List 20. Kmetijski pomenki v občnem zboru štajarske km. družbe v Gradcu. Visoko čislana sestrica krajnskega kmetijskega družtva, štajarska družba, je imela J 4. p. m. svoj veliki zbor pod predsedništvom presvitlega nadvojvoda Joana. Pomenkovala se je o mnozih zadevah kmetijstva , iz kterih povzamemo važniši reču Družbe tajnik gosp. prof. dr. Hlubek je v imenu odbora na znanje dal, da hojo podružnice tudi prihodnje leto dobivale kmetijskega orodja , kakor plugov, bran itd. brez plačila; mašine za setev in mlatvo se ne morejo zastonj dajati, ker so predrage; posojevale za poskušnjo se pa bojo, toda z vsako tako mašino bo po deželi hodil vajen učenec kmetijstva, da bo ljudem razkazoval, kako naj se rabijo, ker je le preveč znano, da naj boljši orodje se zametuje, ker ljudje ne vejo: kako ga v roke jemati in rabiti. Pač resnična beseda! Nevednost in svojoglavna terma ste zares dva naj večja zaderžka kmetijskega napredka. Dalje je bilo se rečeno, da Jušivnica koruze (Mais-entkornungsmaschine} in Vonirjeva škoporeznica (Tonihr'sche Hackselmaschine #) se ne bote več za poskušnjo zastonj dajale, ker te dve inašini ste že tako poterjene, da lušivnic je že 400, škopo-reznic pa 200 po deželi razširjenih, — ni tedaj treba skušene in poterj ene reči še le skušati: ali je dobra ali ne. Gosp. R. Knabel je govoril od čbeloreje in naznanjal, kaj da je kmetijska družba delala za povzdigo čbelarstva. Podružnice so bile napro-sene, odboru razodeti zaderžke čbelarstva na Štajarskem, in nasvetovati pomočke za povzdigo. Poslanci nekterih podružnic so povedali, da povzdiga čbelarstva je težavna reč, ker dokaj kmetov še noče števila svojih panjev povedati za to, ker se boje, da bi se jim po tem nov davek ne nakladal; tako prestrašeni so kmetje zavolj davkov. Poslanci so obljubili to krivo misel, da bi se kadaj davek na panjove nakladal, ljudem razjasniti in iz glave spraviti. Drugi poslanci so zagotovijali, da to čbelar-stvu nič ni škodovalo, da se ne podarujejo več premije za čbele, in če je šla čbeloreja nekoliko rakovo pot, je vreme preteklih 5 let tega edino krivo bilo. Poslanec podružnice Radgonske gosp. Spicej je rekel, da se tu in tam kak prenapet miloserč-než oglašuje, ki svari ljudi: ne morite čbel! Nek drug poslanec je nasvetoval: naj bi se s podobami razjasnjena čbelarska pratika otrokom v ljudskih šolah darovala; ta nasvet je bil poterjen ter se bo omenjena pratika v razširjenje dobrih čbelarskih naukov po podružnicah delila. *) V oni h r je mojster v Gradcu, ki nareja mnogotere kmetijske orodja. Ko je več gosp. poslancov govorilo o tem: kako naj se dobri panjovi napravljajo, je povzel gosp. dr. Hlubek besedo in rekel: „Gospodje moji! napravljajmo za goveda, ovce in drugo živino domačo naj lepši in naj boljši hleve, snažimo jih in. živino, kar naj bolj moremo — ali edino to bo vse zastonj, ako živini ne dajemo dosto in tečne klaje. Kdor hoče s pridom čbelariti, mora pred vsem po-skerbeti čbelam dobro in dovelj paše. To je pervo. Spomladi imajo bčelice naše dovelj paše na resici, verbi, lešah itd., na vertih in senože-tih, — ali ko so ocvetele te rastline, ne najde pridna živalica noter do ajde — tedaj od srede rožnika noter do začetka velicega serpana — nikjer dostojne paše; lotiti se tedaj mora svojega pridelka, delječ okoli letati, in po viharjih, dežju, toči itd. pod zlo iti. Ni tedaj čuda, da gre čbelarstvo rakovo pot. Skerbimo tedaj za pašo čbelam poleti: sadimo lipe, visoke germovja kozlovega ter-nja (Bocksdorn) insvilno rožo (svrisehe Seiden-pflanze), sejmo veliko detel j o (Melilothenklee), belo deteljo in mak". „Smo skerbeli za dostojno pašo, bomo kmali tudi našli za nje naj bolje stanovanje, da le ni premerzlo ali presoparno in premembi gorkote preveč podver-ženo. Če ne vozimo čbel na paše, bojo slamnati panjovi naj bolji; če jih prepeljujemo delječ na pašo, kakor na Krajnskem in Koroškem, so po stoletnih skušnjah iz desk narejeni panjovi naj bolji. Krajnski kmet ne tuhta več, kakošni panjovi so naj bolji, in čbelice mu donašajo naj boljši in naj čistejši med. Kjer se veliko tuhta in modruje zavolj panjev, tam je čbelarstvo le igrača. — Nespametna se mi zdi — pravi gosp. dohtar na dalje — govorica tistih ljudi, ktere serce boli, ako slišijo, da čbelarji čbele morijo. Kako je to, da se še nihče ni oglasil, da tudi zidnih červov (koko-nov) bi ne morili! Kakor se ljudstva pomladijo, se morajo pomladiti tudi čbele; kdor v ohranjenju starih panjev išče prednosti čbelarstva, se bo za ušesi praskal ogledovaje mošnico svojo." To so pač resnične besede. Miloserčnost ne more tako deleč segati, da bi ne klali volov, ali da bi imeli piščeta le za ogled. Gospod Leitner je dostavil temu še, da bodeča borga (Borretsch) je kaj dobra poletna paša za čbele; rastlina ta cvete neprenehoma, in ako se nekoliko pognoji z dobro gojzdno parstjo, se celo več odpraviti ne da. (Dalje sledi.) List 21. Kmetijski pomenki v občnem zboru sta jurske km. družbe v Gradcu. (Dalje.) Gospod dr. Hlubek je razlagal nadalje Mar-celovo mašino, s ktero se dajo i zluš eni ko-ruzji ali turšični storži na drobno zmleti (Reissmaschine). Omislili so si to mašino peki v Gradcu, kjer se vsak z lastnimi očmi lahko prepriča velike koristi omenjenega drobljača, kteri v eni uri 240 funtov praznih storžev predela v drobni drob (Schrott), ki ga goveda in krave kaj rade jejo. Gosp. dr. Hlubek je dal 7 vaganov tega drobu zmleti v moko, in iz 124 funtov turšičnih storžev se je namlelo 21 funtov lepe, 21 funtov srednje, 28 funt. slabe moke in pa 28 funtov otrobov, vsega skup tedaj 98 funtov. Ker je moka pervih dveh sort tudi za človeško hrano (živež) prav dobra, tedaj se zamore reči, da iz 100 funtov storžev se namelje 33 funtov za kuho in peko dobre moke. Iz moke perve sorte je dal gosp. doh-t&r trojni kruh speči; k enemu se je vzelo čete rti del, k druzemu polovica, k tretjemu 3 če ter t i storžne moke. Dva hleba vsake sorte sta bila za pokušnjo zboru podana, in le en glas je bil, da po več krajih na kmetih, posebno pa vin-carji še dosto slabeji kruh jejo, kakor je bil ta, za kterega se je 3 četert storžne moke vzelo. Ob času dragine in lakote ni tedaj boljši namestnice krušne moke, kakor je moka iz turšičnih storžev. Cena tega kruha, en dan po peki vaganega, je bila za funt 3 kraje, od perve sorte, 2y5 kraje, od druge, in l4/s kraje, od tretje sorte, toda storžna moka ni bila v rajtingo vzeta. Se ve da bo funt tega kruha nekoliko dražji, ako se tudi cena moke v rajtingo vzame; vendar bo tudi potem še zmiraj sila dober kup, ker sicerzametovani storži so