevale včeraj s svojimi izpovedmi in nied temi je bil tudi general Ssumila.s. poveljnik severne skupine grških sil tekom usodepolne kampanje v Mali Aziji. Rekel je, da je bil pohod Gr kov proti Angori povsem brez smisla, kajti če bi bili dospeli Grki do turškega nacionalističnega glavnega mesta, bi se angor-ska vlada enostavno preselila v §ivas. Izključno le sovražnik je imel dobičke od teh operacij, — je izjavil general, — in odgovornost je treba naprtiti izključno le poveljujočemu generalu, ki bi moral preje resignirati kot pa slediti poveljem, naj prične s prodiranjem proti Angori. Priča je naprtila vojaškim poveljnikom odgovornosa za veliki poraz. Ilrana, katero so dobivali vojaki, je bila nezavžitna. Rajše so jo pometali proč kot pa^snedli ter korakali lačni naprej. Major Spiridonos, nadaljna priča, je omenil izvrstno moralo armade pred zadnjimi volitvami in demoralizujoč učinek, katerega so povzročile nato sledeče iz-premembe v poveljstvu. Po njegovem mnenju je bil gr-^ki polom v Mali Aziji posledica •azširjenja operacij. pomanjka-ija ojačenj od zaveznikov in tuli izjalovljenje, da se obrne vojaško kampanjo proti Carigradu. Nadalje je dobil sovražnik ojače-ija iz Cilicije, dočim je postaja-a morala grških čet vedno slabša. Medtem ko se vrši naprej obravnava, preiskuje revolueijonar-na komisija delovanja gotovih politikov in častnikov. Komisija ie odredila včeraj aretacijo Rhal-isa, mornariškega ministra v kabinetu Gounariisa. Listi pravijo, la bodo sledile še nadaljne aretacije. PET LET, KER JE HOTEL UMORITI ŽENO. Eldorado Springs, Mo.. 16. novembra. — Ker je skušal umoriti svojo ženo Kathleen, je bil Roy Kuehling, ki ni imel nobenega posebnega posla, obsojen na pet let ječe v državni kaznilnici. Porota ga je spoznala krivim napada v namenu da ubije. Kuehling je baje napadel svojo ženo, ker mu slednja baje ni hotela dati večje svote denarja. Tako so pričali njeni stariši, pri katerih sta živela. MRS. McSWINEY OPROŠČENA Washingtoin, D. C., 16. nov. — Mrs. McSwinev, udova župana iz Corka, ki je umrl leta 1920 na posledicah stradalne stavke v je-či. je bila v družbi osmih nadaljnih oproščena obdolžbe piketira-nja pred tukajšnjim angleškim poslaništvom. Odšla bo v Virgi-nijo na oddih, nakar bo nadaljevala svoje predavalno potovanje po Združenih državah. Na vprašanje, če se čuti krivo, je odvrnila da ne. Aretirana je bila na temelju določb postave, koje namen je zavarovati zastopnike inozemskih vlad pred napadi in nadlegovanjem. DAUGHERTY SE JE PRE HLADIL. NOVE POSTAVE GLEDE ŽELEZNIC. Washington, D. C., 15. nov. — Trgovski tajnik Herbert Hoover ie baje sklenil zahtevati od novega kongresa sprejem številnih nadaljnih strogih postav, tikajo-3ih se železnic. Washington, D. C., 16. nov. — Generalni pravdnik Daugherty se je prehladil ter moral ostati v svojem stanovanju. Prehlad je postal tako močan, da mu je ukazal generalni major dr. Sawyer o-stati v postelji. (Bog ve. če mu je predpisal kaj šnopsaT") Njegove bolezni pa ne smatrajo za resno. — CLEMENCEAU NA POTI V AMERIKO. Veliko odobravanja je tudi ču-glede ponudbe pomoči, katero je stavil Ameriški rdeči križ. a noben tozadevni sklep ni bil še storjen. Dvajset uslužbencev je bilo u-bitih in štirideset poškodovanih na obširni renči v Huasco dolini, ki je last Pascubala Barburica, predsednika južno-ameriškega jugoslovanskega komiteja. Njegova tukajšnja tvrdka je objavila, da so bila uničena na renči vsa poslopja, z izjemo konkretnih in da je uničen tudi irigacijski ali namakalni sistem. Martin Gaines, ameriški konzularni agent v Caldera in njegova družina sta ostala nepoškodovana. Isto velja tudi glede ostalih Amerikancev, živečih v dotič-nem okraju. Riverside, Ca L, 16. novembra. Slab potresni sunek se je pojavil včeraj tukaj ob poldevetih zvečer. Škode ni bilo nobene. Guatemala City, Guatemala, 16. novembra. — Včeraj so čutili po vsem ozemlju And potresne sunke. Domneva se, da so v zvezi s potresom v Chile. Na krovu parnika Paris, 15. novembra. — Prejšni ministrski predsednik Clemenceau, ki se nahaja na poti v Ameriko, kjer b»» imel par predavanj in govorov, je izj|vil, da ni še nikdar toliko spal kot na tem potovanju. Tudi morski bolezni se je uspešnejše upiral kot večina ostalih potnikov. LUBOMERSKI SE JE POSLOVIL Washington, D. C., 15. nov. — Princ Kazimir Loibomirski se je danes oglasil v Beli hiši ter obvestil predsednika Hardinga, da je odpoklican kot poslujoči poljski poslanik pri washingtonski vladi. ODHOD AMERIŠKIH LADIJ v CHILE. Washington, D. C., 16. nov. — Mornariški tajnik Denby je dal križarkama Cleveland in Denver, ki sta prideljeni posebni službi v centralno ameriških vodah, naroČilo, naj se takoj podasta proti Chile s zaloga m iza žrtve velikega tamošnjega potresa. Potrebščine vključujejo živila in obleko. Mornariški uradniki pravijo, da bosta potrebovali križarki devet dni, da dospeta v Chile. fe^sl GLAS NARODA . [ir^sEl Za New York celo leto - $7.00 | ^ ^ W m ^ g and legal Holiday*. | Za inozemstvo celo leto $7.00 Jj , H 75 000 Readers. , ,,-—-__,. -rnf=P List slovenskih delavcev y Ameriki, ^m i, ' ............J TEIJF.FON: CORTLANDT 2876.___Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 270. — ŠTEV. 270 ____NEW YORK, FRIDAY. NOVEMBER 17> 1022, — PETEK, 17. NOVEMBRA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX --~ """' " ■ Jj'g. i ■■!■ ■ -. 11 W............—~—=====^= , --,..,. ————. .......