GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO JM? novoteks ŠT. 14-leto Vlil.-OKTOBER 1980 Za občinski praznik čestitamo vsem delavcem NOVOTEKSA! Pred letošnjim občinskim praznikom Občina Novo mesto praznuje svoj praznik 29. oktobra. Ta dan so si izbrali občani Novega mesta v spomin na ustanovitev Novomeške čete. Po seji novomeškega okrožnega komiteja KPS v mlinu nad Srebrničami sozačeli pripravljati prvo partizansko taborišče, kamor je najprej odšel Jože Slak—Silvo. Pridružili so se mu Maks Henigmar, Ivan Bartolj in drugi. Ta skupina se je iz gozda nad gradom Luknja premaknila nad Brezovo reber, kjer so 29. oktobra 1941 osnovali Novomeško četo; štela je 23 borcev. Prvi komandir je postal Niko Šilih, pditični komisar pa Jože Slak—Silvo. O tem pomembnem zgodovinskem dogodku smo dosti pisali v našem glasilu — v posebni številki, ki smo jo izdali ob praznovanju 30-letnice delav- skega samoupravljanja, zato naj bo to o temu dovolj. Prav pa je, da vemo, zakaj bomo letos občani Novega mesta in okolice bogatejši. V navadi je, da za občinski praznik odpiramo nove šole, vrtce, tovarne, kulturne in športne objekte, da odpiramo in dajemo v uporabo cestne in druge povezave med kraji. Kaj in kako pa bo letos, ko smo se odločili za splošno varčevanje in zmanjšanje investicijskih naložb? S čim, kje in kako bomo praznovali letos naš občinski praznik? Iz programa praznovanja občinskega praznika, ki ga objavljamo na tej strani v posebnem okviru, pa je razvidno, da smo v razvoju naših krajev in pokrivanju kulturnih, izobraževalnih, prosvetnih, te-lesnovzgojnih in drugih potreb znova dosegli razveseljive nove uspehe. ★ * ★ ★ ★ . Za 29. oktober: | otvoritve novih pridobitev 10. uri: odbojkarski turnir v ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Novem 12. oktobra ob mestu. 19. oktobra ob 12. uri: pri Gospodični na Gorjancih -otvoritev bratske planinske poti Ljubljana—Zagreb. 25. oktobra ob 10. uri: otvoritev teniških igrišč v Novem mestu. 26. oktobra ob 10. uri: otvoritev vodovoda Dešeča vas v Šmihelu pri Žužemberku. 26. oktobra ob 14. uri: otvoritev kulturnega doma v Gaberju. 27. oktobra ob 12. uri: otvoritev knjižne razstava ob 80-letnici rojstva Mirana Jarca v novomeški študijski knjižnici. V torek, 28. oktobra ob 18. uri: otvoritev razstave del 10. slikarske kolonijj „NOVOTEKS" v novi šoli v Šentjerneju; ob 19. uri: kulturna prireditev v počastitev novomeškega občinskega praznika v Šentjerneju. V sredo, 29. oktobra ob 9. uri: slavnostna seja občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij v novi šoli v Šentjerneju; ob 11. uri: slovesna otvoritev nove šole in odkritje doprsnega kipa narodnega heroja Martina Kotarja v Šentjerneju. 7. novembra ob 9. uri: srečanje borcev in pionirjev v osnovni šoli „29. november" v Šmarjeti. 21. novembra: slavnostna seje občinske konference ZKS Novo mesto v počastitev 40-letnice partijske konference novomeškega okrožja — v Dolenjskih Toplicah. 22. novembra: otvoritev stalne zbirke v muzeju NOB in zbor aktivistov OF nekdanjega novomeškega okrožja — v Novem mestu. 22. novembra ob IZ uri: v domu starejših občanov v Novem mestu srečanje staršev in žena padlih borcev NOB. * 28. novembra: otvoritev nove zdravstvene postaje v Straži. ^ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ r V tovarno je prispela razveseljiva novica, da smo v Beogradu na sejmu „Moda v svetu“ prejeli najvišje priznanje za naše tkanine — ,,košuto11. Odkar sodelujemo na sejmu ,,Moda v svetu“, smo letos prvič prejeli to najvišje priznanje, ki ga podeluje posebna komisija za najboljše modne stvaritve na področju tkanin in konfekcije. To priznanje so letos podelili za artikel „CIRIL“ Tozd Tkanini. K O Š U T A - na jveč je priznanje za naše tkanine Komisija, ki podeluje ,,košuto“, zelo strogo ocenujeje lepoto, kakovost in namembnost izdelkov. Sele potem, če izdelek zadovolji vsem tem strogim kriterijem, se lahko poteguje za to najvišje priznanje. Sejem ,,Moda v svetu14 je najelitnejši z najmočnejšo konkurenco iz vse Jugoslavije. Z njim se lahko primerja samo še Ljubljanski modni sejem ki je vsakič v januarju. Tako sta ,.košuta11 in ..Ljubljanski zmaj“ najvišji priznanji, ki ju lahko prejme kakšna OZD. Poleg vseh priznanj, ki smo jih prejeli na sejmih širom po naši domovini, je v naših vitrinah manjkala samo še „košuta“; tokrat smo v Beogradu uspeli in jo dobili. Podelitev je priznanje celotnemu kolektivu tozd Tkanina in posameznim ustvarjalcem, ki sodelujejo pri oblikovanju in razvijanju naših artiklov. Problemi, uspehi in težave v TOZD TKANINA Rezultati poslovanja v prvem polletju v naši temeljni organizaciji so bili ugodni. Plani so doseženi, enako tudi kvaliteta. Večji del proizvodnje smo pošiljali na domači trg, hkrati pa smo izvažali v ZDA in na Bližnji vzhod. Z novim ukrepom ZIS glede uvozno-izvozne politike smo prisiljeni v drugem polletju izvažati še več tkanin, da bi s tem pridobili dovolj deviz za uvoz surovin, barv, kemikalij, rezervnih delov itd. Ker se je izvoz povečal, so nastale nove težave v proizvodnji. Inozemski kupci zahtevajo pravočasno izdobavo naročenega blaga (količinsko in po asor-timanu). Vsi artikli so zelo zahtevni in pri izdelavi potrebujejo veliko pozornosti. V juliju in avgustu nismo dosegli plana. Proizvodnja je padla v vseh obratih, posebno v oplemenitil-nici. Glavni vzrok padca proizvodnje v oplemenitflnici je slaba kvaliteta preje. Hkrati ne smemo zanemariti dejstva, da je odsotnost z dela v juliju in avgustu večja, ker so redni dopusti, kakor tudi visoka odsotnost zaradi bolezni. Število neizšitih komadov se je naglo povečalo, zaradi česar je imel delavski svet TOZD Tkanina izredno sejo in glede na razmere uvedel ,izredno sta-nje“. Glavna naloga v izrednem stanju je: — povečati proizvodnjo v vseh delovnih enotah z uvajanjem dodatnega dela, — izboljšati kvaliteto dela v vseh enotah in doseči takšno kvaliteto preje in tkanine, ki je potreba za artikle, kijih delamo za inozemski in domači trg. Analiza rezultatov v septembru kaže glede količinskega plana zadovoljive rezultate, s kavliteto pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Vse enote so presegle plan — z uvedbo nadurnega dela: predilnica za 4,7% — 2141 nadur barvarna z liziranjem za 23 % — 636 nadur konvertimica za 13% — 132 nadur priprava za 8,2 % - 1736 nadur pletilnica za 5 % -tkalnica za 4,7 % - 1935 nadur šivalnica za 3,45 % — 3266 nadur oplemenitilnica - 1493 nadur Kvaliteta se bistveno ni spremenila, analize prej nam ne obetajo nič dobrega. Zaloga ne-izšitega blaga se ni zmanjšala, glavni problem, kako spraviti blago skozi šivalnico, je še vedno prisoten. Do konca leta jj ostalo še zelo malo časa. Dinamika izvoza je zdo zahtevna, ker moramo pridobiti devize za uvoz materiala, ki nam je potreben za nemoteno proizvodnjo, hkrati pa moramo izpolniti tudi obveznosti do domačega kupca. Vsak nadaljnji spodrsljaj v proizvodnji gjede kvalitete in plana bo vplival na končni finančni rezultat, kar se bo odražalo tudi pri osebnih dohodkih. V torek, 7. 10. 