tako rekoč p o nič, in bo le delo z mlet-vijo nekaj koštalo. Ker je skorja tega kruha posebno dobrega okusa, so ukazali svitli nadvojvoda iz te moke nekoliko suh ar j a (dvakrat pečenega kruha ali cvi-baka) speči, ki se da lahko delj časa shraniti in bi utegnil za namako v mleku prav tečno jelo biti. Dalje je gosp. dr. Hlubek omenil še neke lastnosti Marcelovega drobljača, ki se zlasti kmeto-vavcem priporoča, in ta lastnost je, da zmelje celi storž z zernjem vred v drobni drob, da tedaj ni treba storžev poprej smukati in jih drobiti za pičo konjem in pitavnim volom. Ta mašina stori vse to ob enem, in ker so zmleti storži veliko' tečniši za živino kakor sicer turšičnemu drobu pridevana rezanica, je lahko verjeti velika korist te mašine. Le eno — pa to veliko — je, da je ta Marcelov mlin ali ta mašina predraga, da bi si jo mogel omisliti tudi mali kmetovavec, ker po razni ve- likosti velja od 300 do 600 fl. Želeti pa bi bilo, da bi si jo napravili mlinarji ali soseske (občine) same, in bi potem za majhino mlevšino mleli ljudem turšične storže z zernjem vred ali osmučene. Svitli najvoda Joan so opomnili potem iz vsih krajev Štajarskega zbrane poslance, da kupčija z domačim vinom zlo peša, in da je tedaj živa potreba prevdarjati: kako bi se ti nadlogi v okom prišlo. Gospod nadvojvoda so nasvetovali: naj bi se po izgledu imenitnih vinskih dežel, kakorFrancoz-kega, Rajnskih okolic, doljne Austrije in Oger-skega, napravila tudi na Štajarskem velika vinska zaloga, v kteri bi se vino na debelo prodajalo in kamor bi se kupci obračali, ki hočejo štajarskega vina kupiti. Tergovstvo s štajarskim vinom se zamore le potem razširiti in povzdigniti, ako se ga enake dobre sorte veliko pridela, sicer zavolj velicih nogradskih razločkov ni mogoče neprenehoma streči kupcom, ki poprašujejo le po eni sorti. Poslanca mariborska sta s krepko in modro besedo podpirala napravo take občne vinske zaloge *), ktera naj se napravi z združenim pristopom štajarskih vinorejeov. Mnoge druge želje so bile razodete, po klerih naj bi se tudi napravijanje vina zboljšalo, in sklep teh pomenkov je bil, da bo pomnoženi odbor vso to zadevo natanko prevdaril, postavo za tako družbo osnoval in vse pripravil, da berž ko bo moč se bo odperla taka občna zaloga štajarskega vina. Grof Vilhelm Khunberg je v kratkem pa dobro prevdarjenem govoru dokazal potrebo: naj bi se osnovala upna ali zastavna naprava, ker taka naprava, v kteri si zamore vsaki kmetovavec za pošteni činž potrebnega dnarja izposoditi, je živa potreba ne le za Štajarsko,temuč tudi za večidel dežel našega cesarstva. Če bi vsaka dežela tako upnico ali zastavnico imela, bi imelo kmetijstvo veliko pomoč v potrebi, v kteri prevečkrat le pada v roke odertnikov. Nasvet ta je bil enoglasno z željo sprejet: da bi se izpolnil. Odbor družbini bo prevdaril to reč do dobrega in bo osnovo take naprave poslal podružnicam v presodbo, po kteri se bo v prihodnjem občnem zboru sklenila 4a za kmetijstvo vsake dežele važna naprava. (Dalje sledi.) . ___________________ *) Tudi gosp. dr. M. je v 100. listu lanskih „Novica lepo razjasnil to potrebo. Vred. List 22. Kmetijski pomenki v občnem zboru štajarske km. družbe v Gradcu. (Dalje.) Drugi dan, 15. febr., so veliki zbor presvitli nadvojvoda Joan začeli z