išSisf jfžfi ISf -^^ Ij f žff i ši i fSS Ufi T O I l/HI m H T O L I / KI Iv! 11 v I!■ 1 1 i|WK : 1 BjliI, ^;;|l _______ lilgl Slika zgoraj nam kaže p. STAVKA PODERŽAJA T). J., najbolj znanega slovenskega misijonarja v Bengalskem misijonu v Indiji. Pred leti je bil poslan na misijonsko Postajo v Khnri, ki naj bi jo z njemu lastno podjetnostjo in požrtvovalnostjo dvignil v bar se da cvetoči misijon. Ena najvažnejših nalog, ki si jo je zastavil, je postavitev n ove, dovolj prostorne in veličastne hiše božje. Tega cilja kajpada ne bo dosegel brez Pomoči svojih rojakov. Računa pred vsem na svoje zveste sotrudnike med staronase- l.ienci v USA, ki si jih je pridobil že nemajhno število, kar je vsekakor lepo spriče¬ valo njih misijonske vneme. Prav pa bi bilo, da bi tudi ostali, po vsem svetu raztre. s eni rojaki po svojih močeh priskočili misijonarju na pomoč, zlasti nekdanji sotrudni. b> Bengalskega misijona, ki jih tudi med novonaseljenci ni malo. To bomo radi storili ®e posebno zato, ker je p. Poderžaj gradnjo cerkve v Khariju posvetil preganjani veri v naši domovini, kakor sam piše: “MISIJONSKA CERKEV V KHARIJU RODI SIM¬ BOL PREGANJANE VERE SLOVENSKEGA ČLOVEKA; SIMBOL NAŠE PRT PA DNO. S TI IN ZVESTOBE KATOLIŠKI CERKVI; BODI NAŠ MOGOČEN PROTEST PROTI SILAM TEME! — Bog vladaj, ne samo, kjer je že bil češčen nepretrgoma tisoč dvesto le t! On vladaj tudi tam, kjer je dozdaj gospodaril duh teme. Satanu se je žalibog Posrečilo, da je Cerkev pregnal ali pa jo še izganja iz mnogih starodavnih krščanskih nežel, kjer njegovi valpti zasegajo cerkve, jih spreminjajo v plesišča ali celo rušijo. Prekrižajmo mu načrte s tem, da postavljamo nove cerkve drugod! če naj v borbi * silami teme zmagamo, moramo preiti v napad — tudi na misijonski fronti!” — biro ve za cerkev v Khariju sprejema Dušnopastirski misijonski odsek, Victor Mar- tinez 50, Buenos Aires. KRŠČANSKA RAZCEPLJENOST Palestina, zemeljska domovina Jezusa Kri¬ stusa, ni krščanska dežela. To dejstvo mora nas kristjane boleti. Nobene podobe tudi ni, da bi se to stanje spremenilo v bližnji bo¬ dočnosti. Za usodo sv. dežele se bijejo med sabo Izraelci in Arabci, torej judje in moha- medanci. Kristjani pri tem ne prihajamo v poštev. Zadovoljni moramo biti, če se nam dovoli obisk svetili krajev. Jeruzalem, mesto najsvetejših dogodkov, ni v krščanskih rokah. Mesto, v katerem je umrl za naše odrešenje božji Sin Jezus Kristus, mesto, v katerem je hodil po Križe¬ vem potu, v katerem je postavil najsvetejši zakrament Rešnjega Telesa, še danes ni krščansko. Poganski Rim je postal krčanski, pravoverni Jeruzalem pa ne. “Jeruzalem, Je¬ ruzalem, ki moriš preroke in kamenjaš tiste, ki so k tebi poslani: Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoja piščeta pod peruti, a nisi hotel.” (Mt 23, 37). Nisi hotel. Temna skrivnost človeške zlora¬ be svobodne volje leži nad jeruzalemskim mestom. Kdo bo mogel kdaj prodreti vanjo in jo razumeti popolnoma? Kdo bi mogel dati odgovor na zadnje vprašanje? Danes se dvigata v svetu nevera in brezbož. nost. Organizirata se, postajata napadalni. Bolj ko kdaj poprej bi bilo potreba, da bi se proti njima dvignila vera v Boga. Vera pomeni priznanje osebnega Boga nad nami in priznanje naše odvisnosti od Njega. Kdor ne prizna Boga kot bitje, ki je različno od vsega stvarstva in je nad njim, kdor ima Boga le za neko nerazumljivo silo zunaj sebe ali ga istoveti s stvarstvom, ta nima vere v Boga, pa čeprav še tako lepo piše o Nezna¬ nem in Svetem v svetovju. Druga sestavina vere pa je priznanje človeške odvisnosti od osebnega Boga. Vera o tema dvema sestavinama bi bila zadosti, če ne bi bilo božjega razodetja. Bog pa se je razodeval po očakih in prerokih in končno po svojem Sinu Jezusu Kristusu. Zato ni zadosti zgoraj opisana naravna vera v Boga, marveč je edino prava razodeta vera, ki jo po Kristusu imenujemo krščanska vera. Ni torej dovolj, da imaš vero, marveč moraš imeti krščansko vero. Kdor je po svoji krivdi neveren in brezbožen ter bo takšen ostal do konca, bo pogubljen. Prav tako pa tudi tisti, ki bo po svoji krivdi ostal zunaj krščanske vere, čeprav bi imel naravno vero v Boga. Rešil se bo le tisti, ki bo sprejel Kristusa. Kako važna stvar je torej, pridobivati ljudi za Kristusa. Proti neveri in napadalni brez- božnosti je treba klicati ljudi na krščanski okope. Tu vera, tam nevera, tu Bog, tatu brezbožnost, tu Kristus, tam Antikristih Ali — ali. Tretjega ni. Sredine ni. Sredinec ne moreš biti. Ali neveren, ali kristjan. Nad svetim grobom v Jeruzalemu se dvig 1 * bazilika. Prvo je postavil krščanski rimski cesar Iionštantin Veliki v prvi četrtini I'' stoletja; bila je to veličastna cerkev, ki P a jo je porušil divji perzijski general Ivozro** v VII. stoletju, še v istem stoletju je zgradi* novo patri jarh Modest; to je uničil mu sli' manslci kalif Haken v začetku XI. stoletji*' V naslednjem stoletju so križarji postavil* novo. Ta je pozneje prešla v last pravoslavce'- ki so jo zlasti v XIX. stoletju večkrat p°' pravili. Danes se nahaja v slabem stanj* 1. Pred nekaj meseci jo je še požar poškodoval' Ta bazilika, ki stoji na najsvetejših tlel*' kar jih je na svetu, nudi žalostno sliko krščanske razcepljenosti. V njej nan*re c opravljajo svoje bogoslužje različne kršča**' ske veroizpovedi. Tako zlasti PRAVOSDAVN* GRKI, ki so se dokončno odcepili od katoliške Cerkve v sredi XI. stoletja. Dalje razkol** 1 ARMENCI, ki so prelomili s katoliško cet kvijo že v začetku V. stoletja; razkolni KOP* ’ ki so potomci starih egiptovskih katoličan 0 '' kateri pa so postali razkolni v XI. stoletji*' JAKOB1TI, ki so zašli v krivo vero v V. s *° let ju, ABESINCI, krivoverci iz zgodnj* krščanskih stoletij; in končno še pravosln' 1 ' RUSI, ki so zašli v razkol pod grškim V P*' vom. Katoličane pa zastopajo na tem svete ■viaju iraucisKani, Katerim je sv. stolica čila varstvo svetega groba. “Da bi bili vS J eno,” je molil Kristus na Večer pred snirtj 0 ' nad njegovim grobom pa se še vedno dan ** dnem razodeva v vsej luči krščanska razcep ljenost. Ni se zgodilo le enkrat, da je niot -1 ** na tem svetem mestu kristjane razlic** 1 veroizpovedi, ki so se med sabo prepirali pobijali, miriti mohamedanska žandarinerM^ O, sramota! Kako strašna slepota je človek 1 * “Poglejte, kako se ljubijo med seboj. . •” samem mestu, kjer je tekla zanje Odrešen' kova kri. Kristus ni učil samo prave vere, ni s*** 11 postavil zakramentov, ki so podelilna ZI,a j menja milosti, ni samo na križu zasl***, milosti in spravil z odrešilno smrtjo gre*' svet z najsvetejšim Bogom, marveč je us ^ novil tudi versko družbo, Cerkev, ki naj 'j 11 uči njegov nauk, jim deli njegove zakran**’^ te, ponavlja njegovo daritev na križu 1111 /Vji krvav način pri sveti maši ter naj vodi U u P° poti zveličanja. Na božanski način je pre- s krl>el z a ljudi, preden je odšel v nebesa. ( *'l tam je poslal še Tolažnika sv. Duha, ki ,la i stalno biva v Cerkvi in jo uči vso Kristu¬ sovo resnico ter varuje, da ne zaide v zmoto. Tako naj bi Cerkev na nezmoten način na¬ daljevala Kristusovo odrešilno delo do dne, se bodo dopolnili časi in bo Kristus pri- se l z vsem veličastvom na oblakih neba sodit sive in mrtve. Kristusova Cerkev od vsega početka ni '•uela lahkega dela v svetu. Svet je preganjal Kristusa in zato tudi njo, ki je bila Kri¬ stusova ustanova. Kristus sam ji je napove¬ dal, da bo njena usoda takšna. Sv. Janez je v Razodetju v groznih slikah videl v naprej h °.) med dobrim in zlom, ki -se l>o vršil ob Cerkvi in tudi v njej. Kajtežja preizkušnja za Cerkev so bili boji, 1 so nastajali v njej sami. Zaradi temne ® fivnosti, ki leži nad zlorabo človeške svo- °dne volje, so se začeli dvigati v Cerkvi r, vi nauki in razkoli. Nezmotljiva Cerkev •k* krive nauke in razkole obsojala; njih pri- st aše, ge se niso hoteli vdati in svojo zmoto Pflznati, pa izključevala iz cerkvenega ob- c< s tva. Učitelji obsojenih krivih naukov pa ^ Pogosto postali začetniki napačnih krščan- m veroizpovedi. Nekatere med njimi so balu izumrle, druge pa so se ohranile in 0 fepilg Različni naravni vzroki so pospeše- , H ’i obstoj in razvoj krivili krščanskih ver ’b fazkolov. Tako sovražnosti med vladarji in a Peži, pretirane nasprotne težnje, laksno Oljenje duhovščine, zlasti pa nesrečni člo- napuh, človek tako nerad prizna, da Se Je zmotil. .iili Kri dvih ver in razkolov je bilo vi!) stolet- kar Cerkev obstoji, vse polno. Prvotno so ^•ar a,a ^ Z!, radi zmot glede sv. Trojice. potem Culi zmot glede Kristusove osebe, glede »lap., , . a ^Pske narode in je z njimi pr ‘ Se ’ '. 'J' razne 'nieriko. Protestantizem se je razkl* lo čine in se še vedno razceplja. Teh 1"° ' stantskih ločin je danes že toliko, « a i more poznati le strokovnjak, ki se s teni bavi. Vsak čas je treba registrirati kako novo “odkritje" in novo vero. Mnoge od teh ni¬ majo več prav nič krščanskega na sebi; nekaterih tudi ne moremo imeti več za vere, marveč so le še krožki, ki se fcavijo z bolj ali manj neumno magijo in spiritističnimi sejami. Slepota in neumnost človeška sta res neizmerni. Krščanska razcepljenost povzroča veliko škodo. Noben resen krščanski človek o tem ne dvomi. Kako to škodo popraviti? Napačno bi bilo iskati le to, kar je vsem krščanskim veroizpovedim skupno; le to poudarjati in tako ustvariti neko “krščansko jedro", ki naj bi ga vse krščanske veroizpo¬ vedi priznale, v ostalem pa bi jim bilo dano na izbiro, da uče, kar hočejo. Tako “široko kršanstvo, tak pankristianizem, bi bil iz¬ dajstvo nad Kristusovim naukom. Resnica ne more priznati zmote poleg sebe; resnica je le ena. Kristus je Rog, ali pa ni. Je ustanovil zakramente, ali pa jili ni. Nas je odrešil, ali pa ne. Je ustanovil Cerkev, ali pa je ni. Oboje hkratii ne more biti res. Krščanska razcepljenost se da odpraviti le na ta način, da zmota preneha. Kdor je zašel, se mora vrniti na pravo pot, drugače ni mogoče do cilja. Edinost v krščanskem svetu se bo dala doseči le z izredno božjo milostjo. De Rog- more nagniti srca, da se bodo hotela vdati spoznani resnici. Za takšno milost pa je po¬ trebno veliko molitev, prošnja, žrtev. In kdo naj opravlja te molitve, kdo naj prosi in pri¬ im ša žrtve? Vsi jili moramo; vsi, katerim je na teni, da pride do edinosti v krščanskem svetu; vsi, naj smo katoličani ali pa ne. V tem res¬ nem prizadevanju za božjo milost moramo biti vsi edini. Kadar bo krščanstvo enotno in se bo v baziliki nad božjim grobom ter povsod dru¬ god opravljalo le pravo krščansko bogoslužje, bomo mogli kristjani z veliko večjo močjo pridobivati poganski in mohamedanski svet za Kristusa in klicati vse dobre ljudi na krščanske okope proti neveri in napadalni brezbožnosti. Da bi zasijal kmalu ta dan! DR. AR. ODAR Toda polagoma se duše odpirajo in začnejo po našem zgledu čutiti, da je prava sreča drugje. Sejem in sejem, kadar le more***’ toda zlasti molim. Vse je ovisno od Očeta luči. Vero more dati le On; kdor hoče doseč* duše, se mora skriti v Kristusu. Kristus mora govoriti po njem — samo v tem pr*' meru bo globočina duše odgovorila j Najbrž« mi samo pripravljamo zemljo — drugi bodo želi, toda nič ne de, saj “kdor ostane v Me*** in Jaz v njem, obrodi mnogo sadu.’’ Ni mnogo vidnega uspeha, toda milost božja deluje in zdaj pa zdaj le predre srca naših otrok in jim vzbudi željo, poznati ist° srečo. Včasih pa tudi Gospod pokaže dx*s* nebeško kraljestvo v vsej lepoti, da se duša odloči slediti milosti. V božičnih praznik* 11 me je ena mojih učenk iznenadila z vpraša¬ njem ; “če kdo želi postati katoličan, kal mora narediti?” Mislila sem, da vpraša iz radovednosti, toda je takoj pristavila <*d' ločno: “Jaz verujem v Koga, prosim, poučit® me.” Opogumila sem jo, naj sledi luči, ki j vabi. Naslednji dan je prišla z isto prošnjo- Brez ozira na opazke sošolk, skuša napravit* vse, kot da bi bila katoličanka. Upam, <*** V Siamu smo koncem šolskega leta. Z ve¬ seljem porabim priložnost, ki se 'mi nudi, da vam pošljem nekaj vrstic, želela bi se z vso dušo zahvaliti za prelepe “Katoliške mi¬ sijone”, ki ste jih poslali v Bangkok. S ko¬ likim veseljem jih prebiram. Bolj ko kdaj sem ponosna, da sem Slovenka. Prepričana sem, da bo Gospod v svojem času prišel in