1980, se je sestal vodstveni kader TOZD Tkanina in sklenil, daje potrebno takoj izboljšati kvaliteto in seveda obdržati raven plana. To pa je možno doseči le tako, da bo vsak posameznik čim več doprinesel k izboljšanju kvalitete. Le s tem se bo delo v šivalnici razbremenilo, saj je v interesu vseh nas, da se čim prej medfazna zaloga ne-izšitega blaga zmanjša. Ponavljam pa, da to lahko dosežemo samo s kvalitetnim delom, to je z izboljšanjem kvalitete preje in surovih tkanin. Zavedati se moramo, da kvaliteta izdelkov ni samo stvar določene skupine ljudi (kar se je slišalo na zadnji seji delavskega sveta TOZD Tkanina), temveč so zanjo odgovorni vsi zaposleni v TOZD! Povečanje medfaznih zalog zelo bremeni delovno organizacijo. Vsaka delovna enota oziroma delovna faza mora delati kvaliteto, ker s tem daljša delo naslednji fazi oziroma delovni enoti. Dokler se kvaliteta ne izboljša, nosi največje breme šivalnica. Kot v ostalih enotah, tako so tudi delavke v šivalnici pravilno razumele položaj in so s svojim delom (opravljanjem večjega števila nadur) presegle postavljeni plan. Ta oddelek bo moral tudi v naslednjih mesecih z dodatnim delom in prizadevanjem vseh v oddelku izšiti čim več komadov, da bo oplemenitilnica do-segja letni plan. V zadnjih novicah je pisalo, daje naša tovarna dosegla lep ugjed na domačen in inozemskem trgu. Paziti moramo, da zaup uija kupcev ne izgubimo, to pa je odvisno od nas samih in nam nihče drug ne more pomagati. TODOR STANOJEVIČ Odpravljamo ozko grlo konfekcijske proizvodnje na Vinici Kako odpraviti ozko grlo v proizvodnji, posebej še, če je ozko grlo celotna faza proizvodnega procesa, je zelo kompleksno vprašanje, na katero je v sedanjem trenutku varčevanja in stabilizacije gospodarskih tokov zelo težko odgovoriti. Posebej težko še v položaju, ko je tehnologijo oziroma opremo za določen del problematične faze potrebno reševati z uvozom in ko so vse investicije postavljene pod dvojno lupo Nasproti vsem tem vprašanjem je treba postaviti trdno utemeljene argumente za potrebo takšne poteze ter zagotovljena investicijska sredstva. Šele potem lahko začnemo delati na operativnem reševanju problema. Ko smo gradili konfekcijo v Trebinju in na Vinici, je bila planirana centralna krojilnica za vse tri konfekcije v Novem mestu. Praksa je pokazala, daje zaradi oddaljenosti kroiilnice od ostale proizvodnje (transport, tehnologija, organizacija) primernejše krojflnico imeti v obratu. Ob proslavljanju jubileja 30-let samoupravljanja je bilo na pobudo predsedstva konference 00 Zveze sindikatov in ob vsestranski podpori ZK ter samoupravnih organov dano v program proslav tudi udarniško delo. Orga nizacija le-tega j vodila za to imenovana posebna komisija, ki je sprejefa takle program: ^ — akcije se udeležijo vsi režijski delavci v DSSS (razen potnikov, snažilk in delavcev v menzi), vsi v IVS in obratni režijski delavci; — delo bo organizirano v proizvodnji (v barvami, predilnici, pripravi, tkalnici, šivalnici, oplemenitilnici in konfekciji), pri urejanju okolice menze in vrtca, na obrežju Krke ter okolice IVS; — udarniško delo bomo opravljali na zadnje proste sobote v septembru in oktobru, ki se v primeru slabega vremena prestavi na prvo prosto soboto. Da bo akcija čimbolj uspela, smo obvestili vse režijske delavce po sindikalnih skupinah, zborih delavcev v DSSS in na Ker ni bilo na Vinici primernega prostora za krojilnico, smo jo organizirali v prostorih, kjer je bila trgovina. Strokovna pomoč izkušenih krojilcev iz Novega mesta je v kratkem času pokazala rezultate in vin iški krojilci so kljub problemom majhnega delovnega prostora začeli samostojno ter kvalitetno krojiti. Osnovni problem v delo vpeljane krojilnice se je v kratkem času izkazal kot resen problem, o katerem bo treba resno misliti in narediti bistven premik k boljši rešitvi ugotovljenih pomanjkljivosti. Že gotovo odpisani večji del opreme za krojilnico, ki še zmerom obratuje, je začel vse bolj nakazovati potrebo po zamenjavi, ker tudi delni remont ne doprinese k nič hitrejšemu in bolj kvalitetnemu delu. Slednje vsak dan zahteva potreba po večji storilnosti in pridobivanjem večjega dohodka. Sedanji prostor krojilnice je premajhen, da bi v njem lahko organizirali nemoteno in varno delo ter da bi imeli še prepotrebno priročno skladišče blaga za nekajdnevno proizvodnjo. sestanku 00 ZK v skupnih službah. Za dober potek organizacije akcije smo zaprosili tudi vse direktorje sektorjev služb za ustrezno število udeležencev po sektorjih. Za soboto, 27. septembra, so bila določena naslednja prednostna dela: delo v proizvodnji,1 urejevanje zanemarjenega obrežja Krke ob Novoteksu, ureditev platoja pred menzo, betoniranje tlaka za barvamo in ograje za večjo varnost naših otrok v vrtcu ter ureditev okoli IVS. V to delo se je v prvo skupino prijavilo 159 prostovoljcev, in sicer: - iz predilnice 12 - iz tkalnice 4 (delajo vse sobote in nedelje) - iz priprave tk. 15 - iz apreture 6 - iz vodstva TO Tk. 14 - iz konfekcije 15 - iz DS skup. služb 70 - IVS 23 Na akcijo smo se odzvali zelo! odgovorno, kajti od vseh prijavljenih se ni udeležilo dela le 10 prostovoljcev (nekateri od teh' so prosili za naslednjo udarniško delo. Seveda nam taki prostori ne morejo zadovoljevati potreb, ki jih zahteva sodobno krojenje, visoka produktivnost dela in vedno večje zahteve trga po modnih izdelkih, manjših serijah, krajših rokov izdobave in podobno. Premajhna kapaciteta in tudi storilnost na omenjenih strojih in v premajhnem proštom sta tudi eden izmed osnovnih vzrokov potrebe za posodobljenje krojenja, oziroma sta glavni vzrok, zaradi katerega v tej fazi proizvodnje nikakor ne moremo odpraviti nadurnega dela, posebej še, če so nalogi za krojenje manjši ter s pestrejšim asortimanom. Da bi vse te pomanjkljivosti v fazi krojenja kot sedanjem ozkem grlu proizvodnje odpravili, smo na Vinici začeli rami-šljati in tudi delati v tej smeri, da bi dogradili delovno halo oziroma nov delovni prostor, namenjen krojilnici. S tako novo krojilnico bomo lahko dvignili produktivnost krojenja kot faze proizvodnje in tudi zvišali proizvodnjo kot celoto. Odpra- Težko je oceniti, koliko jel bilo narejeno z udarniškim de-1 lom v metrih in kg v proizvodnji. Vemo pa, da je v predilnici tekla izredna nočna izmena (večina iz režijskih delavcev), barvanje preje, melanžiranje in raztezanje po česanju, predpre-denje in snemanje preje v predilnici, čiščenje preje pred sukanjem in križno previjanje v pripravi nekaj tkalskih strojev v Tkalnici, v apreturi pa šivanje tkanin, sušenje, adjustiranje, in čiščenje prostorov. Urejanja okolice Krke, IVS, menze in vrtca ne bi ocenjeval, ker je dovolj vidno vsakemu našemu članu kolektiva. Se posebno velja to za ureditev oz. premestitev železja okrog IVS v novo skladišče. Zupančičevo sprehajališče ob Krki je bilo za Novo-teksom šele po akciji zopet prehodno. Smatramo, da smo v sedanjih težkih časih gospodarske stabilizacije pokazali tudi delavci, ki nismo v neposredni proizvodnji, svojo delavsko in partijsko pripadnost. JOŽE MIKLIČ. va ozkega grla na tako pomembni fazi proizvodnje lahko pomeni dvig produktivnosti v celotni proizvodnji. Z dograditvijo nove delovne hale — krojilnice, za katero že imamo lokacijo ter gradbeni načrt, bomo sprostili nekaj delovnega prostora v obstoječi delovni hali. To bo omogočilo razširitev nasploh oziroma zaposlitev določenega števila delavcev in tudi s tem pridobivanje večjega prihodka, hkrati pa vse to ne bi zvišalo števila režijskih delavcev. Tudi problem opreme za novo krojilnico imamo že rešen, oziroma nabavljen nov polagalni stroj z mizo za polaganje blaga. Ostala je odprta najbolj pomembna zadeva za reševanje začetka gradnje nove krojilnice, to so investicijska sredstva. Seveda z dograditvijo nove krojilnice ne bomo rešili vseh problemov proizvodnje, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, vseeno pa bomo rešili najbolj pereč problem in največje ozko grlo naše proizvodnje. Ko rešimo ta problem, bodo prišli na vrsto po sedanji prednosti ostali problemi. Dobro vemo, da edino s sodobno tehnologijo in sodobno organizacijo lahko ostanemo konkurenčni na domačem, posebej pa na tujem trgu. MLEČNO DREVO Pri nas poznamo dve murvi: belo in črno. V Venezueli raste vrsta murve, ki jo imenujejo mlečno drevo. Če ga zarežemo, lahko hitro nalovimo polne čaše pitnega soka. Med murvov-ke spadajo tudi kruhovci. Eden izmed teh iz Tropske Azije ima plod, ki tehta do 40 kg, je 1 m dolg in debel 50 cm. Spada med največje plodove v rastlinskem svetu. Na Madžarskem so raziskovali občutljivost drevja in grmovja na posipanje cest s soljo. Ugotovili so, da so iglavci občutljivejši od listavcev. Med najodpornejšimi so bela topola, vrsta bresta in gledičija. Poročilo o udarniški akciji Štefkinih 35 neprekinjenih let v Novoteksu