obširnim govorom,vkte-rem so razložili sedanji stan kmetijstva na Štajar-skem in važniši potrebe za njegovo povzdigo, ki je v moči kmetijske družbe. Gosp. odbornik vitez A cula je popisal skušnje na družtvenein vertu in zastran stroškov, ki so tu potrebni bili, dobro omenil, da take zem-Ijiša niso za nabiro dohodkov. Gosp. dr. Hlubek je razložil zboru djanje svilorejne družbe in povedal, da je družba ta preteklo leto razdelila po deželi 15.000 murv, nakupila 8 centov kokonov, učila 9učencov, 31 šolskih pripravnikov in 15 druzih prostovoljcov. Za štipendije učencom iz kmečkega stanu so dovolili cesar spet 500 fl. Grof Khiinberg je razglasil stan vzajemne po^oreiske družbe, in naznanja je, daje spe več gospodarjev iznova zavarovalo svoje pohištva, je izgovoril zahvalo nekterim županom in okrajnim poglavarjem, kakor tudi inšpektorju krajnskemu in celovškemu za njih marljivost. Grof Ko tuli ns ki je popisal dela senožeškega inženirja Schmidta, iz kterih se je zvedilo, da se je lani na blizo 1500 oralih lotil močirne senožeti na suho djati, in da delavnost njegova obsega tudi k raj n s ko in koroško deželo; dalje je povedal, da stroški drenaže za oral zneso 24 fl. brez cevi, — da izmočirjene senožeti 4krat večji dohodek donašajo, da pa naj večja overa izmo-čirjenja in močenja senožet je ta, da ni še postave za obdelovanje senožet. — Pri ti priliki je gosp. dr. Hlubek zboru naznanil, da je krajn-ska kmetijska družba poklonila gosp. nadvojvodu zahvalno pismo za prijaznost, po kteri je štajarska družba poslala tudi Krajncom zvedenega inženirja Prajšna, ki je začel drenažo vpeljavati tudi tukaj. Povedal je dalje, da imajo na Štajarskem sedaj že 4 mašine za izdelovanje drenažnih cevi in da v Lanahu velja 1000 ožjih in čevelj dolzih cevi z oklepi vred 12 fl. Po tem so bili poslanci mnogoverstnih podružnic vprašani, naj povedo: ktere pluge in brane žele imeti in ktero drugo orodje za poskušnje dobiti. Podružnice so potem razodele svoje želje. Gosp. dr. Hlubek je razodel mnogotere skušnje zastran krompirjeve bolezni, iz kterih se je zvedilo, da ceplenje z georginjami in laško repico ni nič pomagalo zoper gnjilobo. Ker pa je skušnja učila, da se je krompir zdrav ohranil, ki je po naključbi med žitom rasel, je gosp. dohtar zbrane kmetovavce naprosil, naj poskusijo to spomlad sledeče: Kadar orjejo za ječmen ali jaro rež, naj polože v vsako 4. ali 6. brazdo cele krompirje srednje velikosti po čevlju ali poldrugem čevlju saksebi, in polje naj se obdela ponavadi; pri žetvi naj se le varje, da se krompirjevec (perje) ne potepta ali scer poškodje, in kadar je njiva požeta, naj se obdeluje krompir po navadi. Kjer se seje jara rež, naj se tudi še to skusi, da se položi krompir v vsako 12. ali 15. brazdo; po žetvi reži naj na sterniše pride repa. Gosp. dohtar misli, da potem takem bi se utegnila krompirjeva bolezin ubraniti, ker žito varje krompir škodljivega zraka in po izhlapenju žitnih bilk se zmanjšuje preobilna vlaga zemlje. Dalje je naznanil gosp. dohtar skušnje s tur-šico ali koruzo, ki se sadi za živinsko klajo. Po teh skušnjah se da na njivo, na ktero je bila klajna koruza 1. dan rožnika sejana, vdrugič okoli porciunkule (perve dni velicega serpana) spet koruza saditi, ker za klajo namenjena koruza zrase v 60 do 70 dni