po¬ magal do zmage ubogemu slovenskemu na¬ rodu. Zaupno prosim Marijo, Kraljico Slo¬ vencev, naj se vendar usmili domovine in vseh onih, ki so jo morali zapustiti. S kolikim veseljem sem po “Katoliških misijonih’ spo¬ znala tudi nove slovenske misijonarje, žal, da niso romali preko Bangkoka. Moje mo¬ litve objamejo vse: one, ki trpe v domovini, vas v izgnanstvu in one, ki se bore na misi¬ jonskem polju. Sem že 11 let v Siamu. Moj ideal je isti, moje navdušenje še večje, dasi poznam mi¬ sijonsko življenje v golem realizmu. V sploš¬ nem, bi rekla, vlada v Siamu materialistično mnenje z enim samim idealom: uživanje. V naši šoli so povečini poganlte. Zlasti to leto sem v mnogih i-azredih poučevala mo¬ ralko. Mnogo vprašanj, zanimanja o vsem, kar je lepo, vzvišeno, toda imajo vtis, da je vse to skoro nemogoče doseči. Z občudova¬ njem nas gledajo in kar ne morejo razumeti, kako more biti kdo srečen v vedni odpovedi. bo polagoma z milostjo božjo premagala vse težkoče, ki jih bo našla zlasti doma, in reko vseh težkoč. Zlasti Suthiyani se morala bojevati odločno. Niti domov ne mo** oče pogan jo vabi domov le, da bi strl v **J vse, kar je svetega. In mati ji je svetovali naj apostazira. Toda mislim, da ni ne*'®®, nosti, da bi zavrgla vero, ker dekle ***° veliko in v Bogu bo zmagala. Na praznik Kristusa Kralja lansko ^ et ° pa smo imeli v naši mali kapeli veliko vesnost: sedem deklic je bilo krščenih nekatere sem jaz sama pripravila za sv. Kr**j Da bi res Kristus končno zavladal! ’ { smo tako srečni, da moremo pripravljati P Gospodu. “Veseli in ponosni, da živimo takem velikem času, veseli in ponosni, . smemo živeti za svojo Cerkev v najusodneJ dobi”, kot nravi tako leno gospod Sodja- — 92 — ■ a/\aaaaaaaaaaa/«aaaaaaaaaaaaaaaa/vxaaaaaaa/wa/\aaa Tin IH fl & Ali je misijonsko delo — delo za reševanje duš ali ne? Najbolj se začudi človek, ko mu novodobni ■Misijonski znanstveniki zastavijo vprašanje: a li je misijonsko delo delo za duše ali ne. Za kaj drugega, se pa pehajo misijonarji kot z a duše? Zaradi duš so zapustili svojo do¬ movino, zaradi duš so si namesto udobja ■zbrali samo trpljenj-e, zaradi duš se izčrpa¬ vajo tisoči in tisoči, da umirajo prezgodnje s mrti. Zakaj potem tako vprašanje? Prav tu se nam najbolj občutno za¬ majejo dosedanja tla. A ne bojmo se krivo¬ verstva, saj smo oprli svoje misli na temelj- n i nauk Cerkve. Kako je zdaj: ali je misijonsko delo delo Za duše? Da in ne. V resnici misijonstvo ni delo za duše. Rekli smo, da je cilj misijonskega poslanstva Cerkve, presajanje Cerkve tja, kjer je še ni. Nič več in nič manj. Torej spreobračanje duš ni misijonstvu sv ojski cilj. Prav po tem se loči misijonstvo od dru¬ gega poslanstva Cerkve, 'od njenega glavnega ci 'ja, ki je vprav spreobračanje duš. Zakaj pa potem misijonarji spreobračajo duše? Res, tu tiči pravi odgovor. Misijonarji ^Preobračajo duše, pa še kako se trudijo, da jih čimprej in čim več spreobrnili, a to -"m j e le sredstvo. Njihova naloga je, da z Srade v poganskih deželah vidno Cerkev, ^i smo že ugotovili, da mora ta vidna Cer¬ kev obstajati iz vernikov, duhovnikov in re¬ dovnikov. Tako so misijonarji prisiljeni spreobračati pogane, da bodo iz spreobr¬ njenih kakor iz zlatih kamnov pozidali hišo b °žjo, sveto Cerkev. Te duše so jim sred¬ stvo, snov, če smemo tako reči, iz katere se Sradi Cerkev v poganskih deželah. Cilj pa ostane še vedno samo ta, da se Cerkev usta¬ novi in utrdi. Nekaj pa imajo vendarle prav tisti, ki Pravijo, da je misijonstvo delo za duše. Za¬ kaj? Ce govorimo o svojskem cilju misijon- stv a, to je o tistem cilju, ki ga ima pred seboj samo misijonsko delo, potem nimajo ® ra v. e e pa gledamo kar tako splošno na Poslanstvo Cerkve, ki je v glavnem vodstvo da skončain z g. Sodjem: “-trpljenje 'n groza bosta še naš delež, rod za rodom o° morda še v bolečinah in bo celo v inu- deništvn služil tej zmagoviti misli, a konec ko zmaga.” M. DEODATA HOČEVA11 O.S.U. duš k zveličanju, imajo pa deloma prav. Misijonarji namreč vrše misijonsko delo prav zato, da bi se potem, ko bo misijonsko delo dovršeno, reševale in spreobračale duše, da bi se mogle vse poganske duše zveličati. To pa je drugi glavni namen Cerkve, ne pa svojski namen njenega misijonskega dela. Iz tega pa si moramo dobiti še drugo spo¬ znanje Nekateri misijonarji so res tako mi¬ slili, da je misijonsko delo samo spreobra¬ čanje duš. In kaj so storili? Namesto, da bi v poganski narod, v tisto omiko in dru¬ žabno življenje, Cerkev zasajali in utrjevali, so spreobračali posameznike. In kako! Iz¬ trgali so jih iz poganskega okolja, jih po evropsko oblekli, jih učili evropskega jezika, tako da so se domačinom čisto odtujili. In lepega dne je prišlo do tega, da so oni s svojimi verniki postali strah tistega naroda. Pogani so se zbali, da bo s takim delom ves narod uničen. Ali so delali prav ali ne? Nikakor. Saj bi moral tak misijonar Cerkev prav v tisti narod, v tisto omiko presaditi. On je pa delal čisto nekaj drugega. Reševal je duše in jih zbiral okoli sebe, s tem pa je Cerkev čisto odtujil tistemu narodu, namesto da bi jo bil približal. Saj so danes posamezni pogan¬ ski narodi že tako silno občutljivi. Ne pre¬ nesejo, da bi se jim vsiljevala tuja omika, kakor bi ne prenesli ml, če bi nam hotel vzeti kak kitajski misijonar narodne poseb¬ nosti in nas pokitaJčiti. Zato je prišlo po¬ nekod tako daleč, da so veljali misijonarji za sovražnike naroda, za potujčevalce in jim je grozila nevarnost, da jih izženo. Prav to dejstvo kaže, koliko lahko zagre¬ šimo, če nimamo pravih pojmov, če ne vemo cilja svojemu delu. — 93 — Danes Cerkev nujno zahteva, da se kaj takega ne zgodi več. Pa še nekaj. — Zakaj nam je misijonski cilj dostikrat tako oddaljen? Rekli smo že, da zato, ker mislimo, da bo dosežen šele ob koncu sveta. To mnenje smo pa dobili predvsem zaradi tega, ker smo mislili, da moramo z misijonskim delom spreobrniti ves poganski svet. če je to resnica, da moramo z misijonskim delom spreobrniti vse pogane, potem bo v resnici trajalo do konca sveta. Samo pomislimo! Poganov z muslimani vred je milijarda