Za tekstilno industrijo pravijo, da spada v lahko industrijo, čeravno delo v njej ni ravno lahko. Daje to res, nam govorijo podatki o upokojitvah naših delavcev. Malokatera delavka ah delavec iz proizvodnje gre v pokoj s polno delovno dobo. Velika večina se jih invalidsko upokoji zaradi okvar ožilja, dihal, hrbtenice, vida, sluha itd. Nekaj pa je le takih, ki delajo ali boljše rečeno, so delali v proizvodnji do polne delovne dobe, med njimi pa je izredno malo takih, ki so od prvega dne pa do upokojitve delali v isti delovni organizaciji, še manj pa1 takih, ki so delali v istem oddelku. Takšna delavka je naša Štefka Kranjčič, ki je začela svoje delo v predilnici in se iz predilnice tudi upokojila. Kdo je ne pozna? V Novoteks je prišla kot mlado dekle. Vedno je bila nasmejana in pripravljena pomagati tam, kjer je bilo najtežje, tam, kjer je bilo potrebno poprijeti, da bi plan dosegli in presegli. Vretena so se vrtela, vpredala vlakna v niti, medtem pa so leta minevala, Štefka pa vedno taka kot je bila, morda starejša za kakšen dan za izkušnje. Spre-dala je vlakna v niti, pa tudi sebi kakše n siv las med svoje temne lase. Vsi smo jo radi imeli in zato napišimo teh nekaj vrstic njej v zahvalo in nam v spomin na dobro sodelavko. Štefka se je rodila v številni delavski družini v sredini decembra leta 1927. V družini je bilo osem otrok. Štefka je bila četrti otrok po vrsti. V tistih letih so težko vezali kraj s krajem in takrat, ko bi ji mora -lo biti najlepše, se je pričela vojna. Trije starejši so se udeležili partizanskih bojev. Štefka je bila premlada, ostala je doma in se po svojih močeh vključevala v aktivistično delo Osvobodilne fronte. Zaradi ilegalne- ga dela je bila prega njana in zaprta. Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi... To pesem sedaj pogosto poslušam — zaigra mi jo miniaturni kolovrat, katerega so mi poleg zelo lepega darila, kot spomin na moje več kot 35 letno delo v predilnici, podarili moji so delavci- Dragi moji sodelavci! 35 let dela v enem oddelku je res dolga doba, zato ni čudno, da me toliko lepih, pa tudi grenkih spominov veže na to. Pravijo, da se ohranijo le tisti, lepi spomini — in res je tako. Zdaj, ko sem doma in imam dovolj časa tudi za razmišljanje, se rada spominjam na čas, ki sem ga skupaj z vami preži vela v predilnici in kljub temu, da sem se, verjemite mi, „ nadelala", bi večkrat bila še rada med vami. Ob odhodu v pokoj sem namreč še bolj spoznala, da smo se imeli resnično radi in da smo bili ena sama velika družina. Da, velika družina, čeprav v svojem privatnem življenju vsak s svojimi težavami, vendar v predilnici z istim ciljem: narediti čim več in čim bolje. V glavnem nam je to tudi uspelo. Želim, da bi zvesti, tudi v naprej, sledili tem ciljem in da bi ostali tudi v bodoče prijatelji med seboj. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala za prijazne besede in pozornost ob odhodu iz vaše sredine! ŠTEFKA KRANJČIČ upokojenka Med vojno, ko je bila skoraj še otrok, se je zaposlila v tekstilni tovarni J. Penca in takoj po vojni, točno 3. septembra 1945, je pričela delati v predilnici kot predica v tedanji tekstilni tovarni, današnjem Novoteksu. Delala je pridno v tistih težkih povojnih letih v tovarni, v prostem času pa se je kot zavestna mladinka u deževala prostovoljnih delovnih akcij. Za delo v tovarni je bila večkrat pohvaljena in leta 1947 proglašena za udarnika dela. Bila je vzor drugim delavkam; sodelavke so jo spoštovale in so jo pogosto predlagale v razne komisije in samoupravne organe. Z delom si je pridobila izkušnje in je mnoge, na novo sprejete delavke predilnice učila in uvajala v delo. Zadnjih nekaj let je opravljala odgovorno delo kontrolorja preje. Za svoje pre- dano delo je prejela tudi plaketo Novoteksa in državno odlikovanje RED DELA, s katerim jo je odlikoval maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Takšna je bila naša Štefka. Hvaležni smo ji za delo, ki gaje dolgih 35 let vgrajevala v Novoteks, tekstilno tovarno Novo mesto. Tudi po njeni zaslugi uživa naša delovna organizacija ugled doma in v svetu. Sedaj, ko se je upok jila in ko uživa mir v krogu svoje družine, ji želimo še dosti sreče, zadovoljstva in zdravja. Štefka, še vedno si naša! DE - KA V Bosni razmišljajo o lesnih odpadkih in zeleni biomasi. Menijo, da bi 370.000 t zelene mase in 2 milijona lesnih odpadkov lahko izkoristili v kemijski in v proizvodnji raznih plošč in podobnih proizvodov. Naklade slovenskih časnikov in časopisov Koliko in kaj beremo Slovenci? O nakladah naših dnevnih, tedenskih, 14-dnevnih časnikov, časopisov, revij, zabavnega tiska in drugih glasil največkrat samo ugibamo. Pa si danes oglejmo, kakšne so bile poprečne naklade spodaj naštetih listov v letošnjem prvem polletju. Za imenom časopisa, časnika oz. drugega glasila bomo navedli njegovo poprečno tiskano naklado. DNEVNI ČASNIKI: Delo — 103.110 izvodov, Ljubljanski dnevnik - 4.750 izvodov in Večer — 60.354 izvodov. POKRAJINSKI TEDNIK, glasila medobčinskih konferenc SZDL: Dolenjski list 29 163, Gorenjski GLAS 23.300, Vestnik h Murske Soboto 20.964, Primorske novice (Koper) 20.381, Naš čas (Velenje) 14.900, Novi tednik (Celje) 14.638 izvodov. DRUGI TEDNIKI: Nedeljski dnevnik — 216.820 izvodov (svojevrsten slovenski, jugoslovanski in menda tudi svetovni rekord, če primerjamo naklado s številom prebivalstva v naši republiki!). — Jana 130.215 izv., Komunist 93.350, TELEKS 48.818, STOP 89.680, Kmečki glas 50.000, Pavliha 1.901, Antena 53.632, Delavska enotnost 40.836, 7 DNI (tednik Večera) 60.405, TV 15 - 37.000, Gospodarski vestnik 9.448 izv. MESEČNIKI in 14-dnevniki ter drugi časopisi: Naši razgledi 7.335, KIH 28.297, Dr. ROMAN 39.883, Zabavnik 49.912, Radar 21.592, AVT'1 (sloven. izdaja) 23.293, Zdravlje 42.417, Mikijev zabavnik 2.903, Moj mali svet 22.000, Sodobno kmetijstvo 3.500, Meh za smeh 31.533, Superpip 30.553, Naš 'delavec (glasilo za delavce, ki so začasno na tujem) — 21.000 izvodov. Uradni list SRS — 14.600 izv., revijaa PRAVNIK 2.000, revija MANEKEN (izhaja polletno) 80.000, Rodna gruda 5.600, Radio tednik 5.600, Kurirček 47.876 in revija Naš dom — 57.412 izvodov. Kar zajeten pregled in zanimive naklade, kajne? Statistiko zanima seveda tudi število prodanih izvodov posameznih glasil. Odstotek remitende (neprodanih izvodov časopisov) se giblje pri posameznih časnikih, revijah in drugih glasilih zelo različno — od pol odstotka in celo manj pa tja do 15 in več odstotkov. Takega pregleda danes nimamo pri roki. Gornje podatke je objavil odbor za časopisno dejavnost pri splošnem združenju grafične, časopisne in založniške dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije. N. S. Jože Božič med vsakodnevnim opravilom: „Stroje moraš poznati, negovati jih moraš z občutkom in strokovnim znanjem .. Vsako delo je pomembno! Sem mazač strojev v predilnici. Odločil sem se, da napišem nekaj o svojem delu, ker o tem do sedaj v našem glasilu še nismo nič prebrali. Odločil sem se pa tudi zato, ker bi v tem mojem prispevku, na katerega me je med ostalim spodbudila tudi akcija „tisoč delavcev — sodelavcev11, napišem nekaj o delu, ki se zdi često obrobno, pa vendar ni tako. Tudi to moje delo, ki ga opravljam, je zelo pomembno. Na delovnem mestu mazalca strojev v predOnici delava dva, eden v prvi, drugi v drugi izmeni. Brez mazanja se ne vrtijo stroji ne v predilnici ne drugod. Prav zato je mazanje strojev ne samo pomembno, pač pa tudi zelo odgovorno delo. V Novoteksu obratujejo stroji od začetne do končne faze. Star pregovor pravi: „Kdor dobro maže, bo tudi dobro vozil.” To pa ne pomeni, da moramo kolesje in osi mazati tako, da se od njih kar cedi in teče. Maziva in strojna olja, posebno še za finejše mehanizme, so izredno draga. Zato moramo paziti, da stroje podmaže mo ravno prav, kar pomeni z drugimi besedami: ne preveč, ker bi s tem ravnali negospodarno, tudi ne premalo, ker bi lahko prišlo do