tolikšna, da začne metljice (možki cvet) nastavljati in takrat je za živinsko klajo naj boljši. Pervi pridelk (to je tiste, ki je bila 1. rožnika sajena) je znesel na oralu (johu) 913 cen— tov sirove ali 192 centov suhe klaje; drugi pridelk (to je tiste, ki je bila 3 dni pred porciunkulo sejana) je znesel 608 centov sirove ali 128 centov suhe slame — tedaj sta oba pridelka skupej znesla 1521 centov sirove ali 320 centov suhe klaje na enem oralu. Od nobenega sadii na svetu se ne more reči, da bi donašal v 135 dneh ali v4mescih in pol tolikšni pridelk. Kme-tovavci! dobro pomislite to. (Ttonec sledi.) List 23. Kmetijski pomenki v občnem zboru stajarske km. družbe v Gradcu. (Konec) Svitli gosp. nadvojvoda so izročili podružničnim poslancom troje svetinj, naj jih dajo tremkme-tovavcem, kterim so bile lani zavolj pridne sad- joreje spoznane. Rekli so pri ti priliki, da po volji ustanovitelja se imajo svetinje za sadjorejo edino le učiteljem deliti. Gosp. dr. Hlubek je prosil vinorejee, naj v zbornici ogledajo kole iz akacij napravi jene, kteri, čeravno že večkrat priporočevani, se ne rabijo še tako, kakor bi se imeli. Poslanec podružnice Sloven ji-graške gosp. Fr. Schell je bral življenjopis mnogozasiuženega gosp. Bonazza, kteri «e bo natisnul v spomenici kmetijske družbe. Gosp. Kranzbauer je bral nasvet gosp. Za-stiera : naj bi učitelji po deželi tudi dekleta učili v važniših opravilih čbelarstva. Gosp. Leitner je pokazal zboru model nekega točo v oda v podobi križa, kteri naj bi se postavil na naj višje gore, da bi vlekel oblake s točo na-se in tako branil škodo po nižavah. Gosp. dr. Unger je popisal stan tiste naprave v št. Florianu, ktero so nadvojvoda osnovali, da se neprenehoma kravam na vime koze stavijo in iz teh kravjih koz nabira meza za cepljenje koz pri otrocih, ktera se od tod pošilja ne le po štajarskem, temuč na vse kraje sveta. Dosihmal je šlo že 2297 malih steklenic po svetu. Na predlog gosp. viteza Pitoni-ta je zbor skle-nil c. k. ministerstvo prositi, da bi se smel na Štajarskem tobak saditi, ker skušnja kaže, da se ga v našem cesarstvu ne pridela toliko, kolikor se ga potrebuje in da tedaj veliko dnarja za-nj iz cesarstva v ptuje dežele gre, ki bi lahko doma ostal, ako bi se na več krajih prideloval. Ker je štajarski svet pripraven za rejo tobaka, naj bi se prosilo za to dovoljenje, zraven tega pa poprašalo: po čim ga misli vlada kupovati, ker od druge strani skušnje uče, da se je ka-daj že tobak sadil, pa zavolj prenizke cene spet opustil; če mu tedaj prihodnje ne bo cena višja, se ne bo noben kmetovavec z rejo tobaka pečal, ker ima ona že sama po sebi mnogo sitnost. Gosp. vitez Scherer je popisal^ napravo Dier-zenovega panja, kterega je gosp. Šabac zboru na ogled postavil. JVa zadnje so gosp. nadvojvoda na znanje dali, daje gosp. Klapf, po domače Anbauer, učitelju svoje občine neko zemljiše proti temu prepustil, da zasadi na njem sadnega drevja in uči otroke v sadjoreji, in da je podružnica Št. Florianska druž-bini odbor prosila za cepiče zgornje-austrian-skih tepk, ktere soji bile iz Stajnca poslane, kjer rase veliko tepk naj boljši austrianske sorte. Po zboru so se družbeniki po stari navadi snidili pri kosilu v Resursi, ktero so tudi svitli nadvojvoda počastili s svojo nazočostjo.