j n 250 milijonov. Letno se jih spreobrne 500.000. Torej bi bilo treba v primeru, da poganska množica nič več ne naraste, celih 25 stoletij, da bo vsa spreobr¬ njena. V mestu in okraju Tokio je n. pr. 15 milijonov prebivalcev in pol, letno se jih spreobrne kakih 250 do 300. če pojde tako naprej, bo treba 60.000 let, da bo Tokio katoliški, in to seveda, če prebivalstvo nič več ne naraste. Dalje. Vsak dan umrje 80.000 ljudi izven katoliške Cerkve, in to po 2.000 letih krščan¬ stva. Misijonarjev je 22.000; 90% izmed njih je zaposlenih z dušnopastirstvom med spre¬ obrnjenci. In ta mala peščica živi med mi¬ lijardo 259 milijoni nekristjanov. Mala Bel¬ gija, ki ima 8 milijonov prebivalcev, pa ima T5.000 duhovnikov. V naši škofiji je bilo pred vojno za pol milijona ljudi 750 duhov¬ nikov. Stara Japonska ima pa za več kot 70 milijonov ljudi le 420 duhovnikov. še dalje. — Poganska množica, ne ostaja samo pri tej strašni številki, ampak raste ne¬ primerno hitreje kot število katoličanov. Vsako leto je ne svetu 20 milijonov prirastka, a katoličani pridobe le za. 4 milijone, torej petino vsega. In še od tega pridejo 3 mili¬ joni in pol iz katoliških družin po naravni poti rojstev, medtem ko je pravih spreobr¬ njenj le pol milijona. Tako se poganska mno¬ žica od leta do leta veča, in prepad med obojno številko, številom nekatoličanov in katoličanov, je vedno večji. Kdaj bo torej dovršeno misijonsko delo, če moramo spre¬ obrniti vse duše. . . ? Ne gre za to. Duše bo treba spreobračati do konca, sveta. Saj prav zato je Kristus ustanovil Cerkev. A misijonsko delo ima drug cilj, ne spreobračanje duš. Presaditi mora Cerkev v kraje, kjer je še ni. Ko je to dovršeno, je konec misijonskega dela, pa četudi bodo tam še pogani. Ko bo n. pr. v kitajskem narodu, ki šteje približno 4 00 mi¬ lijonov ljudi, kakih 80 milijonov ali 100 milijonov katoličanov in bodo po vsej Ki¬ tajski organizirane župnije in škofije, bodo imeli svoje domače duhovnike in redovnike in škofe in vse drugo, kar se za Cerkev zahteva, in bodo s krščansko mislijo pre¬ pojili vse družabno in kulturno življenje, bo tam misijonsko delo dovršeno. Cerkev bo ustanovljena, utrjena in bo lahko samo¬ stojno živela. Zdaj bo pa naloga te Cerkve, ki je bila ustanovljena z misijonskim delom, da bo spreobračala duše vseh ostalih 300 milijonov kitajskih poganov. To pa ne bo več misi¬ jonsko delo. Kakor moramo mi tu spreobra¬ čati moderne pogane, morajo oni tam spre- bračati svoje rojake, stare pogane. Ne eno ne drugo pa ni misijonsko delo. Ko smo si na jasnem o tem, nam ne bo težko odgovoriti še na naslednja vprašanja. Ko vemo za cilj, vemo tudi za notranji razlog misijonskega dela. Notranji razlag, ki Cerkvi daje pravico in dolžnost misijonariti, je prav ta, da je Cerkev po svojem značaju katoliška, to je ta.ka, da mora biti povsod razširjena. Mi pa smo mnogokrat slišali, da je razlog misijonskemu delu vsezveličavna božja volja. Bog hoče vse ljudi zveličati, to stoji v svetem pismu. (1 Tim 2, 4). Zato pošilja misijonarje. Da in ne. Ravnokar smo rekli, da, ne gre pri misi- jonstvu — če mu iščemo svojski cilj in raz¬ log — za spreobračanje duš. Torej tudi ta volja božja, da se vsi ljudje zveličajo, ni svojski razlog misijonskemu delu. Ta razlog je dan prav vsakemu delu Cerkve. Vse, kar je Kristus storil in kar dela Cerkev, ima ta končni cilj, da se vsi ljudje zveličajo. Vemo pa, da ni vse delo Cerkve misijonsko delo, torej ta razlog ne more kot svojski razlog veljati tudi za misijonsko delo, velja pa; prav tako ali še bolj za dušnopastirsko delo. Pravi, misijonskemu delu svojski razlog, ki velja samo za misijonstvo, je značaj Kri¬ stusove Cerkve, da je katoliška. Ker mora biti razširjena in utrjena v vseh narodih in na vseh krajih, zato vodi misijonsko delo. Ko bo ta cilj dosežen, bo pa svojski raz¬ log dela Cerkve vsezveličavna volja božja in bo ta novoustanovljena Cerkev spreobračala duše kot smo rekli. Je torej daljni razlog, ne pa bližnji, misiionstvu svojski. ALI JE KRŠČANSKA LJUBEZEN RAZLOG MISIJONSKEMU DELU ALI NE? Kaj pa ljubezen? Ali je ljubezen razlog misijonskemu delu? Da in ne. Ljubezen vodi vsako dobro delo, torej tudi misijonsko. A po čem naj potem ločimo misijonsko delo od drugega dobrega dela? Po ljubezni ni mo¬ goče ločiti. Torej ne more biti svojski razlog. Misijonstvo t-emelji na katolištvu Cerkve. Zato mora biti ljubezen pri misijonstvu na¬ ravnana predvsem na katoliško Cerkev. Iz lju- 94 ^® Zn i do Cerkve sodelujemo pri misijonstvu. 1 te treba omeniti še nekaj stvari. ^ Dostikrat podpiramo misijon-e iz ljubezni Ubogi,b poganov. Saj si jih vedno pred- Damo napol nage in v razcapanih krpah, ge 6z hrane, pravega stanovanja itd. Smilijo nat h, zato jim z malimi darovi prisko- 0 n a pomoč. Kaj pa naj zdaj rečemo, če j. 1 bo kdo očital, češ: tja daleč pošiljate, Sl Pomagajte domačim revežem. Prav ima vsaj v nekem pogledu, če gre Pri lz kaz Misijonskem delu samo za to, da mi Uo Ptay tUo u 0emo usmiljenje poganom in jim gmot- Pomagamo, potem ni razloga, zakaj bi hjim izkazovali to usmiljenje. Saj ima- ■bez reve ^ e med seboj; in še kakšne. In lju- j. 6n ’ ki je prav urejena, mora najprej po- Sa ti tistim, ki so bližnji po krvi. v eč. Mnogokrat se sliši ugovor: čemu i v loma hodit, , 1 v misijone in podpirati misijone, saj s Pre, ■Sati; izfir- Q a dosti dela: so duše, ki jih je treba °hrniti > so reveži, ki jim je treba poma- s Ploh vsakovrstna duhovna in telesna Usmiljenja lahko vršite in do kraja lahko Pate svojo ljubezen do Boga in do duš. ■da faV * ma ta olovek. če gre samo za to, J ahko ka2Ujem ° svojo ljubezen do ljudi, jo ^alco° iziazu J emo P ra v tako tudi pri nas k„ r drugod in najprej smo jo dolžni iz- mj ,. Va ti doma. Torej ne v misijone, proč z Donskim delom! Mi^- liakor . Saj ne sre za to. Gotovo pri s Jonsk-em delu igra važno vlogo ljubezen n ‘reba Misij ° a '” e ’ imeti J° v Podvojeni meri, kajti Vidi ° n * so daleč od nas in njih potreb ne Sg^p 1110 ’ kot dan na dan vidimo potrebe okoli b 6 , ' ^ a to se lahko zgodi, da je naša lju- ^ a Pr Prela ajhna. A gre za nekaj