poškodbe stroja in izpada proizvodnje. Da bi svoje delo dobro opravili, moramo dodobra poznati delovanje posameznih strojev, vsa mazalna mesta in vrsto maziva, strojnega olja pa tudi ča-1 sovni presledek mazanja oziroma oljenja. Posamezna mazalna mesta na stroju mažemo različno: nekatera v vsaki izmeni, drugo enkrat na dan ali na teden ali pa še celo na daljši rok. Vse to moramo vedeti, če hočemo, da bodo stroji sposobni nenehno obratovati. Končno, od kvalitetnih končnih izdelkov oddelka smo plačani, pa nam ni vseeno, ali bo norma oddelka dosežena ali presežena. Osebno se zavedam, da so stroji predilnice odvisni od mojega dela, jaz in moja družina pa od meni zaupanih strojev. In ker se tega zavedam, se svojemu delu ves predam. Svoje dni, ko smo v predilnici imeli še stare stroje, je bilo delo neprimerno težje. Hudo je bilo za nas ma- vodnji, premalo vrednoteno. Osebni dohodki so tudi razlog, da nam ljudje uhajajo v druge delovne organizacije, ker menijo, da bodo drugje boljše plačani. Glede odnosov med proizvodnimi delavci in nami, ki delamo na vzdrževanju strojev, pa menim, da eni brez drugih ne moremo, saj se dopolnjujemo kot koleščki v finem mehanizmu, v katerem vsak delček opravlja nadvse pomembno funkcijo. Vsakdo naj dosledno opravlja tisto delo, za katero je usposobljen, zadolžen in nagrajevan, pa bo vse v redu in za vse prav. m JOŽE BOŽIC delavec predilnice II. zalce strojev, saj stroji niso bdi nikoli prav namazani. Delavci, ki so delali na teh strojih, so nam stalno očitali: eni so trdili, da stroje premalo podmazu-jemo, drugi zopet, da preveč mažemo. V glavnem nikoli ni bilo prav, čeravno smo se trudili, da bi bili stroji prav namazani, da ne bi prišlo do poškodb na oseh in ležajih. Danes so boljši časi; tehnologija je zelo izpopolnjena, pa tudi maziva so boljša, da je mazanje in oljenje strojnih delov lažje. Tudi tistih ljudi ni več v predilnici, ki so imeli stalno nekaj za povedati o našem delu in o mazalcih. Kar zadeva odnose med delavci v predilnici moram reči, da so še kar nekam v redu. Vsak opravlja svoje delo in dobro se med sabo razumemo. Jamramo le, da je delo, posebno v proiz- Skupščina Rdečega križa Jugoslavije pripravlja z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami RK publikacijo „Titova misel v humanih dejavnostih in akcijah RK — Tito in Rdeči križ". V knjigi bo zbrano bogato gradivo, ki ga je tovariš Tito naslavljal na RK v republiki, občini, krajevnih skupnostih 1 in šolah itd. Številne fotografije bodo popestrile dragoceno publikacijo, ki bo pričala o veliki skrbi to variša Tita za delo Rdečega križa. Knjiga bo govorila o veliki ijozornosti in o stalnem s ti- T ovariš Tito in Rdeči križ ku predsednika Tita, največjega humanista, s to svetovno človekoljubno organizacijo. Knjiga bo predvidoma stala 70 dinarjev. Naročila sprejemajo predstavniki aktivov RK v delovnih organizacijah. Njena naklada bo odvisna od števila naročil. Knjigo bo razpečeval Rdeči križ in je v prosti prodaji ne bo mogoče kupiti. V naši DO sprejema naročila za knjigo sindikat. Spominu tovariša Smaila Daciča Poštovani drugovi, koristim priliku da vas po-, zdravim u ime moga sina Smaila, a vašeg bivšeg radnika, kojeg nema više medju nama, koji nas je ostavio u najlepšem cvetu mladosti, koji vas je napustilo ne rekavši ni zbogom ni dovi-djenja. Ja se zahvaljujem vašoj rad-noj organizaciji koja je izvajala saučešče i poslala pomoč okoi sahrane vašeg Člana. Zahvaljujem se na pomoči koji su poslali njegovi drugovi, takodje se zahvaljujem na proloženom vencu koju su poslali njegovi drugovi sa ko jima je živeo i radio, a kt nije bio više u stanju da se vrat, kod vas, da se vama deli radosti i da se nalazi mod ju vama, za koga nije bilo leka od bolesti, od koje je bolovao i koju nije mogao preboleti. Izvinjavam se što nišam mo- gao ranije da vam se zahvalim, jer može te i sami shvatiti kako je bilo meni i mojoj porodici, kada nas je on ostavio. Još jednom se zahvaljujem svima vama na poslatoj pomoči, koju ste uputili Primite iskrene pozdrave od mene i moje porodice! DACICMETO 38300 Peč ul. 23 bb. Peč HOM SKOZI SmLETOSi irt rCV. 1ANA 'JCVK' s ssev^’' GOTIKA Po 11. stoletju so na prometno ugodnih krajih nastala mesta. Z razvojem obrti in trgovine so mesta obogatela in se kmalu osvobodila fevdalne gospoščine in si uredila lastno. Par čevljev „visokorojenega milostljivega gospoda” iz srednjega veka ... upravno oblast. Za primer močnega mesta so nam lahko Benetke. V gotskem slogu urejene katedrale niso bile samon simbol srednjeveške pobožnosti, temveč tudi moči in bogastva mest. Čeprav se je meščanstvo naglo razvijalo in fevdalna oblast, slabila, je vendar plemstvo določalo modo. Mogočno in častihlepno meščanstvo je povzemalo nošo plemenitašev. Kmalu je plemstvo opustilo dolge tunike in je nosilo kratek jopič tako kot meščani. Modni suknjič je postajal vedno krajši in ožji. Zaradi ozke obleke so ga morali spredaj prerezati in našiti gumbe. Tako je nastal iz tunike jopič (franc. - ja uette - ŽAKET), ki je predhodnik da našnjega moškega suknjiča. Pod žaketom so nosili krajši priložen jopič , WAMS“. Tudi plašč je postajal krajši. Pleča in ramena so širili z vatiranjem. Plašč kmalu izgubi veljavo, nastala so druga oblačil — „TAPPERT“ (neke vrste ogrinjala). Hlače so se popolnoma, prilegale telesu in so imele iz-gled nogavic ali današnjih .holahup”. Skrajšali so si tudi lase. K zelo kratkim lasem so nosili visoka pokrivala. V 15. stoletju so bila v modi fantastična pokrivala, kot so turbani in klobuki iz klobučevine. Izpod klobukov so viseli čez rame padajoči trakovi. Obuvala so bila koničasta. Konica je bila dvakra t daljša od stopala pri plemičih, enkrat daljša pri bogatih meščanih, za pol stopala pa pri preprostih ljudeh Da jih predolga konica ni ovirala pri hoji, so jo z verižico pripenjali za pas. Proti koncu 15. stoletja postane oblika čevljev za dlan široka; imenovali so jo kravji gobec ali račji kljun. Tudi ženske so si prizadevala, da bi s svojimi oblačili poudar- jale stanovske razlike. Bogatejše so nosile izredno ozke obleke. Nosile so steznike. Medtem ko se je moška suknja krajšala, se je ženska obleka podaljšala v dolge vlečke. Izrez na obleki se je večal in odkrival prsi in ramena. Lasje so bili visoko počesani. Pokrivala so bila fantastična. Po njihovi obliki so jih imenovali rogovilaste čepice ali čepice z rogovi. Pokrivala so imela žična to ogrodje, ki je bilo pokrito s tančico. Najbolj priljubljena pokrivala so bila stožčaste oblike, imenovane ,HENNIN“, s katerih je visela dolga tančica. Princese so nosile meter, meščanke pa le 60 cm visoka (to je bil predpis) pokrivala. Noša je bila podobna tedanji umetnosti. Visoke kape so bile podobne šiljastim zvonikom katedral Z razvojem in s specializacijo v rokodelstvu so nastale na področju izdelave blaga tehnične izboljšave. Izdelovali so tkanine s tiskanimi, kasneje pa s tkanimi barvnimi vzorci. Posebno dragocena so bila blaga iz zlatega in srebrnega brokata, pa tudi svila in žamet, katera so bila zelo draga. Za obrobe oblek so uporabljali dragoceno kožuhovino hermelin. V poznem srednjem veku so bila oblačila zelo pestra. Obleke so sestavljali iz raznobarvnih delov: ena hlačnica rdeča, druga modra. Imenovali so jo , Ml PARTI“ moda S to modo so V prejšnji številki gasila smo omenili, da modni kreatoiji visoke mode radi posegajo nazaj, v zgodovino kostumov. Na gornji fotografiji vam priporočajo za poletje 1981 dva m (Klel a v egipčanskem stilu. začeli zelo pretiravati Robove oblek in ogrinjal so krasili z zobčastimi izrezi, ki so imeli med drugim tudi obliko hrastovih listov. Nizko nastavljeni pasovi so imeli kot okras srebrne in zlate zvončke. Francoska moda iz 14. stoletja Italijanska moda iz 14. stoletja , Kjer je gospod, tam zvenijo kraguljčki“, so rekli v Nemčiji, kjer je bila ta moda izredno priljubljena Oblačila siromašnih meščanov in kmetov se niso bistveno spremenila. Moški so nosili hlače in kratek jopič; ženske obleke so bile brez nakazanega života, ohlapno krojene in krajše od oblek meščank. Na Švedskem gradijo ploveče tovarne papirja na ploščadah 115 x 45 m z zmogljivostjo do 50.000 ton papirja letno. Prednost take tovarne je, da je mogoče prepeljati tja, kjer je veliko celuloznega lesa. Ploščad ima lastno električno centralo na pogon z lesom. Tovarna, ki se lahko z majhnimi spremembami usposobi za predelavo iglavcev ali listavcev, izdeluje časopisni papir, fini papir, karton, papirnate robčke in druge izdelke. S poskusi na enoletnih klicah devetih vrst iglavcev glede odpornosti na žveplov dioksid so ugotovili, da so bili najbolj poškodovani rdeči, rumeni in črni bor, najmanj pa bodeča smreka in duglazija. Mladinska poletna politična šola Iz Ok ZSMS sem bila predlagana za enega izmed članov mladinske politične šole in to v skupino centra za obveščanje in propagando — COP. Iz Novega mesta je na to šolo odšlo deset delegatov. Šola je trajala od 18. 