■== -, _L -f —i^^—-—— _ CT.AS NARODA. 17. KOV. 1922 Iz Slovenije. ilnsusimtattska Ustanovljena 1. 1898 iKatnL ilriUuita Inkorporirana 1. 190 I GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki. RUDOLF PERt>AN\ »33 E. 185th St.. Cleveland. O Predsednik Podpredsednik. LOUIS BALAXT, Box 106 Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS. Duluth, Minn. Pearl Ave.. Lorain. O. 413 — 12th At*. EuV Vrhovni rdravriik. Dr. JOS. V. GRAHEK, 841 E Ohio Street, N. 8.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON 2BAŠNIK. Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 13 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Co!o. Porotni odbor. LEONARD BLABODN1K. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POKENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 7S0 London Rd.. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salle. I I. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON T^LARC. 706 Market Street. Waakepan. 111. Jednotlno uradno glasilo: "Gli Naroda'«. Vso stvari tikajoče se uradnih xnflev kakor tudi dennme pofiiljatv« naj se pofeiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilJa na pred-sodnika porotncpa odbora. PruSnJe za sprejem novih Cianor in bolmftka ■pičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jcdnota se priporoča vseni Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'el postati član te organizacije, naj pe K«?la?l t:ijniVu bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ae pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstasoit z g člani ali Članicami. Iz Jugoslavije. i Denar govori! Varcujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivO sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank jadranskeTANKE 82 Corth""ft Str~l New York i \ " ■ . s . t "GLAS NARODA __(fc^VtWIAW DAILY) _ —— - ■ i ^■llld Mtf PuMIthM »y •Malt Publishing Ootapu«" (A Corporation) •AlOMWt ^IMMM_ LOUII SKNIOIR. TUMufi - * •• CarnariMaii and ......... of Abo v« O rti—m M revtlan« WwH, Borough of Manhattan, Htm Yarfc Cltr. N. V. _ • LAt NARODA _ _____(Vole* of t h« P*opi«)______ lauii lwr> Day Kxeapt tundiyi ana Holidays. ia .1 vajj* t, KC 2a New York sa ceto Mo ■ tTM >*> čim* ...........ae.oo xa pol i«ta ..mat IM0 Xa pel lata ■ ■ • ................. 13.00 Zrn Inozemstvo za cele Me - ITJI »a ttrnm ...................... HJil__„ m ite ..............WJ> ■utMCHptlon VMrljr $a.ao AdvartlMfnanU on Agr m i i ___— WW—a" Izhaja vaakl 4mm tew—nil ■edelj la tiiwlkw._ OopM fceae »odptaa ta oaebnootl ao n* prlobčujejo. Denar Mj ae UMm> po-■U3e«l »0 Mossy Order. Prt aprememb! kraja naročnikov prosimo, de SO BSSS tsdl prsjtnjo bivališč« n< v«>re. pa k«»t kaže, so ne morejo spo-l razumeti. Delav«-i in kapitalisti te^a naroda se istotako ne morejo razumeti kot se ne morejo razumeti delavci in kapitalisti drugih narodov. Veliko peino^arjev te dežele govori isti jezik kot ga govore premojrarski baroni. Ne vsi. kajti stotisoeeri so prišli iz tujih dežela in niso imeli prilike, da so se priučili jeziku. Pa tudi tukaj rojenim premogarjem je govor baronov, jHisebno onih v okrajih mehkega premga, neka nerazumljiva. etidna latovščina. Predsednik Harding je bil iin< noval komisijo, ki je imela nalogo reorganizirati jiremogaistvo in trgovanje s premogom. Premogarski baroni su tej komisiji stavili svoje pred-1<»l:«\ kako l»i bilo po njihovem mnenju najboljše izvesti to reorganizacijo. Nasveti so jako značilni in prvi med njimi se glasi: '•Vse delavske organizacije j«' treba odpraviti". S tem mislijo seveda le velike, cntralne delavske organizacije. Delavci lahko pripadajo raznim lokalnim strokovnim zvezam, pri kateiih imajo kapitalisti, če vodstva ne. že vsaj poglavitno besedo. Druga njihova zahteva je podobna prvi: "Strajke naj si * enostavno prepove". In navsezadnje se zavzemajo za r edotakljivost kompanijske lastnine. To se pravi, naj nima komisija pri rovih oziroma na kompanijskem ozemlju nobene pravice. _ < 'e bi si lastila tako pravico, bi bilo to v odločnem nasprotju z delodajalci. Program izkoriščevalcev je napad na organizacijo in pravico do stavkanja. To premoga rji dobro vedo. kajti ni jim bilo težko izluščiti teh dveh dejstev iz cele kopice lepodonečih fraz. Delavci se bodo tem tesnje oprijeli svoje organizacije in bodo izvajali pravico štrajka. ko se jim bo to zdelo potrebno. VATIKAN IN FRANCIJA Vatikanski department je informiral poročevalca new-vorškega *4Heralda'\ da obstaja upanje. rdat m<, katero je narekovalo sovraštvo do cerkve. Francoski škofje so približno enako razdeljeni glede tega vprašanja. Slaba letina in županska malo-m mirnost. Iz Kartine poročajo: Letos nas je tik pred žetvijo toča h ado za-1 lela, tako da smo morali d est orna, 7 i žito pokositi Ostali pa niso n;r: to •iko zrnja izmlatili, tla b: se jim trud izplačal Koruza in kronrpir sta sieer ob:*astla, ali njih kakovost je zelo slaba. Javili smo ta žalostni slučaj takoj prihodnji dan. županstvu v Sladki gori. Za nekoliko dni je prišel župan, da površno pregleda škodo, ter"n:u.i za jamčil, da zadevo takoj javi na pristojno mesto. Ker smo ,pa 14 tednov brezuspešno "akal. na rešitev, smo se obrnili na p slanea Drofenika, ki se ji tak- j p: i okr. glavarstvu v Celju zavz< l .' i našo «tvar. Uspeli nj^ove I?ite'vencije smo takoj opazili, ker je Že ne!:c-liko dni pozneje dobilo županstvo od glavarstva nab if. da ner.mdo ma poizve. koliko in kako vrsto