drugega, rertjj 0, ' n *ki bi nam radi spodbili našo go- tj a ° st - iu lahko bi jo s tem, češ kaj hodiš _ 6 at , kar lahko vršiš doma. hikd Pa ne drži. Kajti doma ne moremo T) 0tll j| r y ršiti tega, kar se dogaja v misijonih, duh Cerkev že dograjena, so domači P°tr domači škofje, so cerkve in vse v en. ° ne ustanove, tako da je vsakemu Slo- stn« z Uano, da je sredi nas prava Kri- . Va - Cerkev in se vsak lahko v njej zve- J v°]j. Sa hi. Tam ni Cerkve in kljub najboljši P°st p iS °^i ln milijoni poganov ne morejo Ug 1 n J en i člani, ker je ne poznajo. Zato Pra 2v , r hasprotnikov ne drži in zadene v 11{a - če «1( °' Misijonarji bi ostali doma, če bi C« r v 6 trenutno še važnejše. Naj naši ljudje Za isto stvar, a gre za nekaj drugega. ® r ke vatu P°slušajo, pa bodo lahko vsi zveli- Je ^°Sani j e pa ne morejo poslušati, ker ia Je ne poznajo. In če kaj, se mora najprej izvršiti ta Kristusov načrt, da bo Cerkev obstajala povsod. Zato misijonsko delo ne more biti ovrženo s takimi razlogi; ker smo ga postavili na pravi temelj, zato stoji tako trdno, da ga nam ne more spodbiti noben ugovor. če se komu zdi škoda misijonarjev in moči, mu lahko mirno povemo tole. Ko bo misijonsko delo dovršeno in bo Cerkev pov¬ sod zakoreninjena, potem bodo lahko naši misijonarji prišli nazaj in bodo spreobra¬ čali poganske Slovence, kakor bodo kitajski duhovniki spreobračali poganske Kitajce. Do¬ kler pa ta cilj ni dosežen, ni mogoče najti nobenega upravičenega razloga, ki bi od¬ vračal misijonarje, da bi ne zapustili do¬ movine, ali vernike, da bi s svojimi molit- vami in žrtvami ter gmotnimi sredstvi ne pomagali pri tem tako nujnem in važnem delu. Franc Sodja CM (‘‘Ljubimo Cerkev”) BACAGOV4 DIMNA O Baraga, pred nami liodi z zastavo svojo kakor svit! Slovencem vsem vzor svetel hodi, najlepši grb, najtrši ščit! O Baraga, znanilec zmag! Kot včeraj danes srcu drag! Ostani z nami še naprej in kaži pot nam kot doslej! Prinesel križ si iz domovine, posvetil z njim poganski rod, zdaj vlada Krist te pokrajine, kjer ti si prvi krčil pot. 0 Baraga... Tvoje ime v čast je deželi, ki pila ti je znoja žar; Slovenci z njo vred bi želeli postaviti te na oltar! O Baraga... Ti pijonir svete ljubavi Slovencem bodi varuh nov! Zanje svoj glas Bogu zastavi, pri Njem izprosi blagoslov! 0 Baraga. .. Sestavili v angleščini in komponirali v Marquettu, prevel Jeremija Kalin V čaotunski bolnici se je zdravila tudi žena francoskega konzula v Kunmingu, ki jo vidimo tu zgoraj s slovensko misijonar¬ ko. Na desni strani pa nam kaže slika, kako so v bolnico na konjiču prinesli bol¬ nika. Velikokrat morajo ti reveži romati po cele dneve, preden pridejo do zdravni¬ ka in bolnice. Zato se Cerkev po misijo¬ narjih trudi, da bi zgradila čimveč mi¬ sijonskih bolnic in vanje privabila, čim več krščanskih zdravnikov, ki jih je v zapad- nih deželah na pretek in ki naj bi s svo¬ jim požrtvovalnim delovanjem med pogani pričali o ljubezenskem poslanstvu Cerkve. RENTGE ČE DELUJE Spoštovani gospod urednik! — Pred nekaj dJ> ei sem Vam pisal iz Kunminga. Sporočil sem Vam 1,1 vico o nakupu našega Rentgena. Na kratko sem popisal našo pot do Kunminga in povedal zaskrbi!' nost, kako priti v teli težkih časih nazaj v Chaoti lt ' srečno z vso nakupljeno ropotijo. Sreča je vedn° nami in nas tudi to pot ni zapustila. S s. prednico ^ našla avto-jeep s prikolico in odšla na pot. i’o 3 d” sva srečno prišla domov. m slišati zgodbe o naši poti. Ne morejo se ^ uiti, ,j a smo f a ] {() predrzni. — Lahko bi napisal On, .° z nas l° v °m “Zgodovina rentgena”, pa se bom Ju l e na k ra tk e vrstice. a dni po naši vrnitvi me je iznenadilo Vaše lo > poslano preko Francije, že dolgo ni bilo s h od vas. Po ovinkih sem slišal, da ste začeli «ijo Za naš rentgen. Kakšno veselje in tolažba je e ,r » za nas vse Vaše pismo, si ne morete misliti. Pot, po kateri sem prvič prihajal v Cliaotung, J lz Kunminga sem pisal o skrbeh, v katere sem sicer zasedena od nacijonalnili, toda na dveh me* neprehodna, zato sva se odločila iti po poti P 1 ** Tončvana. Ta pot je gorata, po večini zasedena . komunistov, pa tudi banditov ne manjka. Na 111; jeep sva naložila preko 1000 kg. Največji strah imel za občutljive dele rentgena, katerega smo p°P noma razdrli. Skrbelo me je, kaj bo z občutljivo f*-’ 1 tie c i, ,a ^' nakupa rentgena. Jaz sem bil tisti zloči- ,>. ’ ki j e sestre silil v posojilo, in zato čutim od- S0v 0 op nost. Ko so se sestre odločile, da ga kupijo, ^ povdaril: Toda za bolnico, ne za mene; če ga de kupiti meni na ljubo, potem ga ne kupujmo l o«_ it__,• „1 -; itn' '° c sem Vam opisal moje pojmovanje službe ^ 0r, skega zdravnika. Povedal sem Vam, da sem gensko cevjo, ki ne prenese veliko tresenja, de ’ h}^ misijon© stvaren — ne sanjač. Biti je treba, razbije, kje naj dobimo drugo? Skrbela me je zas^ [, 0 , '* n in preračunljiv, spoprijazniti se z dejanskim ka, skrbel transformator. Na avto smo nalepili td Ko prideš v nov delokrog, ga je treba križe in ime bolnice ter se spustili v nevarno podj®^ opazovati in se mu prilagoditi, če kaj ne 5 -,*^ v redu ali zadovoljivo, boš lahko spremni! in ,! Po svoje — toda previdno, v potrpljenju, ne '^ r °- Meni se je v dobrem letu posrečilo mnogo *°t sem upal — saj smo z novim rentgenom za- na jvečjo rano tej lepi ustanovi, kateri le še Manjka. Imamo lepo urejeno operacijsko dvo- ’ n ov laboratorij in sedaj še rentgen. Tudi še ne bom rekel: dovolj je, počivajmo; tega jr Vnik nikdar storiti ne sme. So me že vprašali: Pa sedaj na vrsto pride? ft) 0 . ^ ei *arnih težavah oz. v dolgovih smo. Vi ste na Vi^° Prošnjo začeli akcijo za Rentgenski sklad. Pra- \)- Rdečih kontrol smo imeli nešteto. Vse je šlo v le zadnja, nekaj ur pred ciljem je bila izredno S1 Hoteli so, da vse odpremo. Mislili so, da imamo ori>" Kaj je rentgen, nihče še nikdar slišal ni od oboroženih učenjakov. Končno so vse pogledali se naredili važne, da vse poznajo, in nas spu- v teritorij nacionalistov. ž© po 10 minutah vožnje smo prišli do prep*' kjer se je odtrgala zjutraj cesta. Delavci, ki so pravljali cesto so rekli, da bomo