8. 1980 do 23. 8. 1980. Stanovali smo v' šolskem centru uprave javne varnosti TACEN v Vikerčah pri Ljubljani. Razdeljeni smo bili v devet skupin. Na šoli je sodelovalo 395 udeležencev iz OK ZSMS, 22 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev, deset predstavnikov JLA, šestnajst zamejskih Slovencev in šestnajst članov organov in predsedstva RK ZSMS. Celotno delo na šoli je spremljalo in o njem poročalo dvajset akreditiranih novinarjev. Za nemoteno delo šole je skrbelo petindvajset posameznih strokovnih služb, ki so delale v okviru te šole. Vsak udeleženec je pri prihodu v MPPŠ 80 dobil dnevni red, katerega je moral spoštovati. Dopoldne smo imeli delo po skupinah in predavanja za vsako skupino posebej, skupina COP, center za obveščanje in pripa-gando pa je svoje delo opravljal ves dan, zato tudi ni imela jutranjih predavanj. Glavne na- Kako sem delala v centru za obveščanje in propagando v poletni MPPŠ — Zelo koristna in zanimiva predavanja znanih javnih delavcev loge nase skupine so bile: im formiranje udeležencev MPPŠ 80 o življenju in delu v šoli, organizirano obveščanje javnosti o delu na šoli, organiziranje usposabljenja mladih za delo na področju informiranja in propagande v ZSMS. Pri informiranju smo sodelovali v raznih oblikah obveščanja in usposabljanja (stenski časopis in foto časopisi, interne radijske postaje in bilteni). Še z dvema udeleženkama; šole sem sodelovala pri sten-časih, vodila nas je mentorica Nives Srebrnič. Pri delu smo se samostojno odločale, kaj in kako bomo napravile. Naša naloga jii bila lahka. Udeleženci MPPŠ 80 so nas večkrat pohvalili. Na dan smo menjali informacije dvakrat; prve informacije smo izdale na ponojih do 12. ure, ko so bili ostali na predavanjih, druge pa do 18. ure. To delo meje zelo veselilo; zato lahko rečem, da mi je šola dala veliko znanja za moje nadaljnje delo na področju informiranja. Ob večerih in popoldnevih smo imeli zasedanja in javne tribune, ki so bile obvezne za vse udeležence. Teme na teh predavanjih so bile zelo koristne in predavanja zelo dobro pripravljena. Predavatelji _ so bili: Franc Kimovec — Žiga, Stane Dolanc, Mitja Ribičič, Vlado Janžič, Franc Popit, Milan Kučan, Franc Šetinc in' dr. Vasil Tuporkovski. Prav ta ko smo imeli spoznavni in zaključni večer s plesom, pohod na Šmarno goro in razna športna tekmovanja. Namen te šole je bil, da bi nam dala nekaj več izobrazbe na področju gospodarstva, političnega sistema, kulture, medsebojnih odnosov, nekaj napotkov za delo z mladino in še in še koristnih smernic, temelječih na dosedanjih izkušnjah. Moje mišljenje o MPPŠ, s katerim bom tudi končala ta sestavek je, da je ta oblika izobraževanja zelo pomemba za nas mlade in tudi koristna za nadaljnje delo. Urnik šole je bil zelo natrpan, posebno še zaradi tega, ker smo imeli glavna predavanja zvečer, ko smo bili že vsi malo izmučeni, tako da nisi Izrečeni novi disciplinski ukrepi Ukrep prenehanje delovnega razmerja je bil izrečen naslednjim kršiteljem delovne discipline: 1. Selmanu Durakoviču (1954), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela 22 delovnih dni. 2. Stevi Sekuliču (1957), delavcu TOZD Tkanina, ker je štiri dni neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev. 3. Dimitriju Zupančiču' (1959), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela 17 delovnih dni. 4. Stevi Sekuliču (1957), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela 14 delovni dni. 5. Amaliji Teropšič (1959), delavki TOZD Konfekcija, Novo mesto, ker je neopravičeno izostala z dela 20 delovnih dni. Na druga dela oz. naloge za dobo 6 mesecev je bil razporejen Jelenko Gojkovič (1955), delavec TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela dva delovna dneva ter večkrat zapustil delovno mesto med delovnim časom. 12 JAVNIH OPOMINOV 1. Martinu Možetu (1938), delavcu IVS, TOZD Tkanina, ker je samovoljno zapustil delovno organizacijo in se čez dve uri vinjen vrnil na delo. 2. Jelenku Gojkoviču (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je odklonil delo na ATC. 3 Jovanu Aleksiču (1955), delavci TOZD Tkanina, ker je odklonil delo in brez dovolilnice zapustil delovno organizacijo. 4. Srečku Ozimku (1930), delavcu DSSS, ker ni (kot odgovorna oseba) poskrbel, da bi v obratu družbene prehrane bila malica pravočasno pripravljena. 5. Momčilu Soldatu (1952), delacvu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela en delovni dan. 6. Slavku Teinoviču (1950), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela en delovni dan. 7. Vidi Teinovič (1954), delavki TOZD Tkanina, ker je 3 dni neopravičeno izostala z dela. 8. Jožetu Bedku (1939), delavcu TOZD Tkanina, ker je 2 dni neopravičeno izostal z dela. 9. Nedeljku Tomoviču (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je 3 dni neopravičeno izostal z dela. 10. Slavku Bogulinu (1946), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela en delovni dan. 11. Bošku Žižaku (1952), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izosta 1 z dela en delovni dan n 12. Milki Despinič (1963), delavki TOZD Tkanina, ker je 3 dni neopravičeno izostala z dela. MAnIJA HODŽIČ mogel vedno v redu slediti predavanjem in se udeleževati debate. m LIDUA PLUT <0 DRt/s Pridružite j j j j ♦ j j j j ♦ j j j j j j j j ♦ ♦ j j ♦ ♦ ♦ ♦ j j j **♦****»»**»***»»*»■*»■****** se nami Vabimo vse, ki imajo veselje do ljudskega plesa, naj se včlanijo v naše društvo. Vaje imamo vsak torek ob 19. uri v Domu JLA v Novem mestu v učilnici številka 2. V družbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razveselili sebe in ljubitelje folklore! Folklorno društvo ,,KRES" j * * * * ♦ j j j * * * \ J J J J J J J J J J J J ♦ ♦ J J J ♦ ♦ ZANIMIVOSTI IZ DOMAČIH POST - TOKRAT V ŠTEVILKAH - Pred 20 leti je bilo na območju podjetja za PTT promet Novo mesto 129 poštnih nabiralnikov v krajevnih in 169 v vaški dostavi; zdaj jih je v krajevni dostavi 12, v širši (vaški) dostavi pa 356. — Leta 1961 je pošta na 6 progah ,,pošta—železniška postaja—pošta" prevažala vse pošiljke še s konjsko vprego. Danes vzdružuje 7 lastnih avto-furgosnkih zvez, s katerimi prevaža vse poštne pošiljke, sprejete na poštah našega območja, za vse druge kraje v Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu, prav tako pa seveda tudi v obratni smeri. — Avgusta 1961 so v Črnomlju odprli prvo lastno poštno poslopje na Dolenjskem. Zdaj ima podjetje v svoji lasti ali pa je etažni lastnik 19 poslovnih prostorov oz. stavb. Le še nekaj manjših pošt posluje v zasebnih hišah, druge pa so v stavbah družbenega premoženja. < o z \— LU _J H LU 0) LU G < z LU CL m O Q_ 1 0) 2 DC H 0) D G Z > LU I— >0) D CE G I co _J (f) < o co LU O s z CD * LU H DC % GasOski prapori na tovariškem srečanju 5. oktobra v Novoteksu. Na paradi ob stoletnici gasiskega društva v Novem me i-2 ° I^J. ° s o g- o ~ 1— - *fl frff&tiS ° -nO < ? ja c < s e c ^ ^ CT^; c/)' o- n ^ a* “ w p s n'"§lill , ^ 2-Cl PT* O ^ c; P 21 ° S So K.S. ° < o n o "O o “ - c. g. ^ 0 p- 2^ S «=795 f* o ^ ^ T3 —*T3 - D- O ^ o<- ° „ 3 2.3 §.o O g; 3 2 £• O =;3;?u w ^ O ^3 P " G '-t p^il; s- g < * 5'<}ž 2 S n & K. “' ^|= S n' s i.” < ^ O O >£; 5' -1 5' 2- « a-2^ S ?