žita rabijo od toče prizadeti za tev. Gotovo si bo dragi bralec mislil, da je župan ta r\ ponesrečenci tako važen spis pravočasno rešil. To pri Cospodarski diii-žbi po kron, ki bi ga drugače dobili po 14 kron. Tako je l>ila jo je de-J lila po 5. naša pa po 14. odnosno '"čisto" po 36 kron. Zakaj ta velika razlika? Zato. ker se j; ko-' strevniški župan pravočasno za podporo pobrigal, naš pa ne Običajno zbirajo obrhi ar i i za župana j , od najboljših na jboljšega, pri nas pa ravno narobe. Se pred 10. leti je bivši župnik proti volji postavil teira svoj >«ra najbolj vernega jvtdrepnika na županski stolec in ^d tedaj i?a drži neka nevidna! roka na tem me.stu. Tožiio, da ne izvršuje svoje delo. Iz škofje Loke poioeajo: Jožef 'Hafner. načelnik škofjeloškega erstnega odbora, zasluži kolajno za slabe ceste. Q Od leta 11*17. naprej niso bile ceste Že posute, f-e-prav se je pobirala vsa leta 100-odstotna doklada, letos pa GOod-stotna. Jlafner se epravičnje s tem, da pobere ves denar za eeste lleograd. Prav rni bilo tivba Hafnerju, da to trdi. ker t') je ne-uninost. Zakaj pa more njegov tovariš Zabret skrbeti za ceste, zakaj pa ta najde sredstva? Na to naj odgovori Hafner, m^sto da (slepomiši z Beogradom. Najbolj ga pa je pihnil Hafner s tem, da pravi, da ne bo nalašč skrbel za eeste, ker ga jf1 nkreal "Kmetijski list*'. Hafner s: naj zajxtnuv, da ' iza zna tisti 14 nalašč'* 5e silno do-fiti stati, ker kdor je na čelu javne korporaeije, mora iz\"rševat 1 svoje delo, ali ga pa doleti kazen «11 da se tr. zgodi Hafnerju se bomo mi prav "nalašč" potrudili. Aretacija nevarnega uzir.oviča. Ljubljanska polieija je arevtirala f komaj 11 let starega potepuha .M itka Ua^bergerja. ki je ukradel .nekemu prodajalcu .-ladobda '»00 Ikroi:. Dasi je še mladoleten ima aretiranje na vesti že celo \-rsto * at vin. k i jih je izvršil polet i v ljubljanskem bazenu K H?ziji. V stanovanju jc ponesrečila 7."»i,-tna Marija Iieiif-ina, ki j^ stanovala v hiši mesarja Resmana v Vevčah. Podrl .se je namreč njenega stanovanja. Stara ženica j«- dobila pri tem t:U:o težke po-škr>dbe. da je kmalu nato v bolnišnici umrla Strop se je bil že preje enkrat vdrl, vendar takrat nikogar ni bilo v stanovanju. Pri prireditvi mariborskih nemških akademikov, ki se je vršila koncem septembra, so — kakor se sedaj izve — sodelovali tudi nemški burši iz CJradca in Oelovea. Kaj mislite, kaj bi se zgodilo našim akademikom, ako bi si drznili nastopiti v Grade ti ali (*elov«-u kot gosti tamošnjih Slovencev" Vse bi bilo na nogah! Vesti iz Preddvora. Kar se tiee vremenskih nezgod in poljskih pridelkov, se nam godi kakor drugod. Sena in žita smo malo pridelali. Tudi krompirja ne bo veliko, ajdo je pa nekaterim kmetom veter 30. se*ptembra in 1. oktobra vso uničil. Ljudje &0 v velikih skrbeh, kako bodo preživeli sebe in živino. Le tadja je v naših krajih dovolj, da bodo ljudje naredili dosti mošta m žtranja naku-hali. Pač lahko ae bodo žalcJtne '.godbe ponavljale, ker bo povsod ilosti pijače in bo cenejša ki t doslej. In ta pijača koliko zla povzroči! Tako je neki vojak na do- j pustu z nožem oklal Antona Nagli- ^ "a iz Zgornje Bele, da je komaj ostal pri življenju. In to zaradi dekleta! Andrej V ovni k iz Potoe. ^ blizu Preddvora, je zaklal de mrtvega Franca Kerna, delavca pri 1 Kuksu. Morilca je preddversko o- * rožništvo na lieu nesrečnega de- 1 janja aretiralo in ga odvedlo v zapor. Pripominjamo, da veliko zla povzroči tudi nesrečni ples, ki ga j tudi pri nas ne manjka Mladina si' kar noče nič dopovedati, da je to i zanjo nesreča. Seveda pri plesu mora biti pijača, nato pa pridejo pretepi, uboji in druge grdobij?. Vesti iz Moravč. Zadnje deževje je na-sa pota grozovit:« o pustošile ter jih bo treba temeljito popra\iti. Tudi eeste so ' ponekod razdejane, da je groza -N'a mnogih krajih so nustale gb>-boke luže, kamenje se vali pod no- ( gami m skale štrlijo iz eeste — o blatu niti ne govorimo. Našemu cestnemu odboru gotovo niso tuji , ti nedostatki ter brezdvomno razume naše želje. Seveda nsm tega ne sme zameriti; ™>ravčani t>ra- i vimo: "Kdor zani i, mu ostane la krajši konce..." Oblačnega jutra prve oktobrove nedelje iti ožarjala rumena zarja, in ptički niso drobili svojih pesmic. rem lepše pa so naši novi zve-novi zapeli svojo prvo pesom, pesem. ki je onemela, ko s*.- fantje < dhajuli na 1 ojišee, otožno pojoč:, *" Prelepo p"je sv. Martina zvon — pa ga slišal več ne bom."' Vsa dolina se je vzradovala ob novi melodiji --- slovesnem pritrkavanju, t v zavesti, da daleč naokrog ni tako lepega zvonenja, kot je pri nos. Zvonovi, občudovani na ljubljanskem velesejmu, delajo čast jeseniški livarni, predvsem pa domači župniji, ki je žrtvovala zanje celili 4T.f-7s dinarjev Največji teha 3-I.jO. srednji 1G55 in mali 700 kg. Pcvratek dr. Šusteršiča v Ljubljane. '•Jutro" piše: Kakor eujenio, se te dni vrne dr. Susteršie iz W'ol tersa na Tirolskem v Ljubljano.! Vrniti se je imel že koncem okto bra, pa se je njegov povratek za-Ika.snel radi rodbinskih zadev. Dr. 'Susteršič se naseli v svojem a-'rem stanovanju v Ljvulski posojil-. J niči ter bo izvrševal z-^K't advo-' kal ski poklic. V to svrho se jo [moral umakniti tir. Brejc, ki jj imel zasedeno njegovo nekd tnjo I»:.