pod milim nc^, morali par dni čakati. To nam nikakor ni bilo VŠ*^ , do* A » 't “ VS eC smo jih prosili za pomoč. Prinesli so par desk, n»l° nanje kamna, odsekali skalo in tako za silo nai pot tako široko, da bi šel avto laho čez. Op o'i° . so nas, da to narede na našo odgovornost, da j ne odgovarjajo, če avto zleti v prepad. Vsi smo P*’* pirali deske in avto je srečno prešel. ( Ponoči smo bili že v bolnišnici. Vsi so spali. * * rt* 1 je bilo pozno, in niso verjeli, da bi v pozni uri j daljevali potovanje. Prihodnji dan smo takoj zju 1 ^ začeli z montiranjem aparata. Ko je bil aparat stavljen, smo zagnali električni 'motor. Skoraj pan sem stal pred aparatom, da ga preizkU- 1 saj sem bil prepričan, da se je po strašni cesti kvarila rentgenska cev. S strahom sem prit 19 (1 , gumb. Ne 'morete si misliti, s kakšnim veseljem ^ hitel vsem povedat, da je vse v redu in da rentg eI ‘ sveti. « Sedaj z naglico urejujemo rentgenski odd e ‘ ^ pripravljamo tenmico za razvijanje slik, itd. smo poslali telegram v Kunming g. dir. M»j c ' da je vse v redu. Vsi so vse dni molili za našo s,e ' Hjjj Je nca. Poznam skrbi in težave naših ljudi. Od ne vzemite daru. če ni prostovoljen in od ^ nikogar ne vzemite, če bi radi tega moral Nte' K malo pomanjkanja. Od nikogar ne vze- •Vtj ’ Ce ga skrbi, da bo rentgen kupoval komunistom. Sb^. S,n ° kupili aparat za bolnišnico. Nad Kino je bo 9 nev ihta. Te ni kriv kitajski narod. Kmalu se h |^ Vosa potegnila preko vse Kine, narod pa bo bojj J tr P e l kot danes trpi in pomoči i)otrebovaI še VJ lo °* včeraj. Katoliška Cerkev ima že lepo šte- °ko)i pri P a e ga diplomatskega posla v Peipingu še ^'sijonarjem zahajal v obisk! Nič, res, lk-av Wsini h'č. da bi ne bil prav Claudel, ki je v ^ Ph prijatelju Jean Jacques Biviere.ju iz 'Pe v Pariz zaklical: ^ u živim rumeno!” __ najboljšem smislu. Hoče reči: s Kitajci po kitajsko. je skoiaj trideset let nosil v žepu ^I^P* 0 , ki jo je nazval “Partage de Midi — J* Poldneva”. Bore malo jih je bilo, ki so in • * zan j°- Lani so jo uprizorili v Parizu, lit '"'■sta znana pariška zavedna masonska k'n " ,la kritika, ki nikoli ni opustila trennt- V PK „' la bi ne bila jedka do vsega, kar je *> 0 | ) Sl< P’ katoliško še posebe, stisnila rep med $j. 1,1 samo zajecljala kot otrok pred bo- l >t ,. ''P drevescem: ‘‘Claudelova umetnost je n,) sv °jih šestdesetih letih bolj sveža in bolj postna kot vse. kar nam ie dal do zdaj! ^‘'Pi je čarovnik! Claudel preseneča!. . .” l'' M ‘t ena tako mimogrede. Že tako bi bilo, da bi Claudel ne zaklical n,,,prvo vojno iz Kine: “Tu živim ru- ‘“tlo» ‘ • • ’ in pa da bi svojega “Zloma Pol- n,j .. z vsemi tremi dejanji ne postavil, po- ‘ lte > prav v — Kino! . . . eksotike? Za privlačnost? Bogme, Punetnik ni tako poceni! »o, Ptmii univerzalnosti pač! Zaradi odgo- Iti ,r Posti Je do svojega umetniškega poslanstva, t) a v bistvu nekaj univerzalnega. Ker ve ■ bior e ^tb re izpeti to, kar v njem je, samo iz ,>,) ne nta na kontinent, od oceana na ocean, j n ^blneva v poldne, ker je vse v njem dan ne pozna, ker mu sonce nikoli ne Slon, ln 80 mu zve7 -de samo obstret božje ti) 4 Je ‘ Pa še zato morda, k«r čuti Boga nič \i«r V Pranciji kot v Kini, res, morda tam, s fečuje milijone, ki nevedni tavajo in po Njem hrepene, še bolj, kot pa v onemoglo popačeni Evropi, kjer se človek od Njega odvrača ali pa Ga celo bije v obraz. Svo¬ jemu dramskemu junaku — Mesa ga ime¬ nuje — da najti Luč prav v Shang-ha-ju. * * * Tole in takšno mi hodi v misel, ko prebi¬ ram že skoraj leto dni Janeževa pisma. Ne da bi Janeža s Claudelom primerjal. Dvakrat neumno bi to bilo, saj ni naš doktor ne pes¬ nik, ne diplomat. Neka podobnost pa je ven¬ darle med njima. Podobnost v njuni katoliški širini, univerzalnosti. Ali ni gnala našega Janeža prav katoliška univerzalnost, ki je univerzalnost ljubezni, v Kino, kakor je prav ista gnala velikega bož¬ jega pevca Claudela, da je na Kitajskem ‘‘živel rumeno”, da je junaka svoje drame jiostavil v Kino?! Janež je v Kini več kot mimogrede. Bo¬ gastva si tam s svojim “mesarskim poslom” — (brez zamere, ampak tako je svojo zdrav¬ niško obrt sam nazval, ko naju je argentin¬ ska ladja vodila čez ekvator; kateri so bili z nama. naj potrdijo!) — prav gotovo ne bo nabral. Prej revščino, da ne pomislim na vse drugo neugodno, kar razbiram med vrsticami njegovih pisem. Dobro se spominjam tiste ekvatorske noči, ko sva z Janežem slonela ob boku belega “Buenos Airesa”. Teden dni ali kaj, odkar smo se v jesenski megli odtrgali od umazane Genove. Janež se nikoli ni postavljal s kak¬ šnim astronomskim znanjem. Pa sem tisto noč spoznal, da je na nebu skoraj doma. če bi mi iz svoje zdravniške vede pravil ne vem kaj vse, ne poslušal bi ga tako verno, kot sem strmel v njegovo zvezdno povest. Sredi oceana, na zibajoči se ladji so zvezde res nekaj čudovitega. Zdi se, da se pripogibajo, da toneju v morju, pa se spet dvigajo in plavajo nazaj na firmament. Pa ne mislite, da je bilo to kakšno romantično sanjarjenje! Presneto malo romantike, iti takole s culo iz Evrope kot številka v Argentino, kjer boš menda spet lahko človek, če hoš hotel. . . Ne vem, katero ozvezdje je že bilo, ki ga je iskal, pa ne našel. “Vidiš, ker smo čez ekvator! Teh zvezd ne¬ poznani več...” Ob tistem, da smo čez ekvator, sem v nje¬ govem glasu zaznal nekaj kot bolečino, kot grenko spoznanje. Ne verjamem, da se mu je stožilo po domu. Saj če je človek nekaj let že proč, kot smo vsi takrat bili, ga prav na redke čase objame mehkoba domotožja. Misli že, misli, na dom, ampak brez solza, po moško, bolj razumsko kot s srcem. Nekaj drugega je bilo, kar je utripalo v njegovi besedi. — 99 “Ja, fant moj, Evropa je za nami. Druge zvezde nam zdaj kažejo pot. . .” Vse do zdaj sem poznal Janeža kot vese¬ lega človeka, včasih za spoznanje pikro vbad- Ijivega. Tale težka resnost njegova zdajle l»a mi je odkrila v njem vse več kot zgolj rojaka, prijatelja s pota če z morje, zdrav¬ nika, ki so ga vsi radi imeli. “Se vam toži po Evropi, doktor?” Pogledal me je, potem pa se je obrnil, se naslonil čez ograjo in dolgo, ne