•§•€•'7 5- I r-J ^ W k- od. I vw w 1111^11111^111 -?g| Hg3S^.g.«2.|;g.e.^ il<2-^lol='-lf<2 5- g. S |« s g5 g 5 ^ S s - ^:: n ■g-<|8.o g. ^o^g-B^ON' &•=;■ 2 " ^ g < 5-■ '■£■ c ^ o-Jj cr 3 3 < o g"- ^-C lao 2| o 1 ?■ 5' § g. o g-S'? g-3 3.>2-^-: K ^ z^o 9 -a' ||f.£:|5' II?'^Il pobratenja z Varaždinom 0^ g o “■J r/~) &sS“-s =^<2 o _ ■o-Sz = ^,S3> ^ o Q ^ CQ V« S §£ 6 “ cS _, 'jr o 5; c3 bO J2 c« a> c ^ E ^"a > « O 04 o Q - N O j rj i=T> ts n > .±~o ??■= ^ N 4> crj ^ fe> >d - ri O šS? (U O •a S « o ~ ^ u c ilisSo^l a.«-^-2-s|-||a •E, § = o - « Eifrri OJ'3 O J73 o o - o5« D C O. ™ O —'d ?S Ji c 00 E d >“ ^ d -S ■E _ S c. § § -a c r w c/3 P C3 to cd *o E.5^ S •sž n *o Sits § e N X) _ 2 o p, Cl< a> a> h: p o 3 i« O xi e 3-x3 o -S-SciS .-SMOJ^^oG: 0 °l 'S^ S "E E ■cj.ScZS^^^B-cnS 'toS>oooc^ § -S o c ” — 55 g e a-n-^I “| g,- s> « EE, o pc.s^ i «s 5 9 2 N-at:'a§^ a-Eggg-g Sp^§3|ž^*II| fs-!!;-i=8*SsS4- -S°oZ='§'cEŽ'M-|'§;'?»> > og>JQg<>^l>ao«oo^ cugSo Ji • ° °:5'«(/33 ll«*!' =°t-slišl?^ies " ■gažlžl g.1^^ ^1 S >0 E « ^ ^ o a|ii, o;1-S.s- ™ S?>^ a ^ c a '1 o c3'3.S o-E^ -^■ilŠG3^ ll 0 "S ^ 5 C 1'^ llfl/ 3 O 4 S S E-?! lfr«.?SS|sl|c3? §1 "rE l|!stg||||1 :i |«ž|,.: š'5 O > p: § > D- 0X)^ ^ O* o o ^ ^ o 't: — 500 ^^S^S^o^-oO-o sfsilil^il ilii «!'iiaiAH i1*!* „ i tii°f^lf *I “liliji n 1«IS! s»8 = l!^lif|fli|^:r- :f - ciitllfsi!i! i!u litz§n° :Ur O co "i 2 ° X! ^ •a | .S ^ ^ a9.s l^c g .5i,x 'S M s §^6 -#■- •^•31Ž « .SvS/oi M > M -g. Ifpi|if||;i:^!i g s^ll^ S e I s ||'S3 2!^l!i>| s -g S 2PS CG3X> >._. a->- P3--^ Š > o S a-.a-g Ž ^ 2 ^ 1 o^-E 3 g -S •§ a 1 2^-a^.o? q o > 'c1 ® 'G -i I s .S p 5 2 l*sllaseS=fia,6 3 'P as ol ^-JS S ^ | •f‘1 ^ > a a-« . 2 .3-a — ' "°|gllžSti-3ž = & 6 6 1 o-aa I c o _ č5 ^ |^1 3-3 £ •b^ fei §#.§* 3 'e’^ '0 ^ g s T3 lllft-Slg^f " ~l.s|lTil*:l|f|'^S3 e3 |To^ c-.^ga c ■E^" > g'^'! ^ - °^ 2 a o g :.« g ;-S2 -alil 0^"g5z ■p 6 & G d -3 c £-3 § - 3 g (U « nh & • P 09 N g-š-g'2 aSFs1-2'3 1 iti| cjafjffl« iix§it^ >>C 3,3C9G’S3’->G00> >1^ o ™ S a,^° iiilp 8 “ ° g 3 o o ---a =|l§fia E '3 š O E o||.a,| S >a, S '3 >“ 6 3 5 irSgEj g 8 '5 2 'c1 ž -5 S S a ^ SAE-2 g g'g-3 2 š-”3!*!I = s.- J:s&= il^f-a § 2 h s3?? S«I a.l O cd O* > ^ N Z S>a «2 ^3 % 1 a-° E-g g §>g^-g D ^ O g .E, o « ’"V ^ >ilo> S g p, >0 ed O rS ,4> — O T3 cd ^ .p a >-i-c 3 bfl ^ 2 ci Crtcdp^,gcd^ > sj > OhChI-J-^ >^ w 2 .2 0 -a S.1 I ^ ».-oj g] ;a S £ s a N N ; llflls^l §^| ^SEls! g*« £sr; . O. O. « 3 S g. & 3 £ B1 g o § fE.p o'a' §• < 5- 3 oq s § Š‘1'^' 31 3 a? 2 § g a 3-o ^”3 -a. e-< 3-o a. S £ g- » 5 g. 5- „ » " i ^g-a#5 iiii:i!'i?i^ ?-S •O O'1 ^ c 3 s g ai g|.£g “”3^ s g c g-^s g-|g ^ « S£. g ° a N R ^: g S «■ 5: ? 1^ t1 ?- ?"<§ Oo-p .-, ^ 2 ^ orx /—v fsi - - g-- O a d § ao.^ ^ 1 || " °1 i-fl-J |-! a a o.'E s ^ ^ 2, o -«§:- " 3oe-(ort®d3rt'3„ »if H |f-:f ?.!i|%Ei! tsr - *. sllf g-" 3 O &® - e-^s o'3 § ilIllfllfll^Kili 3 3 03 f? g a c 0-3 <0.3 ' ^ <—-t Q •'£32 K^j. O o> CO - ^ ero T3 .•rt-3 ' T3 O g- - O -J; S g" 3 O “ ' S'',;ogN3 3^§'|s§ llfl-ilillbs orjBS^R K.-^P a a 3 5’ c ^.O >3. S g x)' « rt' g- g-?; 3.» PO 3 0 p sr n' ^ j a o .3- Is^l9l?l s gs s-;s:a3-§Fi-s-“ = - o = S-a.3 g"s 3 rt g O'« 3 9 -g" * s aa. s o ^■ll!|;l&E Is-4'; |1?^ 2 « E.3 B:l 3. ra- - O N SŽ« co b | 0 c S'9 & ? S 11 S ?• N g g* ^ < “S sa. ° p' a 00 ITI31 f^l lili8 ■*■ Š g | S S a s a s & o » - sl »i|~ “s.š,»s joE §=- 'E' 'C d" 2 5 >N 'p .g x> -2 JŽ c 0.1 : 73 ° > 3 G. Sig '3 g "S c 1 II ^2~“ §1 S § I'o 2S-'ao.'PSoSn C cZ C & C [ 2 ^ ^ cd ’> g6'Sp>"s'°:?la52ss e g 3 •« n p ca S Q c o, ” ^ S a> o. ^ S " o N 2 2 1.2 o.M>^l '> 2 iZ g I-gSčs S f'2 ^ -g i g S = «§ ofl-S-g Op •- O ‘r llo I rao1-|2 I ^ I 2 g-5 cd 'O cd n .^!.aS irlll iii| gp ^ N d 3 - 2 " •§ 3 I £ 2 | 3 p2 c ^ "S S ra 3 j rS 2 .y .s 31: ^ S >s: 3 Sr|| S ca 'o’ S) s-s s s “ O r- « ■plLž Lliftlšlfi :lf!iu|il ..«£,o 'S •Si.jg s 3 S^1 ; ■£ S. s o .g S •5 c ^ o c o' !-5lll'&ll^. ^ J &«f- 2 - 3^ :ed S § o 3 m £ 3 g ■— 3 g 3 P. O g T3 3 S; ° a-^, m g Bi & 2 & 1 a. o> 3 fi> (/) fi> N« Q_ O *■ 0) a. Q> C p. ^TS 3 "S’ 3 p 3 S ?llir0rf?i=I#r <° c 3 §•>< ^ i-o ^-S “ 2'S 3 B- G' 2 c o E E —° ~ Us- 1* g ^ Ig-3 !.&§ Zg%>°° “ _ =3 cu čl o> e o - po)3cu3^^r< ^ ■3 .2.- 3-5^0 9- ^ 3.K 2 s-# !«' p. g- p era o O 5^ r « jr b CD &3 « gejg e- & -r 3 |3f|| ^ ri® ? S g c g 3 Ej 9Ž9*9-* d- O) C CD~ O ^ ^H-.CDOJjJC^.j^r^ go 3 1.8, 3 S^S g&.S|l||. g C « & 2.2^. ES>. P £ !|l!ll»iltl|-i'f liriku:2 i;i!if , p.' < K; r B B- ^ ^ O 3 ; društva Novoteks si £3 TZat £:S a s e^-^S $ UMI ^ g 5,.2 « ^ o'§^73|S)"Š^ g « « > s .S S -S U t)0._ ^ o **- c ta >073 3 N;::r,2 «.a. •= c O ■§ - ?g'S>°c;2>o I|'š'š'i4,> ™ a g* ■c c* 2 o « o s o -a ffi ^ C-r- « S .S S 6 E i C . TS 4> » O rz3 T3 c/i ^ E ^ ^ __ S ^ | ? t| g 11» 1*5 s I ■“ | il'1 * I -š >'E'S o 2 o.^|-§ o>|,_« . i a 0.3^ > o; 2 _•« m _ 2*23 - > g r| :3 « 3 O^S ^ 0 2 .a - '1=' II ^ g .S •«■ s •§ oEls “l:i:sl^>o.5i,'| § '3’ U ^1 '2 š 6|fgJ S.S-°f ^ = 3>^-g-2 °^|z a-3•g’^^ ••" i.i ^ a-sr^5^.s,0ci:?- 3*^ ° ^•.= •«-a= I 21« ° o If^fBis^ocžš’! s | ".s agislll’« ■| g 2 g | | - ° -5 § s 2 « -g .|,^ ^ - c-f g -o ^ -a -n § S c “-g i^s-«53 rsisi^fčiirgli §*.s>i-5*l!f>i>i i.ri •|-2 o & I c> ^ -^ E o g^i-F-sž ^ ra o 3 o ^ X) ^ ^ ^ tl O O- IPftl^M I^ ,-g ^ O :-• p »O c o o^> - 5 ^ -o š ls.1^ s N > = _ •5’^ >2 >S ^ ^ S 5^ 2 5 S C Izipi 0^0 ,3 i 22 c - ««i6adNp_3- a100^ g-f e o £3^ °5ž523^;3!=c,g<^ •g go o c -3 §•£'«'g.« =« 3 g o, c u n o-*" E -3 n o „ S? 3 E -S 1/1 S « S g > E “^is.MSsfa 1|S sss!pt!t° s gs 2 > S^' 2 55 « a* o T3 O s-i-. D.-C ^ 3 0-7* JilMlil^l i| i° ~a “■" ' C d^i Š-i a.S O e O >o O) O- ™ g . 3 s.= g _„cE-3n2§-o o N E 2 «s««.411*^1141»illllil** > -S > S o a o C 73 > ^ Q> —^ .r^-, _, ^ «5 Mig Ms £1 rt 9^ o co^ — g -^tp o -s " 'S ^ -S 2 Sr3 -a .Š -3 £ .2 S E 3 2 > i Bo' ^ s o | g- 7 o « § ^ S S: 5' 2 3 ™ n | ^ g EL 5 o ^ 3 S. 5 5 g o. g-' o.“ 3^ *= S £--H §' S -S' ^ 3 §?• & o 3 H ^ 3 a gž,M 3 |0 | § C- O-a. ^ 3 o o »a ero *-• ^ ^O ^ g 3 § II.! h s ^ < ‘=; O g' 3 S'« -S S 0' ^ 3 9 d g -•s s-|g-3 it8 8-1 tr??« O ^3 < er ^ $L S" I ^ 11“ s I ? 3 a ^ o-T3 o EL 3 o" < C ‘tv' K. g. ^ | | o o C/5 h-. C/5 £-; C/5 j«r 5 w tr n> •3 3 3'S B 3 Z1® g. g. 3 „ 3 FLORENTIN HROVAT, vodja deške šole v Novem mestu.^ Knjiga je bila natisnjena v tiskarni J. KRAJEC v Novem mestu £ leta 1885. V uvodu knjige preberemo, da je knjiga pisana „za mladino in! preprosto ljudstvo". Uvodu sledijo zgodovinski zapisi mest! kranjske dežele. Tako si sledijo zgodovinski opisi za Ljubljano,« Kamnik, Kranj, Loko, Radovljico, Idrijo, Lož, Višnjo goro, J Novo mesto, Kostanjevico, Krško, Metliko, Črnomelj in Kočev-; ; je- Knjiga je napisana v lepi slovenščini, kakršna je bila tedaj v! rabi. Lepo se bere in ker so v tem zapisu o Novem mestu ! informacije, ki jih današnji zgodovinarji ne omenjajo, smo se v! uredniškem odboru odločili, da ta zgodovinski zapis v izvirniku ! tudi objavimo. Prepričani smo, da boste z zanimanjem prebrali; ! zgodovino Novega mesta pred 100 leti. Kakih 70 kilom. proti jugovzhodu od Ljubljane stoji ob cesti, ki drži na Hrvatsko, največje mesto na Dolenjskem -Novo mesto ali Rudolfovo. Sezidano je ob holmci na levem bregu Krke, ki ga obliva v polu-krogu ter daje tako mestu podobo polotoka. Mnogi rodvitni in s trtami obraščeni holmci s prijaznimi seli in belimi cerkvami dajo kaj prijetno lice okolici, katero proti jugovzhodu oklepajo precej visoki Gorjanci, znižujoč se polagoma proti Krki. Kakor drugim mestom tako se tudi Novomestu prilastuje velika starodavnost. Valvazor pripoveduje, kakor so mu sporočili „ mestni očetje", sklicevaje se na neko staro Koroško kroniko, da je stalo tu vže za časa Rimljanov mogočno mesto „Nova“ ali „Neostaziji“. Za časa rimskega cesarja Decija je bila baje tu rimska