>:iiui se dalo najti kompromis. bi bili krščanski boljševikd j pripravljeni podpirati stališče sta-i rtjše skupine Ni dvoma, da je zaenkrat Brejčeva struja najmočnejša V njenih rokah se nahaja tudi glasilo Šlov ljud sir. "Sl.wenee". Povratek dr. Šusteršiča bo. kakor izgleda, povzročil v klerikal. srran-ki še jako zanimive situacije. » Peter Zgaga Mojega prijatelja Toneta so Italjani v Trstu za deset dni zaprli. Oe bi vedeli, kaj bo napisal o njih v Glasu Naroda, ko se bo vr- j nil v New York, bi mu prisodili i najmanj dvanajst let težke jeee 1 s posti in drugo k temu spadajo- ! čo golaznijo vred. * * " Sedaj, ko je začelo nekoliko j poneha vat i vojno sovraštvo, je ( skrajni čas. da se porodi v člove-: ških srcih sovraštvo do vojne. * * * Če bi bil Llovd George v Versa illesu napravil mir, bi sedaj lahko v miru živel. * - 41 Pravijo, da so mešani zakoni j nekaj najboljšega. To se pravi, če j se fant in punca popolnoma razli- j kujeta v vseh ozirih, postaneta dober zakonski par. Ko so zakonaželjnemu svetovali, naj vzame za ženo izvanred-no pametnega dekleta, je bil razžaljen. * * * Eno najboljših jugoslovanskih zdravilišč in kopališč je Rogaška Slatina na Štajerskem. V najboljšem strogo jugoslovanskem letovišču je pa tak le jedilni list: 1. Pokovani grašak; 2. pire od krompir; .'i. krompir <»<1 maslom; 4. restana krompir: .1. kuhano te-ledina: 6. feiner narezek; 7. fini plnšiea; 8. pirinač; 9. rakje majoneza itd. i Umevno, da ima kopališče izgubo /. jedjo in pijačo. Kajti, ko naš človek kaj takega prečita, je že do grla sit. ♦ -» * V najvišje sodišče države Kalifornije so izvolili tudi zamorca Eil. Matsona. Svoji k svojim! Nekateri pravosodni uradniki v Združenih dr-i žavak imajo črno vest. nekateri imajo črno kožo. Faktiene razlike pa ni nobene med njimi. • * * Mlada vdova se je imela poroditi z bogatinom, ki je imel samo •*no nogo. ; Njeni sorodniki so ji odsvetovali. Ona se je pa globoko zamislila ter končno rekla: — No. se bo že na kak način skomandiralo . . . * * * V listih je članek z napisom: "'Tujerodci prosijo kitajsko vlado za varstvo". Prošnja tujerodeev na Kitajskem je bila najbrže uslišana. V primeri z Ameriko je Kitajska precej kulturna dežela. , V Ameriki prosijo pristni Ame-rikanci vlado za pomoč, pa se niti ne zgane. * * # Ženska, ki je ubila svojo nasprotnico v Californiji s kladivom. | je bila obsojena na desetletno j ječo. | Porota, ki bi je ne obsodila, bi j zaslužila s kladvom po glavi. ; V Chicagi je neka ženska zastrupila tri svoje može. Da jih je zastrupila, ni nič čudnega. Izvanredno čudno je le. kako jc mogla stara baba brez denarja ; tri može dobiti. Muslimani v južni Srbiji. Po poročilih iz Beogradu ustvarjajo muslimani v južni Srbiji novo lastno organizacijo, v kaitero pristopajo dosedanji muslimanski Clan; radikalne in demokratske stranke. Muslimanska organizaci ja bc ob volitvah nastopila kot pusebna stranka. — Listi poročajo tudi da se zadnje čase pojavljajo v južni Srbiji k eni a listič ni agenti agenti, ki nagovarjaj? muslimane, da se izselijo v Turčijo. Ta agitacija je baje že našla od-iziva in so že mnoge obitelji pripravljene. da proda j i svoja posestva in se po končani mirovni kon-; ft-renei in konsolidaciji stanja v | Turčiji izselijo iz Jugoslavije. I Oblastne inšpekcije dela. 1 Ozemlje Jugoslavije >;e deli im 10 oblasti inšpekcije dela. Sedež: •n oblasti posameznih inšpekci. I so; Ljubljana, Maribor. Zagreb Osijek, Banjaluka, Sarajevo, Niš Split, Beograd in Novi Sad. Spopadi med sccijalisti in dobro voljci v Sombora. Soeijalni demokrati so imeli 5 pred občinsko hišo v Somboru ve jiiko zborovanje, ki sc se ga udtle-/ili tudi dobrovrdjei in nacijonali-sti. Glavni govornik, poslanec Vo-' ia Bricič, je vehement no napadal dobrovoljee, češ, da ima večini; [napačne legitimacije, proti čemui , -o dobr- volje i energično protesti jrali. Brkič jim je nato zaklical, thi I je poloviea prisotnih dobrovoljcev pripravljena prodati svoje legit: maeije p«» 1000 dinarjev. In ko j» nato še predlagal resolucijo, v ka leri so ostro obsoja vlada, ker trp [naeijonalistieno gibanje, so dobro t voljci in nacijonalisti prodrl: d< [govorniške tribune, pregnali po f slanea iSrkiča in zapeli državiv jhimno. Nastalo je splošno preri ; vanje in prerekanje, l;i je končab j z razbitjem socijalističnega shoda i nakar so nacijonalisti in dobro !voljci priredili pred obč. hišo ve-;!ikc manifestacijo državi i kralju I Davek na neoženjene v Vojvodini? Iver je Vojvodina znana ket po krajina zakrknjenih samcev, zat* je zdravstveni odsek za Voj\odi- n « sklenil predlagati vladi, da u-vede v najkrajšem č-asu davek za neoženjene in za oženjene br-z «>-trok. Davek naj bi m.- uporabljal za ustanovit* v novih zdravstvenih ustanov. Tako je predvideno, da se bodo v Vršcu. Subotiei in Veliki Kikndi otvorili zavodi za dojen -ke, v Velikem Bcčkereku ambulat. rij za venerične bolezni, a novosadski bakterijol« ški zavod bo znatno razširjen. Tihotapci jugoslovanske valute. Na meji pri Somboru je bila te dni aretirana o la tihotapska družba, ki je izvažala velike svote jugoslovanske valute na Madžarsko, j i 'lani te družbe so bili oddani > »-dišču in bodo strogo kaznoval'.i. Zapiranje kabaretov v Sarajevu. Kakor poročajo iz Sarajeva, je pokrajinska vlada na podlagi odredbe ministrstva not ran j h zadev iomejila vse kabarete, varieteje in bare z oz i rimi na potrebo varčevanja in pobijanja luksusa. V .vi ta zabavišča se morajo zapirati ob enajstih '.večer, vršiti pa se smejo i v njih samo koncerti. Napad na carinskega uradrika. Dosedaj neznan zločinec je iz-. ,-ršil drzen nap;.d na nekega carinskega uradnika v Splitu Na-1 padalec je carinika polil najprej s črnilom in ga nato toliko časa pretepa!, da se je uradnik ozavestil. Nato mu je pobral 400.000 dinarjev, ki jih je imel carinik pri sebi ter izginil brez sledu U^odepolna šala. i*..p M ar ko vič se je z flrubiš-n.jcga p- lja vračal domov. Na polu se mu je snelo kolo od voza, tako da ni morrr-l nadaljevati vožnje. Ž njim je bila njegova služkinja. . p. ]> y sklenil, da se vrne v Kul-merjevo graščino. Potrkal jc krepko na vrata ter gla.sno zaklical: •Odprite' ' 'Grof Kulmer pa ni hotel odpreti, misleč, da so zunaj razbojniki, marveč je zapretil, da br> streljal. 