da bi odgo¬ voril, gledal v belo grebenasto peno, ki jo je lizal ladijski bok. čez čas je skoraj dalinil, kot da ne ve več, kako še vedno slonim ob njem: “Evropa je bolna. Težko zdravniku, ki bi jo zdravil. Mislim, da ga še ni. Mene tam prav res nič več ne veseli. Zato sem jo usekal iz Koroške v Rim brž, ko se je dalo. Ni mi žal. človeku se slednjič zagabi, kar tam gleda. Vse je samo denar, vse samo dobiček, še kolajno ti bodo dali, če koš znal brata spretno opehariti. Rjubezni ni . . To je strup, ki žre kot rak. če hočeš pošteno delati, pravijo, da si goljuf; če goljufaš, te imajo za poštenjaka. Mene so držali za norca, če sem nagnal žensko, ki me je prišla prosit, naj bi ji splavil, nazaj v barako. . .” Kar v neko sveto ilito so vrele besede iz njega. “Kaj sem zato študiral za zdravnika, da I.i ubijal?. . .” In ni rekel nobene več. Vedel sem že dokaj prej, da ga vleče v Kino. V Rimu že, tisto jesensko popoldne, ko sva s ploščadi misijonske hiše na Pom- peo Magno gledala v zlato rožni križ na šentpeterski kupoli, smo se menili o tem. Potem je nekako kar utihnilo. V tisti prašni sopari na Saavedri, kjer smo v prvih mesecih našega argentinskega življenja gradili lične bajtice, sam Rog vedi za koga, mi je nekoč zaupal, da so strašne težave z vizumi. No, pa je tudi to minilo, in resnično žal mi je, da mi niso povedali, kdaj bo odšel. Rad bi mu stisnil roko ob odhodu. Ko sem takole mislil sam pri sebi, kaj ga je zaprav gnalo tja na vzhod, med milijonske Kitajce, sem se spomnil na tisto ekvatorsko noč pod oceanskimi zvezdami, na njegove tožne, pa tako strahotno resnične besede o bolni Evropi. In če sem umoval naprej, kaj bi mu ta pot utegnila koristiti, sem spoznal, da k bogastvu in slavi in zemski sreči prav zares, da ne! “Ijjubezni ni... ” mi je dejal na brodu. Kot zdravnik je to čutil bolj trdno od nas. In je šel, sem sklenil sam pri sebi, ker je v Kitajcu spoznal brata, ker je živel iz evangelija, ker je živel in hoče živeti — ljubezni, iz katoliške vesoljne ljubezni, * se v svoji iznajdljivosti hoče razdajati P 1 * tam, kjer je najbolj manjka. Claudel da svojemu junaku v “Zlomu dneva” živeti, doživeti Ruč in umreti presit ves od nje — v Kini. Kaj pravite, nam bo Janež napisal dramo o Kitajski? Mislim, da ne. Ni nagnjen k pijači poeZ" in dramatike. Pa vendar — upam si trditi in zapi^* — tudi naš Janež piše visoko dramo, kat® dejanje se prav tako, kot v Claudelovi, ot' vija v Kini. Dramo prvega slovenskega 111 sijonskega zdravnika, kjer je sam bk r “ pesnik, režiser in prvi igralec. Re s to r 1 liko od Claudela, da ne da svojemu jun ^ 1 P šele doživeti rojstvo Ruči v Shang-haju, n ’ 1 p‘ več je sam tisti, ki od Ruči gnan prini kot tisoči drugih neimenovanih junakov, prav v Shang-hai, ko zapušča brod. Mi Slovenci smo strašno ponosni na * v °' junake. Na vso žalost pa se nevadno sf minjamo samo tistih, ki so se že umak ' 11 .IH 1 onstran. Pozabljamo, da jih je živili vse P°' med nami, ki jih ali ne znamo, ali pa noč el videti, če pa jih že vidimo, jim prav ge * 0 biJ* iz bolnega strahu, da bi naša glorija ne na škodi, junaštva ne priznamo. ^ Pa so drugi, večji in silnejši narodi, dajejo hrupno hvalo že navadnemu reko r v boksu, ki svoje avtomobilske dirkače lodj v zvezde, in ki dan na dan po cele str*“ v časopisju in revijah posvečajo razporek 11 filmskih zvezd. Kaj ko bi enkrat jenjali vsaj mi z za# f danostjo v tnje žive junake, pa bi rajš* svojih vrstah poiskali nekatere takšne k^- kejše kalibre, o katerih bi bilo vredno, d> s peresom po naših časopisih, če že diUS ?* 1 5 ^ bi se jih vsaj od časa do časa spomnili, ne. Kak boren “homenaje”, kak bežen de adhesion”, če ne več. Ali bodo morali ,j vedno samo “Katoliški misijoni” troben o njih. ^ Zdi se mi, da bi se tudi v teh stri 1 utegnila pokazati naša zrelost in kultura! ^ me kar boli, če takole, kadar pogovor n® 1 * na naše Janeže, KerecC, Poderžaje, K 0 !’ 1 ' Wolbanke, Jerebe in drugi deset in deset" ^ vedno tolikrat čujem ven in ven iste, naravnost dolgočasno zabavljanje: .jj “Kaj jih ni škoda? Kaj bi ne mogli ® , z nami in za svoje rojake delati? Zdaj s° za narod izgubljeni...” j, Ali bom moral res Janežu samemu verJ ko mi je nekoč dejal: ‘‘Kranjci res ne vemo, kaj hočemo. . • MIKRAVŽ TRPOT ® 1 11 , pr*’ , J’« 1 ?s>j^ kil* oeZ> i' pi^ 1 :ate r i, i ^ kr«' , T»* n» v ni* 1 na«' 1 : W ,\of sf. #>& sef 1 ' ,to iL ' biP i,* ,rd» lj^: k** 1 ši f d> ,t> J* 9 c< ¥ V p' e* ftftui ki stoje na vrh gričev in holmov, e smo usmerili v bližnje gore k bu- $3 a ravan z značilnimi rižnimi polji. Nisem Sr, _ s *' menil za zvedave kitajske obraze, ki jih >Se Je videti daleč naokrog. Zares, naj Iftko bistro motril v bližnje gole hribe, kaj * n *-seni mogel opaziti kake stavbe ali ^Jer go] * lfH) °bnega. Le tu in tam so enoličnost motili redko posejani šopi dreves. ‘Si, ■imi.je torej, vse ob svojem času!” S &-U/(LL&\sLcfo@> tem geslom v mislih sem pogumno nadalje¬ val pot z dobrodušnimi Kitajci. Kmalu smo prišli do podnožja gora. Dobri dve uri smo sd nato potili po kamnitih gorskih stezah, medtem malo počivali ter se ozirali na iz¬ gubljajoče se mesto Kunming. Slednjič smo zavili v neko gorsko kotanjo, zaraslo s ko¬ šatimi evkaliptusi in vitkimi cipresami. Še par vzponov in stali smo v senci starodavnih dreves (spomnil sem se na veličastne lipe pred slovenskimi cerkvami) pred veliko pol marmornato in pol leseno budistično pagodo. Najprej sem občudoval velikanski umetno izdelan vhod, nad katerim je stalo zapisano ime pagode (“Tretja nebesa”) z velikimi ki¬ tajskimi zlatimi črkami. Pri vstopu v pred¬ dvor nas je pozdravil velik lesen kip Rude. Bil je prav takšen, kakršnega sem včasih v domovini gledal naslikanega: debela glava s širokimi smejočimi se usti in velikanski tre¬ buh med razkrečenimi nogami. Nisem se dolgo zadrževal pri tem “stricu”, ker me je radovednost gnala v notranjost pagode, še predno sem vstopil v mračno notranjost, sem že začutil značilni vonj kitajskega kadila, kar mi je dalo vedeti, da verni budisti ravno zdaj zažigajo svojemu Budi. Pri vstopu v Budino “svetišče” sem res