posadka, ki je napadla Gotskega kralja Kniva (Chnimhiaga), ki se je pomikal po Savskej in Krškej dolini proti Hrvatskej, premagala ga ter podila preko Bosne do Nikopola. Ko je drl 451. leta hunski kralj Atila preko Štirske proti Emoni, oblegal je njegov brat z manjšim krdelom Hunov to staro rimsko mesto ter ga hudo stiskal, a ni ga obvladal. Ko je pa Atila razrušil in pokončal Emono, združil se je z bratovo četo ter tudi to mesto pokončal. Tudi se pripoveduje, daje imel tu svoj dvor kralj vzhodnih Gotov Ditrih ali Teodorik Bernski, in da se je mesto razprostiralo do pogorja, kjer stoji Hme-Ijniški grad. Razume se, da je to le ljudska pravljica, kajti ne nahaja se nikakov sled, da bi bilo v tej okolici stalo kako staro rimsko mesto. Ker so pa imeli Rimljani vže za časa cesarja Avgusta sedanje kranjsko v svojej oblasti ter so v 4. stoletju bolj nego kedaj utrjevali meje proti navalu selijočih se narodov, mogoče je, da so si na tem kraji kot prehodišči postavili kako neznatno trdnjavo. V srednjem veku je stal tu vže gradiček, kije bil last 1138. leta ustanovljenega Zatiškega samostana. Okolo tega gradiča so se tekom časa naselili ljudje in to tem raje, ker so imeli proti severu v onih nevarnih časih varno zavetje v bližnjem vže 1223. leta jako utijenem gradu Hmeljniškem, a proti jugozahodu jih je varovala globoka Krka in jako trdni Mehovski grad. Da so bili posestniki Mehov-skega gradu vže v 12. stoletji mogočni, razvidi se iz tega, da je napadel 1198. leta Albreht Mehovski Ogerskega kralja Belo, premagal ga ter si prisvojil nekaj na meji ležečih posestev. Pozneje je bil grad Celjskih grofov. Ko so se 1515. leta spunta-li kmetje po Kranjskem in razrušili mnogo gradov, dobili so tudi ta grad v pest, pometali prebivalce raz zid v dan 15. avgusta in zapalili poslopje. Avstrijski vojvodi iz Habsburške rodovine so si prizadevali, da združijo razkosano Kranjsko v jedno celoto ter južno marko utrde. Nadvojvoda Rudolf IV. (1350-65) si je prvi stavil ta smoter, da-si so še le njegovi nasledniki dosegli to. Zato je podpiral prošnjo Ortenburškega grofa Otona, ki je prosil cesarja Karola IV., naj mu pošlje nemških naselnikov na južno marko. Cesar je poslal 300 pregnanih, upornih družin Frankov in Tiringov. V svojej no vej domovini so si postavili lesene koče; sosedni prebivalci so jih zatorej zvali „kočaije“, od tod ime „Kočevarji". Rudolf IV. si je sam iz istega uzroka prizadeval, da si prisvoji kaj posestev v južnej marki ter sezida primemo trdnjavo. V ta namen je zamenil z Zatiškim opatom Petrom svojih 26 posestev v Ste-panskej vasi v Trebanskej župi (fari) in pa desetino od 81 kmetij v Šmariji za vže omenjeni gradiček in pa nekaj posestev v Ločini in Bršljinu. Lega tega kraja se mu je zdela priprava, da postavi tu primemo trdnjavo, ki bi mu varovala ne le vže pridobljena posestva nego tudi ona, katera si je mislil še pridobiti. Zategadel je postavil okolo gradiča ljudem po okolici raz-trešenim bivališča ter novej naselbini podelil v dan 7. aprila 1365. leta — v ponedeljek po cvetnej nedelji — mestne pravice in zaukazal, naj se novo mesto po njem imenuje „ Rudolf — swert“ (Rudolfovo). A narod je zval novo naselbino le *Novomesto‘‘; in to ime se bode v narodu tudi ohranilo, dokler bode mesto stalo. S tem je nadvojvoda Rudolf pripomogel, da je Kranjska postala malo ne skozi celih 200 let močen jez proti navalu Turči-nov, in da so si naši pradedi v zgodovini turških vojska pridobili neminljivih zaslug za otetbo krščanske izobraženosti in vere. A Novomesto je bilo brambovcem središče in varno zavetje. Ustanovitelj Rudolf IV. je podaril mestu raznih pravic, kakor: da je imelo glas pri stanovskih zborih, pravico sekati les v Mehovskem gozdu, pašo v kačjem Ertu ter pravico krvave sodbe in pregnanstva dve uri hoda na okolo, od Krke do potokov Lešnice in Prednice in do vasi Kamenic in Ždinjevasi. (Nadaljevanje na nasl. strani) Pogjed na Novo mesto okoli 1*90 (risba gimnazijskega profesorja Šturma.) Novomeški Glavni trg (pred letom 1899) — Iz arhiva Študijske knjižnice Mirana Jarca) (Nadaljevanje s prej. strani) Pozneje so mestni očetje to pravico kazali s tem, da so objezdili okolico vsako leto ter streljali s topovi. Ta navada se je bila ohranila do 1808. leta. Tudi mestni grb in pečat imata podobo ustanovitelja Rudolfa IV., sedečega na žametastej blazinici, na desnej s tremi solnci in na levej s tremi polumeseci, držeč v desnej cesarsko jabolko s križem, v levej pa vihrajočo avstrijsko zastavo, in z vojvodskim klobukom na glavi. Ime svojega ustanovitelja je obdržalo mesto do 1783. leta. A tega leta je dobilo mesto vsled dvornega ukaza v dan 1. septembra uradno ime „Novo-mesto“ (Neustadtl). Leta 1865. je godovalo mesto z ljudskimi veselicami svojo petstoletnico. O tej priliki je presvitli cesar podelil mestu njegovo prvotno ime. Kraj, kjer se zdaj razprostira prijazno mestice, zval se je pri „sv. Antonu v gozdu“, ali kakor drugi menijo „pri sv. Nikolaju14 v gozdu. Stala je namreč tu cerkvica sv. Antona puščavnika. Ker jej je bila v 17. stoletji prizidana kapelica sv. Florijana, imenovala se je pozneje sploh cerkev sv. Florijana. Za časa Francozov je bila cerkev zaprta in je služila za shrambo soli; pozneje je bila v njej dekliška šola; a pred 3 leti sojo podrli, da se ne tem kraji sezida nova dekliška šola. To poslopje je bilo jedno najstarejših. Novoustanovljeno mesto se je kmalu zelo povzdignilo. Bilo je zelo obludeno in imovito. Trdno, močno mestno obzidje, kakor tudi trdni gradovi po okolici so ga čuvali sovražnika. Zategadel so imeli trgovci tu svoje zaloge blaga in žita. Graničarji so dobivali tu svoje plače in druge potrebščine; zaradi tega so tudi vojaški poveljniki in uradi v mestu bivali, kar je dajalo mestu mnogo dobička. Še večji dobiček je dajala mestu trgovina z dolenjo Ogersko. Vse te in jednake okolnosti so pripomogle, da se je bilo mesto jako hitro povzdignilo in razcvetelo. A žalibog le kratek čas je mesto uživalo to blagostanje. Razne nezgode so bile vzrok, da je koncem 17. stoletja malo ne popolnem oubožalo. Me sto je bila svojina avstrij skih nadvovodov. A tudi Celjski grofi so imeli tu obširna posestva okolo mesta, tako med drugimi tudi Mehovo in posestvo, katero je pozneje cesar Maksimilijan I. podaril kot ustanov-nino novomeškemu kapitelnu. Celjski grof Hepman II. jih je 1421. leta zapustil svojemu sinu Frideriku. Po njegovej smrti so pripadla avstrijskim vojvodom. V slovenskej marki so bili Celjski grofi najmočnejši; bali se niso niti avstrijskih vojvodov. Ko se je vnel prepir med avstrij skima vojvodoma Friderikom, poznejšim rimsko—nemškim cesarjem, in njegovim bratom Albrehtom zaradi razdelitve dednih dežel, vdeležila sta se tudi Celjska grofa Friderik in Ulrik prepirov. Ker ju je bil razžalil Friderik, ki ji ni bil pripoznal knezom, katero čast jima je bil podelil cesar Sigmund, pristopila sta k Albreh-tovej stranki. Leta 1435. sta z vojsko napadla in oblegala mesto. A meščani so hrabro odbili vse napade in naskoke ter pomorili mnogo sovražnikov. Za to zvestobo in hrabrost je dobilo mesto pravico pečatiti uradne listine z rudečim pečatom, kar je bilo v onih časih posebno odlikovanje. Več nezgode nego v homati-jah s Celjskimi grofi sta pa trpela mesto in okolica po krutem Turčinu osobito v letih 1429, 1469, 1492 in 1547, kakor poje pesnik: Pridrla je vojska iz turskih krajin, Tovarša nje smrt in razdjanje; Naš Triglav je videl iz jasnih višin, Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotel je smrt al’ zmage le vene krv so prelivali, Turke pobijali, Zadnjič zadobili zmage so ven’c. Leta 1431. ali 1429. kar je bolj verjetno, prilomasti kacih 8000 turških roparjev, kar predrznih ptičev preko Metlike proti Novomestu. Kranjski deželni glavar. Ulrik Šenk Ostrviški in koroški deželni glavar Stepan grof Mon-tfort sta bila oni čas se svojim izspremstvom ravno v Ljubljani. Ko zve kranjski deželni glavar žalostno novico, skliče plemenitaše, da se posvetujejo, kako ustaviti se krutemu Turčinu in stiskano Novomesto rešiti iz njegovih rok. Sklenili so, da jo nemudoma udarijo na sovražnika. V naglici sta zbrala oba deželna glavarja 4000 mož, v treh dneh zagledata sovražnika pred Novomestom. Ljuto klanje se prične, zmaga omahuje, naposled vendar opešajo Turki, ker so bili kristjani pogumenjši in so njih topovi naredili divjakom mnogo kvare. Polovica Turčinov je obležala na bojišči, plen in rop je prišel našim v oblast. Leta 1492. so pridrli Turčini zopet pred mesto ter skušali na vsak način mesto v pest dobiti; zategadel ga oblegajo in naskakujejo z vso silo; a hrabri brambovci odbijo vse napade. Turčin je moral s krvavim nosom odla-ziti od mesta. Zato so po okolici toliko huje divjali. Grozne reči pripoveduje Valvazor o tur-škej krutosti. Požgali so trge in vasi, razrušili bivališča; morili brezorožne može in žene, nežne otroke in sivolase starčke so nabadali na kole ob plotih ali pa butali ž njimi ob zidovje, da so se možjani razlivali po tleh, pomorili so vse, kar jim je prišlo pred oči; zale in imenitnejše žene in može so pa kakor pse vezali in tirali se seboj v suž-njost. Leta 1547. so prilomastili Turki dvakrat pred mesto, morili, požigali in pustošili po okolici. Zadnjič je bil Turčin pred' mestom 1563. leta. Herbert Turjaški se je tu turškej vojski nasproti postavil ter jo zapodil proti Kostanjevici, kjer je bila popolnem končana. Večjo nezgodo nego divji Turčini so naredili mestu štiri veliki požari. Leta 1574. je pustno noč ogenj vpepelil celo mesto; samo nekaj bolj oddaljenih poslopij je ostalo. Nekaj let pozneje (1583) so pogorela še ta poslopja z onimi vred, ki so se bila novič postavila. Leta 1605. je zg»o'elo v mestu nad 60 hiš, in 1664. leta je mesto drugič do čistega pokončal ogenj. O tem požari je pogorel tudi frančiškanski samostan s cerkvijo, v katerej se je pokvarilo mnogo starinskih spomenikov. Tudi kuga je mestu mnogo škode naredila. Leta 1578., posebno pa še 1590. leta je pobrala ta strašna šiba božja toliko meščanov, da je bilo po mestu videti, kakor bi bilo vse izmrlo; po trgu je vzrastla tako velika trava, da bi se bila lehko kosila. Vsaj tako poročajo stari kronisti. Tudi 1625. leta je pomorila kuga nad 400 ljudi. Od začetka svojega ustanov-lienja ni imelo mesto svoje du-hovnije; pripadalo je k Mimo-peškej župi (fari). Ondotni kaplan je oskrboval božjo službo v mestu. To meščanom ni zadostovalo; zato mislijo, kako bi se dalo pomagati. Kmalu se jim ponudi prilika. Iz Bosne, Srbije in Bulgarije do Turkov pregnani redovniki sv. Frančiška so se naselili blizu Metlike pri tako zvanih „treh farah44. (Nadaljevanje prihodnjič) Pogled na spodnjo Kandijo s starim državnim mostom” -novomeška razglednica iz leta 1906 (iz arhiva Študijske knjižnice Mirana Jarca). Za konec tekmovanja „športni dan NOVOTEKSA” : še vlečenje vrvi 5. mesto TO Konf. N. mesto 28 V soboto, 27. 9. 1980, smo se zbrali pred menzo DO Novoteks v Novem mestu. Za odločilne točke v skupni razvrstitvi so se pri moških prijavile 3 ekipe in pri ženskah samo dve ekipi za vlečenje vrvi. Pri ženskah je slavila ekipa TO Konf. Vinica z zmago nad ekipo TO Tkanina in si priborila prvo mesto v skupni uvrstitvi Pri moških je zmagala ekipa TO Tkanina, ki je po izenačenem boju s TO Konf. Vinica zmagala z 2:1 in si tako priborila prvo mesto tudi v skupni razvrstitvi Pokal za skupno uvrstitev moški in ženske je pripadal TO Tkanina. Rezultati v vlečenju vrvi: Ženske 1. mesto TO Konf. Vinica 6 točk 2. mesto TO Tkanina 1 točka Moški 1. mesto TO Tkanina 9 točk 2. mesto TO Konf. Vinica 4 točke 3. mesto DSSS 1 točka Zopet je v polnem razmahu kegljaška sezona. Tudi naši kegljači so začeli prihajati na kegljišče bolj številno, kmalu pa se bodo začela tudi tekmovanja. Prav zaradi tega sta teh. vodji določila ekipi za prvenstvene nastope: Ženska ekipa: Konda Marija, Hrvatin Majda, Kajs Milena. Markovič Ruža, Makše Martina, Staniša Mira, Kastelic Jelka, Pečnik Marjana, Kacin Mara in vse ostale, ki se želijo vključiti v kegljaški klub. Moška ekipa: Pirc Marjan, Bec Branko, Čavlovič Božo, Dravinec Slavko, Mišmaš Jože, Šojanc Anton, Filip Tine, Prodanič Borde, Jerman Janez, Pirc Ciril, Geršič Martin, Mohorič Jože, Švent Franjo, Ko-, strevc Anton, Zupančič Marko, Jakšič Buro, Radovanovič Milan. Klobučar Stefan in Barbič Karel Urnik treningov je naslednji: ženska ekipa in rekreacija za vse člane kolektiva je ob ponedeljkih od 15.30 — 18. ure, trening moške ekipe pa je ob petkih od 15.30 -18. ure. Po odhodu tehničnega votlja KK Novoteks Podvinski Marjana je do občnega zbora prevzel moško ekipo ZAHVALA Vsem sodelavcem finančno računovodskega sektorja se iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje ob smrti našega očeta. Štaudoharjeva, Beletova in Kekčeva Po končanem športnem tekmovanju med TOZD je vrstna lista: ženske: 1. mesto TO Konf. Vinica 34 točk 2. mesto DSSS 30 točk 3. mesto TO Konf. N. mesto 21 točk 4. mesto TO Trgovina 15 točk 5. mesto TO Tkanina 10 točk Moški: 1. mesto TO Tkanina 65 točk 2. mesto TO Konf. Vinica 36 točk 3. mesto DSSS 29 točk 4. mesto TO Pred. Metlika 27 točk 5. mesto TO Trgovina 28 točk 6. mesto TO Konf. N. mesto 7 točk Skupna razvrstitev moški in ženske: 1. mesto TO Tkanina 75 točk 2. mesto TO Konf. Vinica 70 točk 3. mesto DSSS 59 točk 4. mesto TO Trgovina 39 točk Marjan Pirc, žensko ekipo pa še naprej vodi Ma rko Zupančič. Par Zupančič — Pirc 9. na Dolenjskem V septembru je bflo v Novem mestu na kegljišču Loka prvenstvo Dolenjske za moške pare. Nastopilo je 22 parov (omejeno število) iz Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Nastopil je tudi en par našega kluba, Zupančič - Pirc, kije zasedel 9. mesto. Manjkalo jima je samo 9 kegljev za uvrstitev v drugo kolo med 8 najboljših. Sicer pa je tudi to lep uspeh glede na to, da sta bila skoraj brez treningov pred začetkom tekmovanja. Skupaj sta dosegla rezultat 1599 podrtih kegljev (Pirc 804, Zupanpčič 795). SLAVKO DRAVINEC točk 6. mesto TO Pred. Metlika 27 točk Po končanem tekmovanju v vlečenju vrvi je bila razglasitev rezultatov in podelitev diplom ter pokalov. To je bil uspešen konec tekmovanja, na katerem je sodelovalo 137 tekmovalcev in tekmovalk. Slaba udeležba je bila samo pri vlečenju vrvi, saj so manjkale 3 ekipe. LEGAN MIHA Ljuba prevzema pokal za osvojeno prvo mesto v odbojki žensk za DSSS (foto: Tone Pungrčar — njegovi so tudi vsi posnetki z jubilejnega srečanja gasilcev Varteksa in Novoteksa v posebni prilogi današnje številke našega glasila). V Ameriki so na poizkusnih ploskvah dognali, da je drevje za ponovno ozelenitev jalovine mnogo primernejše kot trava. Drevje razvije več korenin, veže zemljo in odeja odpadlega listja ščiti površinski sloj tal pred erozijo, obenem pa jih tudi gnoji. Vreteno 1. kemijska prvina (simbol za dušik) 2. narodni odbor — kratica 3. čehoslovaška pritrdUnica 4. redko žensko ime 5. tuja denarna enota 6. pogost naziv za ročne tkalske statve 7. priprava za meijenje odboja iz smeri zvoka, n. pr. za odkrivanje objektov pod morjem (podmornic itd.) 8. ime reke Poljanske doline 9. osvežilna pijača 10. božanstvo starih Egipčanov 11. samoglasnik MAMO TCKSTHM TOVMM NOVO MUTO jm* NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Iz haja vsako zadnjo sredo mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Šinder (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Rad oj čin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič, Bojan Pureber, I Jože Klobučar in Mirko I Albijanič. Glavni in odgo-1 vomi urednik: Danilo Kova-I fič. - Uredništvo: NOVO-I TEKS, Novo mesto, Foersterje va 10. - Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski Ust; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto. Prizadevni ekipi konfekcije II z Vinice, ki sta osvojili največ pokalov, a za las jima je ušlo prvo mesto v skupni uvrstitvi. Določene ekipe za kegljaška tekmovanja