1'op Alarkovič je od-govoril: "Streljaj, a nas je nmo-' go I 'J Nato je grof streljal. Popova služkinja j- ostala na mestu mrt-i va. ])op sam pa je bil tcšsko ranjen. Iz spominov bivšega nemškega kajzerja. Viljem pravi, da ima vse polno dokazov za to, da se je pripravlja La vojna v Ru.siji, Franciji. Belgiji m Angliji, ko v Nemčiji že ni-kdo ni mUlil na napad antante. 7.r v aprilu 1914. ko se nabirale denarne rezerve po angleških ban kah. Nemčija je ta ras v antant-države izvažal« še žito in zlato. V aprilu 1914. je poročal nemški mornariški ataše v Tokijn. korvetni kapitan Knorr, da ne na-ravnost Čudi gotovosti, s katero se na Japonskem govori o vojni tr«. z veze proti N'«*m«'tje. K-»ncem roar^a I. 1914. je imel general s« erbačev v Petrogradu na svoj'' častnike nagovor, da je vojna & trojno zvezo vsled avstrijske proti ruskim interesom naperjena politik«* na Balkanu neizogibna. Viljem navaja *e druge dokaz** za svojo gorenjo trditev. O earju Nikolaju trdi. da s«* je hotel še zadnji trenutek premisliti. ruske strani s«* mu je zatrdilo tudi to, da se j«* imela vojna pričeti že 1« ta I'H^/iW. bosansko vprašanja ali FVaneija takrat s«* ni bila pripravljena. Pa Rusija je pravzaprav nameravala vojno še-le /a leto 1917. Viljem meni, da med državniki, ki so poleg Poin-« f»reja najvee storili za izbruh svetovne vo jne, stoji v prvi vrsti i skupina Sazonov - IzvoLski. Poslednji st* je v Parizu ponosno potrkal na svoje prsi in rekel: Vojno sem napravil jaz." Deleasse ima velik delež na krivdi za svetovno vojno, šf* večjega pa ima C*rev kot duševni vodja obkrože-vanja N<-m<-ije. kar je vzel nase kot olj b vet de. Po leti 1917. je J V,set n eesarja \ KreuznaeUu pa pešk i nuncij Pa-. "Ih Sj.r*»mljal ca je neki kaplan Govor se je kmalu zasukal okoli vprašanja mirovnega posre-dovanju in navajali so se ra7ni x»a«"rti. K'»n«"no je cesar predlagal. n:ij vendar papež s 6\oje strani napravi poskus, ko je bila resarj»va ponudba z dne 12. decembra lf|lll. na tako nezaslišan način zavrnjena. Nuncij je povedal. da j«- papež ves obupan radi vojne pa klanja in neprestano premišljuje. kaj bi mopel storiti, da bi evropski kulturni svet osvobodil vojnepa klanja. Vsaka ini-cijntiva v tem smislu bi prišla Vatikana prav. Tesar je odvrnil, da naj bi papež poskusil svoje ma-snike po v s oh deželah pripraviti do t»"jra. da bi izganjali iz duš sovraštvo. ki je največja ovira za mirovno pot. Pri tem je cenar o-luenil. da bas duhovščina na strani antante na naravnost strašen način širi sovraštvo in bojevitepa duha. Veliko bi bilo delo, ako bi m- j»af»ežii posrečilo, da bi pričela rimska duhovščina v vseh na vojni prizadetih deželah enotno obsojati sovraštvo in priporočevati mir. kakor se to že podi s strani nemške duhovščine. Pacelli je re-da je ta misel upoštevanja > redna, toda dvomil je, da bi se dobilo za to različne episkopate. Tekom dolgega popovora se je vmešaval tudi spremljevalni kaplan, ki je preeej gladko nemški povoril. Posegel je vmes vselej takrat, kadar se je*bal. da bi nuncij ne udal preveč cesarjevim izvajanjem in ne izrekel kaj neumestnega. Popovor je tekel na dolpo in široko slednjič pa je u-daril Viljem na občutno struno. Rekel je: ''Kaj naj si misli katoliški vojak, ako sliši vedno le, da se soeijalistični možje potepu jejo za mir. nikdar pa t epa ne stori papež. Ako se papež ne bo brigal, da oprosti vojaka vojne bede. na-stane nevarnost, da soeijalisti izsilijo mir m potem bo konec papeževe pozieije in sile rimske eer k ve tudi pri katolikih'. Ta argument je napravil pri nuncija vtisk in izjavil j«, da hoče to takoj soo-fočrti v Vatikanu m se jotrmffi, 01. AR NARfTD.VlT. NOV. 19?2 NAJVEČJI POŽAR, KAR JIH POMNI CINCINNATI. ~~ ti? • ■* ■ : iS Na Ohio River pri Cincinnati sta začela goreti dva velikanska izletniška parnika. "Morning Star" in "Island Queen". Povzročena škoda znaša nad miljon dolarjev. Električna razsvetljava napravi privlačne trgovine. Električna razvetljava bo napravila vašo trgovino bolj privlačili. Dobro razsvetljena trgovina je ponavadi či stejša. blago je 1k>U vidno razprede-ljeno. ves vtis trgovine je navidez boljši in narreden. Naša Tunpsten Installment pisarna vam bo z veseljem pomagala sestaviti načrte k-ako napeljati elektriko v vašo največjo korist za najmanjši denar. The N evv \ork Edison Company i/ft Your Service Genera! Offices; Irving Place and 15th Street Podružnice, kjer se razkazuje in razstavlja eiekitiCne priprave za udobnost občinstva. 20 Norfolk St 10 Irving Place 1:4 West 42d St 151 East 86th St 15 Eart 115th St 362 East 14.9th St 555 T remont Ave "Maeedonca" zabrusila v lice. Ena pa je strupeno siknila: 'Ran-kokrat!' — ta je jadrno zbežala, bala se je, da bo ob glavo, če mi pride v pest. Potrpežljiv sem človek in miroljuben. Prosil sem,« prigovarjal in prepričeval. Sestre v Bogu. ne tako! Bodite pravične! Ce ljubite svobodo, dajte, še meni. da diham svobodno in uživam slovstvo in počitek! Bodite kulturne!" Ne! Zopet ena na roko. ena kraj očesa \t Zamahniti sem moral, da sta odleteli. Ali kako sta se repenčili razjarjeni, da se je razlegalo to-stran Sotle in onkraj, in še sta me šli tožit svetilki in oknu, kakšen da je moj režim, in tudi ogledalu sta pustili svoji vizitki. Te dve sta me tožili, tačas so me pričele mrcvariti že tri druge. Izpreridel sem, da je treba drugačnih mer, in sem vstal. Nebogljeno mlado slovstvo sem dal iz rok. brisačo sem vzel v roke. Muham sem proglasil boj in sem v boju zmagal. a i Tri #ie ubila brisača, med njimi ono. ki me je bila zmerjala "ban-kokrata". Tako plačuje Bog! Dve sem ujel živi in ji vrgel skozi okno : pa mi je skoro žal. da sta odnesli življenje, ker vem, da me bosta obirali po svetu. Najbolj čudno pa je bilo t«»: mislil sem, da jih je legion, pa jih je bilo vseh skupaj le pet teh pet je bilo nadležnih za 1< *_r i -j on! In sedaj je mirna Bosna. Fr. Ž. mmmmmm^mmmmBmmmmmmm t NAZNANILO. V Canonsburgu, Pa., se je smrtno ponesrečil rojak JOE SEMIČ AR in sieer na železniškeui tiru v kraju D avu Town. Star je bi« 'Vi let in zapušča tu svoj .'ga očeta, v starem kraju pa mater in tri brate Pravi vzrok ponesrečbe ko zdaj ni znan. Rahla naj iuu bo ameriška žemljica. (16-18—11) Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi sa i zr a cunj en je obresti. Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York 3503 IZTISOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. # K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 40c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York iJhMf'Vrž ■* j "ai' '. ;: = i.-- i* - da prične papež delovati za mir. Kaplan pa je ves, vpiemirjen re- j kel vmes. da se papež postavlja s tem v nevarnost, da pa napade "La Piazza". Nuncij je končno j pinj^nih oei prijel cesarja za ro- -t ko in rekel: "Vi imate prav!" "To je papeževa dolžnost, on mora dati sveta mir. Vašo inicijati-| vo sporočim takoj osebno Njego vi Svetosti Kaplan pa je majal s svojo erlavo in mrmral pred se-I boj : Ah. la Piazza, la Piazza". Raznoterosti Boljševiki o fašistovskem prevratu. Dopisnik ' • R'^^uniona " poroea , iz Mi>skA-e. da je vzbudil nepričakovani uspeli it al. fašistov veliko paniko v Mosgvi. Pros'ih dnih je bila sklicana v K remiju izredna s«*ja uglednih komunistov pod predsedništvom Ljenina. Po tej -> e j i so j«* vršilo zborovanje narod- ' nih komisarjev. Zliorovanje jo ot-voril Ljenin. ki je izjavil, <1a ]>o-menijo nepričakovani dojrodki v Italiji prelom evropskega mišljenja. N*c smemo zatiskati oei. je • '.ejal Ljenin. Evropa in za njo tudi Rusija stoji pred velikim izbruhom nacijonalne zavesti. Fa-^.ivtovvki vezuv v Italiji in ruski nemirni 1'ral pričata o tem. Ko-( ipunizem ni zapustil globokih korenin v Rusiji in odkritosrčno je treba priznati, da pada povsod — udi v Nemčiji. Silna je le nacijo-lalna zavest narodov. Vsled tega >e j* bati pnd'»bnepra izbruha tudi , v Rusi ji, (,'e je to poročilo resniČ-10. {»omeni temeljito izpremembo lijeninovega naziranja. Ljenin o zunanji politiki. V pogovoru z dopisnikom "Northern News Service je ljenin izjavil: Evropa ni dozorela na veliko revolucijo. Ni torej treba, tla rešimo hirro evropska vpra -aiija. < 'ie»-rin dobro deluje v Var- '' ^avi. ko ustvarja ugodno atmos-tero. Mi nočemo nobenih nepri-jetnosti > Poljsko. Rusija in Poljaka morata živeti v dobrih odno-ajih Pravtako so nam potrebni lol»ri odnošaji tudi s Francijo. — Rusija in Francija sta dva naro-ia. ki bosta držala Evropo v rav-.lote/ju. Angleška je. kot Rusija, a/ijatska država. Sporazum z Fr-j ruštvom narodov. Črno obrobljeno naznanilo o smrti konja. Konzul Peters v Praždanih je objavil v debelo črno obrobljenih naznanilih sledečo neokusnost: "Naznanjam vsem prijateljem konj. da je pridni moj šimel po , 201etnem zvestem službovanju ra- • d i starostne onemoglosti moral bi-(ti ustreljen. Prosi se to dalje objaviti." Dični gospod konzul je sigurno pozabil pristaviti: "Prosi se še nadalje, da se oprosti moji i kratki pameti". 1 Fašizem v Julijski Krajini. čisli in veljavi, pa vendar tudi ne brez vsega ugleda, je pod novo vladavino na en mah izgubil ves rešpekt. Reklo se je, da je Italija enotna v naeijonalnem pogledu, da ne more vsled tega trpeti jezikovne rivalitete neke narodne manjšine, ki jo sieer teritori-jalno ne odklanja, politično pa ne more ugoditi njenim posebnostim. Italijani so šli takoj na dnevni red preko šeg, navad, tradicij našega okupiranega ljudstva ter mu kot prvi blagoslov zasedbe začeli usiljevati lasten jezik. Sčasoma so postali kraji, v katerih so nameščeni civini komi-sarijati. bodoče podprefekture, kjer so železniške postaje ali kakršnokoli uradi upravnega značaja. centrale za italijanizacijo Julijske Benečije. In še pozneje so se iz omenjenih v prvem času politično neopredeljenih ekspozitur italijanstva razvile agent ure fašizma, ki streže vsemu, kar ne trobi v njegov rog, brez vprašanja kaj, kako in čemu, po življenju po dnevi in po noči. doma in na cesti, posamič in v družbi. Manjši kraji Julijske Benečije doslej niso poznali fašistovskih organizacij, sedaj pa jih bodo dobili. Italijansko uradništvo kar en bloc dela na to. da v sak kraj. ki ima železniško postajo, civilni komisarijat, postajo karabiujer-jev ali kaj podobnega, dobi lastno fašistovsko društvo, ki bo tako kontroliralo v dotičnem kraju. Obeta se nam tore} ustrahovanje najvišje stopnje. Sekaj ko so fašisti uničili kulturna središča Jugoslovenov v Trstu. Puli in dru uod, se hočejo napraviti na ugo-nabljanje naših postojank manjšega obsega na deželi. Kar pa je pri tem najkoeljivejše. je to, da bodo pripadniki teh fašijev po deželi najbrž večinoma naši ljudje in sicer taki. ki so od Italijanov gospodarsko odvisni. Treba je zategadelj ljudi opozoriti na pretečo nevarnost. V narodnostno tako kompaktnem o-zemlju kot je goriška dežela se bodo vsi napori fašistov razbili, če bomo sami trdni. Izdajice pa je treba iztrebiti iz naše srede dokler je čas — v nasprotnem slučaju bomo od njih trpeli sami. Živimo v dneh izrednih razmer, v dneh brutalnega nasilja ene same stranke, ki hoče posredstvom zločinov dospeti na krmilo države. Toda življenje uči. da se nobeno nasilje ne Vzdrži, da se obdržati ne more, ker je protinaravno, proti-eloveeansko. Imejmo torej . zaupanje in vero v to resnico in fašizem pojde z Julijske krajine zopet tja. odkoder se je priklatil v naše kraje. Mi mu le moramo dokazati, da zanj nismo dovzetni! ZDRAVNIK REVEŽE V N* TISOČE JIH JE OZDRAVELO. Tz vseh delov sveta mi pišejo ljudje. kJ so bili bolni, ter mi pravijo, kako zelo jim je pomagal Bolgarski Krvni £aj. To je zdravnik reveža. I.ahko se ga pripravi in Je zelo pocenile k a vzamete vrelega, pomaga hitro ' ubiti prehlad ter zaiičiti zoper influenco, pljuf-nlco in druge bolezni. Bolpnrjtfci ZeliS.'nt Oaj prodajajo lefcar- 'arjii VKepovf-rwi. ali po poŠti zavarovane 1 velik družinski zavoj za $1.25. ali 3 ta- voje za $3.13 aH C zavojev za $5.25. Naslov H. If. vyn i^hliik. President Marvel i Product« Cotnmpan}-. 9 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. —Adv. V Gorici, 26. okt. 1922. S fašizmom ima nase ljudstvo v anektiranem Primorju kaj ne-vesela izkustva. Njegova odkrita ofenziva proti beneeanskim Jti-groslovenom datira izza dne požiga tržaskejra "Narodnepa doma", vandalskejra eina. ki pa je zmožna pač samo "kulturna", a nacionalizirana Italija v našem veku. Po razdejanju stavbe hotela "Balkan" jt* j-I»'e prodajalne in se za 40 minut oddaljila v prvo nadstropje h kosilu. Medtem pa so prišli tatovi, odprli stranska vrata v prodajalno z ve-trihi, stopili v prostore in se lotili umevno najprej blagajne Tudi zdaj jim je bila sreča dokaj mila. Dobili so v neki škatlji leipo svoto 'iOOO lir. s katerimi so se morali zadovoljiti ter so odšli Gospa je zapazila tatvino takoj, ko se je vmrla v prodajalno, nakar je naznanila zadevo orožnikom — Poleg tega pa moramo zadnje dni konstatirati še celo serijo tatov. Obiskali so okoli 4. ure popoldne stanovanje inženjerja Deperisa in mu odnesli zlato uro, zlato verižico, zlato zapestnico in koveeg, v skupni vrednosti 1500 lir. -- Josip Blažič iz Mirna, star 22 let, je prišel v Gorieo po opravkih na sod-nijc in pustil dvokolo v veži. Ko se je vrnil, mu je izginilo Škode ima 700 lir. Moral je iti peš demov v Miren. — Tz barake, kjer stanujeta Jožef Konal in Lojze Cej, je bilo ukradenih prvemu 100 lir in drugemu srebrna ura z verižico. O tatovih ni sle«iu. "Ne grem domov..." Zgodilo se je v Trstu. Bližala se je policijska ura. Gostilničar je podil zadnje goste isz krčme. Nobeden ni šel rad; vendar pa so se vsi pokorili resnemu gostilničarju in so šli; eni domov, drugi pa drugam. Samo čevljar A.nton Pe-ternel je še sedel pri mizi in spravljal božjo kapljico pod streho. Go-stilničarjeve besede, naj bi šel domov, so zalegle ravno toliko, kot bi govoril .steni. Gostilničar je postal energičen in prijel sitnega go-ita za roko, ga peljal k vratom, ga postavil na ulieo in zaprl za njim vrata. Da bi krčmar tega niko
  • Hujšega ni bilo. Poslanec Suvich je vsled tega vložil interpelacijo, zahtevajoč od vlade primerne a-krepe. Edinost" dostavlja k te- Imu: Izgleda, da hoče laško čaao-nisje, vsaj tržaško, dati prasketanju pri Oirknem več resonance. No, upamo, da bo kmalu vsa zadeva stopila v svoje prave malenkostne meje. Nedavno smo doibili i zanesljivo poročilo *-z Cirknega: da ■ so se italjanski fin;mcarji in jugo- ■ slovanski obmejni stražniki, pc ve-: čini Kusi, nekrvavo stepli. Na sre-. eo niso imeli orožja pri stbi. Poročilo pripisuje ta tepež vinskim duhovom Ali ni bil tudi ta inca-ilent najbrže kaka taka pijana stvar in se je poslanec Suvich mo- ' goče nekoliko preveč zaletel, ko 1 hoče iz te stvari napraviti celo državno afero? Smrtna kandidatinja, ki bi bila kmalu spravila več družin v nesrečo. 171otna Viktorija Tadic. stanujoča s stariši v Trstu, je spreme-; [nila v zadnjem času svoj značaj: postala je žalostna. Deklica je najbrž zasanjala o ljubezni, pa ji je legla žalost na srce. Sklenila je torej, da bo zapustila ta svet. Ko ni ' liilo domačih v stanovanju, ec je , zaklenila v svojo sobo in zanetila v umivalniku oglje. Nato je legla ua posteljo in pričakovala onega trenutka, ko je bo koščena žena na lahke pobožala po bledih in u-padlih licih Toda koščene žene le ni hotelo hitri. Med tem časom se je pa vnela preproga, na kateri je stal umivalnik; nato je začel goreti tudi pod. Dim so pravočasno zavohali sosedje, ki so vdr>i v stanovanje in rešili mlado Viktorijo. V stanovanju je čezdalje huje go-1 relo. Stanovalci so vsi prestrašeni spravili skupaj potrebno blago in ga znosili na ulico. Kmalu so pri. šli ogajt-gasci in omejili nevarnost. Denarna kriza. lTlctni Josip Vodopivee, name-( ščen v tobakarni Marije Cardinal i v Trstu, se je nahajal v denarni ! krizi. Znal si je pa pomagati: v to- • bakarni je vzel en kilogram cigaret "Giubek"' in jih prodal nekemu Petru liisoco za samih 300 lir. Drugi dan ga ni bilo v tobakaraio. To se je zdelo gospodinji nekam , r-udno. Ko je pa ugotovila, da je [ zmanjkal kilogram cigaret, se ji je . zasvetilo. Trdno prepričana, da jih L ni mogel nihče drugi vzeti nego Vodopivee, je šla na komisarijat in tam fanta naznanila. Pozneje . so ga policist^iztaknili v neki gostilni, kjer je popival. Na policiji je Vodopivee priznal svoj čin, nakar so ga odpeljali v zapor. 