opazil dve Kitajki, ki sta z obema rokama držali prižgane ka¬ dilne paličice ter se globoko priklanjale ve¬ likanskemu pozlačenemu kipu Bude. Obstal sem ter strme motril njih ceremonije. Po¬ gled mi je nato ušel na pozlačen Budov kip. Bil je to naravnost pošastna pojava: pogled strašno divji, nasmeh satanski, v rokah ko¬ robač, pred njim na oltarju prižganih nebroj kadilnih paličic, nad glavo pa svetiljka na olje, kot pri nas večna lučka pred Najsve¬ tejšim. No, sem si mislil, pred to pošastjo verni budisti pač lahko molijo in se prikla¬ njajo, saj jih mora k temu že sam strah pri¬ ganjati. Množica okroglih slamnatih klečal- nikov, razpostavljenih vse naokrog, je doka¬ zovala, da ima ta Budov kip mnogo častilcev. To še ni vse. Ko sem se po nekaj minutah privadil temačni notranjosti te pagode, sem bil kar nekoliko iznenaden, videč krog in krog trojne galerije kipov iz gline ali lesa, predstavljajoč Kitajce v vseh mogočih in ne¬ mogočih držah, z vsemi mogočimi obrazi. Eni nasmejani, razigrani, odločni, s smelim zre¬ njem, drugi jokajoči, grozeči, s satanskim pogledom itd. Dalje postave: velike, srednje, majhne; debeluhi, suhci, plešasti in z dolgimi lasmi, vsi pa prav pisano pobarvani, škoda, da nisem imel fotografskega aparata. Tokrat 101 sem vsekakor nekaj novega videl. Vprašal sem seveda bogoslovce, kaj naj vse to pomeni. Takoj so mi postregli z odgovori: Ti kipi predstavljajo okoliščine posmrtnega življenja in stanje slehernega človega na drugem sve¬ tu, kakor uči budizem. Debeli trebuhi in smejoči se obrazi pomenijo posmrtno srečo pravičnih, mršavi in cmerikavi Pa onostran- sko prokletstvo. Zares konkretne postave, in za yunanske Kitajce prav primerne in do¬ stopne, saj ti ljudje na splošno težko pridejo do kakih odmišljenih pojmov, podobno kot Judje v stari zavezi. V mislih sem se prav čudil neverjetno bujni domišljiji budistov in kako more človeška pamet priti do takšne mere nesmiselnih tvorb. Precej časa smo si ogledovali to “kiparsko razstavo”, zraven pa se o tem in onem na tiho pomenkovali. Ves ta čas pa so prihajali v pagodo verni budisti, zažigali kadilo ter se vsakemu kipu posebej globoko priklanjali. Bolj ko je bil malik strašen na pogled, tem globokejši so bili po¬ kloni. O, da bi ti ljudje vse to izražanje spošto¬ vanja in vdanosti Budi, “izkazovali pravemu Bogu!” če bo božja volja, kako težka, pa vendar lepa naloga me v nekaj letih čaka na Kitajskem. V teh in podobnih mislih sem sledil bogoslovcem, ki so se malikov že na¬ gledali in zavili v stranski predel pagode. Podobno kot v srednjem delu nam je tudi tukaj najprej vzbudil pozornost velik V°' zlačen malik. Ta pa je bil obdan z veli ki 1 ® 1 steklenimi stenami, in bil tako zavaroval da bi poželjivost po zlatu obiskovalcenl " e napravila “dolgih prstov”. Po mnenju moj'® sopotnikov je ta malik največja dragocen 08 v daljni okolici Kunminga. Noč in dan P eden od tukajšnjih boncev straži. Budisti s ‘ torej dobro zavedajo, da je božanstvu trel' 9 izročiti najboljše. Zanimale so me pa vzdolž sten razobešene podobe na papirus 11 Vsaka je predstavljala kak presunljiv pr' z ° f iz posmrtne sodbe ali mučenja hudobnih ,f zavrženih ljudi. Bili so prizori, katerih zmožna le bujna budistična fantazija. Zg 0 ® ,, pojem budistov o posmrtnem življenju je v se kakor podoben krščanskemu, le da si vse preveč otročje in konkretno predstavljajo. Tako sta nam minili kar dve uri v t £l1 ' budističnem vzdušju. Dovolj za en dan! ^ pustili smo pagodo ter se umaknili v pros^ naravo med nizko grmičevje. Tam smo P° spravili s seboj prinešeno okrepčilo, se razgledali in razvedrili. Nato pa je vsak v roke rožni venec ali ‘fParvum offici' 111 ' B. M. V.” Tako smo tega dne tudi mi vzpodbudnih zgledih vernih budistov v godi in ob brnenju budističnega gonga d® dostojno čast našemu pravemu Bogu. ANDREJ JERMAN C' 1 DVE PISMI IZ ČDNE APPlPt B’ebu, 4. marca 1949. Tu v Irebu sem od vsega osebja te postaje edino še jaz ostal. Oba očeta misijonarja sta namreč tudi odšla na dopust v Evropo, zadnji pred dvema tednoma. Ker je ta poslednji tudi vojaški kurat v tukajšnjem vojaškem tabo¬ rišču, je pod vojaško komando in je moral nastopiti svoj dopust (po enajstih letih) v od poveljstva določenem času, brez ozira na po¬ trebe misijonske postaje. Pričakujemo, da se v aprilu vrne prvi misijonar iz Evrope, ker v tem času njegov dopust poteče. Zaenkrat je tu en misijonar iz Beleba, pozneje bo tega na¬ domestil nek mlad misijonar iz Bikora in morda tudi naš monsignor, ki je pa že tako preobremenjen. So pač težave, če ni dovolj delavcev. Sicer nam letos obetajo precejšen dotok novih misijonarjev. Konec lanskega leta smo imeli namreč kanonično vizitacijo, ki jo je pri nas in pri naših usmiljenkah izvršil preč. g. Genoud, ravnatelj usmiljenk belgijske province. Prepričal se je, da je se¬ danje število misijonarjev^ kakor tudi sester za uspešno misijonsko delo res nezadostno. VISOKI OBISK ill' 1 ' ei>' tu¬ ni' G. Genoud je prispel sem v Irebu 6. n" lega decembra in sicer v našem motorn' čolnu iz Bukolele. Enajst ur take vožnje razmeroma mnogo za potnika, ki ni vajen kajšnjega podnebja. Slovesen sprejem, ki je bil deležen naš odličen gost na tukajš 1 misijonski postaji, mu je bil v povračilo ^ težave prestane vožnje. Dv e pirogi, okinča> u zelenjem, in v vsaki dvanajsterica prazniš 1 '^ opravljenih veslačev, z zastavicami na koh vesel, v taktu pesmi veslajoč sta šli en ki^ 'meter daleč motornemu čolnu naproti. Bil' .ri¬ so to gojenci misijonske šole. Pirogi sta sp* jeli medse motorni čoln in se tako pevajoč vzklikajoč bližali misijonski postaji, frl* 5 ’” jonska postaja stoji prav blizu vode, ki J na tem mestu tudi dovolj široka, da je h* 0 torni čoln mogel, po vnaprej danih navodil'® zarisati velik vprašaj na vodi, preden je t 6 ** 1 vprašanju postavil na obrežju piko s tri* 1 ' da je pristal. Tako je prihajajoči gost imel * e [►ogled s čolna na misijonsko postajo in ^ množico, ki ga je tam pričakovala. Bili so 102 — z brani vsi šolarji naše šole z domačim uči- tujstvom ter tudi deklice, ki so jili pripeljale Usmiljenke. