ocene in poročila DIDAKTIČNI KOMPLET GEOGRAFIJE - DRŽAVE V RAZVOJU IN RAZVITE DRŽAVE Didakt ični komplet geograf i je Države v razvoju in razvite države predstavljajo: 1. učbenik z delovnim zvezkom, 2. komplet večplastnih prosojnic, 3. album diapozitivov, 4. priročnik za uči te l je in 5. At las sveta za osnovne in srednje šole (Mladinske knj ige). Album diapozitivov in pr iročnik za uči te l je še nista izšla. Temo Države v razvoju in razvite države obravnavajo učenci drugega letnika nasled- njih vzgojnoizobraževalnih programov, oziroma smeri: - navtika ( r ib ič -nav t ik , ladjevodja, plovni tehnik) , - špedija in luški promet (špediter, luško-transportni tehnik) , - ladijsko strojništvo ( ladi jski strojni tehnik) , - trgovska dejavnost (prodajalec, komercialni tehnik, aranžerski tehnik) , - poslovno-finančna dejavnost (ekonomski tehnik) , - strežba (natakar, tehnik strežbe), - tur ist ična dela (gostinski tehnik, tur is t ičn i tehnik) , - splošno kul turn i program (knj ižničar, kn j iga i , org. kulturnega živl jenja), - vzgoji tel j predšolskih ot rok, - uč i te l j , - družboslovno-jezikovna dejavnost. Učbenik in delovni zvezek sta vsebinsko in metodično enotna ter sta ločena v dva zvezka samo zaradi večje ekonomičnosti. Drug drugega dopolnjujeta, zato ju je nujno uporabl jat i skupaj. Tekst in posebni znaki na robu učbenika vodijo učenca od teksta k vprašanjem za premislek, k vajam v Delovni zvezek in h kar tam v At lasu. Tri vrste tiska kažejo učencu na različno zahtevnost snovi. Učbenik je sestavljen iz t reh delov: 1. navodila učencu, ki učencu pojasnjujejo uporabo učbenika, 2. sledi kazalo učnih tem ter 3. učna vsebina. Ta je razdeljena v dva sklopa problemov. Učenci spoznajo najprej temeljne geografske značilnosti držav v razvoju, v drugem delu pa temel jne geo- grafske značilnosti razvit ih držav. Snov je zastavljena problemsko in eksemplarno. Ko učenci spoznajo določeno problematiko na splošno, jo konkret iz i ra jo ob izbra- nih t ip ičnih pr imer ih držav al i pokraj in sveta. Pregled učnih tem v učbeniku in delovnem zvezku: TEMELJNE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DRŽAV V RAZVOJU I. Geografski dejavniki držav v razvoju - Naravnogeografski dejavniki (pr imera Keni je in Salvadorja) - Družbenogeografski dejavniki (pr imera Keni je in Salvadorja) 50 II Skupni problemi držav v razvoju Demografske značilnosti (problemi rasti prebivalstva, izobrazbena sestava) - Socialnoposestne razmere (v Lat inski Amer ik i , arabskem svetu, tropski A f r i - k i , južni Azi j i , Ekvadorju) - Problemi gospodarstva zaradi podnebnih in vodnih razmer ter prsti (osiroma- šenje in erozija prst i , nestalnost padavin, poplave, sušnost) - Pridelovanje hrane v oeželah v iazvoju (problem prehrane, potencialna kme- ti jska zemljišča, odnos med narodnim dohodkom in deležem kmeti jstva v skupnem dohodku) - Geografske osnove sodobnega gospodarjenja ( t radicionalna in industri jska družba, deagrarizacija in urbanizacija) - Geografske značilnosti neenakomernega gospodarskega razvoja v posameznih državah (osrednja in obrobna območja, pr imer A f r i ke ) l i r Države v razvoju in svetovno gospodarstvo - Države izvoznice rud (izkoriščanje železove rude v L iber i j i , barvnih rud v Bol iv i j i , bakrov pas v A f r i k i ) - Države izvoznice kmet i jsk ih pridelkov (položaj kmet i jsk ih držav, pridelovanje kave, Keni ja-monokul turna država) - Gospodarski položaj izvoznic naf te (proizvodnja, poraba naf te , raf iner i je , naftna trgovina, OPEC, vpliv podražitve naf te in države v razvoju) IV. Geografska podoba neokolonializma (pojem neokolonializma, nacionalne družbe, smeri izvoza kmet i jsk ih pridelkov, rud) V. Regionalizacija držav v razvoju - K r i t e r i j i za regionalizacijo - Geografske značilnosti držav v razvoju - izbrani pr imer i (Peru, Gabon, Indija) TEMELJNE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RAZVIT IH DR2AV I. Geografski dejavniki razvit ih držav - Naravnogeografski dejavniki (pr imer Kanade) - Družbenogeografski dejavniki, k i so značilni za razvite države II. Skupne značilnosti razvit ih držav - Demografski razvoj - Selitve delavcev ( tu jc i v ZR Nemči j i in Franci j i ) - Geografske značilnosti gospodarskega razvoja in varstvo okolja (onesnaženost okolja z naf to, onesnaženost zraka) III. Razvite države kot uvoznice surovin in izvoznice industr i jskih izdelkov (Japon- ska - uvoznica surovin) IV. Geografska podoba razvit ih social ist ičnih držav - Podržavljanje kmeti jstva in vpliv na izrabo zemlje (spreminjanje izrabe zem- lj išča, spreminjanje hektarskih donosov in površin zasejanih s posameznimi ku l turn imi rast l inami) - Industr ial izaci ja in urbanizacija V. Geografska podoba kapi ta l is t ičn ih držav - Razvoj kmeti jske pokrajine (intenzivnost kmet i jstva, razmestitveni dejavniki za kmeti jstvo) 51 - Geografski učinki nekmeti jskih dejavnosti (značilnosti mest) - Razlike v regionalnem razvoju (razvita in manj razvita območja Zahodne Evrope) VI. Rf?gionalizacija razvit ih držav - Osnovne skupne značilnosti razvit ih držav (pokrajinski sistemi) - Geografske značilnosti razvit ih držav - izbrani pr imer i (Nizozemska, Avstra- l i ja) Učbenik ima 90 strani, 79 slik - predvsem fo tograf i je in tematske karte. Delovni zvezek je nekoliko obširnejši. Na 131 straneh vsebuje 54 vaj z vrsto kar t , tabel in grafikonov. Av tor j i učbenika so Slavko Brinovec, Mar i jan Klemenčič, Mar i ja Košak, Franc Lovrenčak, Mi rko Pak, delovni zvezek pa so napisali Slavko Brinovec, Mar i jan K le - menčič in Franc Lovrenčak. Avtor kompleta večplastnih prosojnic je Slavko Brinovec. Na prosojnicah prevladu- jejo tematske kar te , nekaj je diagramov in nekaj nazornih shem. 35 prosojnic ponazarja naslednje tematske sklope: k r i te r i j e za določanje stopnje gospodarske razvitosti, naravni prirast prebivalstva, šolanje prebivalstva, padavine po mesecih, prehranjevanje, mestno prebivalstvo, izvoznice surovin, kmet i js tvo, naf tno gospo- darstvo, neokolonializem, družbenogospodarske dejavnike razvit ih držav, demograf - ski razvoj, železarstvo, podržavljanje Kmeti jstva, kmeti jstvo v kapi ta l is t ičn ih drža- vah, onesnaženost zraka v mest ih ter cestni promet in območja hrupa. Maja Umek