1 Tatovi v slovenski gostilni. Neznani nočni gostje so vdrli v ' gostilno Josipa Jurca v Trstu, ul. del Ponte št. 6. Odnesli .so 160 lir, pol hleba sira. gnjat in perilo. Pod voz je prišla i v Trstu Rosina Kocjančič, stara 24 let, kmctica v Rertokih v Isfri. Pri ^ tem je dobila le lahke pošk-^dbe 1 Pomorščakov* sreča v nesreči i V Trstu je pomorščak Kari Mo-„ hor prilezel nekoliko vinjen na krov parnika, kjer je bil uslužben. Xa krovu se je nekoliko oddahnil, ' potem je šel proti svoji kabini. Med potjo je pa stopil v neko odprtino in padel 15 metrov globoko v notranjost ladje. Plosk so slišali njegovi tovariši in mu prihiteli na y pomoč. Ob prvem pogledu so mi-1 «lili„ da je mrtev, zakaj ležal je • bled in nepremičen. Kmalu potem >{je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje in pred skal pomor-i! i" a k a. Ugotovil je, da je nopoako-i Jovan. O tem čudnem dogodku se i je mnogo govorilo na parciku. Tfttvina; dve aretaciji. > Amaliji Areiella. je bila ukrade-i na v Trtttt l»rt«3" gostilno"" Ande^ ' mo de Giani" listnica, v kateri se je nahajalo 3500 lir. Kot glavni BJLVKOKAB JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovsna izdaja Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2.— 8L0VEMIC PUBLISHING 00, 83 Cortlandt Btroot, ' Now York City, N. Y. CUNARD & ANCHOR 20.000 ton Dva velikanska parnika, kurjena z oljem' NARAVNOST V TRST Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4 in C> posteljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivališča-Zaprt krov z ašetanjc. Domača kuhinja. Vino brezplačno. Domača, udobnost. Brezskrbnost. Usodno potovanje. Istotako preo Cherbourga v osmih dneh v Jugoslavijo odplujejo vsak torek. AQUITANIA MAURETANIA BEREIMGARIA I7.ror ton Za karte in Informacije .vprašajte i>ri najbližjem agentu. Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju knpijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi tolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameri-ico mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki / Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju »a lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Frank Sakser Stat Bank, \2 Cortlandt St., New York, N. Y. Hitra služba v Jugoslavijo. POTREBUJEMO iio 20 mož za vs-iko od treh kamp •n enega brusača. Plača po $3.70 l 1 i nekaj več, bnisatru pa po dogovoru. — C. R B. & L. Co., Box 73, (?amdeii on Gauley, ~\V. Va. POTREBUJEM '»O mo/, za dol a t i drva. IV »bor -ozd Plača *1.e ima svojega boardingbossa ali pa si sami kuhajo l*išite na: Alike Viola, 40 Robert St.? Bradford, Pa. PARIS ......... * ROCHAM BEAU NIAGARA ..... LA SA VOI E ... 22. novembra 23. novembra 23. novembra . 2. decembra Izborne udobnosti — kabine za dve, itlrf In šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca, odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino In pivo brezplačno, godba, ples. Postrežnikl aovore slovensko in irbsko. Najstarejša kompanija. ki prevala Jugoslovanske potnike. Posebni parnlškl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela. kakor hočelo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navoalfa se oqlaslte pri lokalnem French Line agentu ali v KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street : New York City ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. zadnjega Ne Ddlašajte do časa. B0ZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom. Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-lev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas. Frank Sakser State Bank 82 Cirtlaiitt Strut - New York, N. Y. 6'avao zastopstvo JADRANSKE BANKE. I i 11 decembra: Roussillon. Havre. 12 decembra: - 1 JBerensariu. Cherbounc. i 13 decembra: Paris. Havre. 16 decembra: * Majestic. Cherbourg. *i 18 decembra: -' Mauritania, Cherbourg. 20 decembra: Seydiitz. Bremen. 21 decembra: Antonla, Cherbour« In Hamburir. 23 decembra: Ryndam. Boulogne. ,28 decembra: ' Colombo. Genoa. 30 decembra: I,a S A vol p. Havre: Olympic, Cherbourg. 2 januarja: Berengaria. Cherbourg. 11 Januarja: Argentina. Trat. 21 novembra: r Berengaria, Cherbourg. Volendam, Boulogne. 22 novembra: Hannover, Bremen. j Paris, Havre. 25. novembra: j Majestic. Cherbourg; Scytbia, Dubrov- ' nik in Trst. 28 novembra: j Geoi g Washington. Bremen. Mauretania, Cherbourg. i 29 novembra: Saxonia. Cherbourg in Hamburg. 2 decembra: La Savoie, Havre: Noordam. Boulogne. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: Aqultanla, Cherbourg. i decembra: i Taorrruna. Genoa. President Wilson. Trst. 6 decembra: Torek, Bremen. Tuscania, Dubrovnik In Trst. 9 decembra: Homeric, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America, Genoa.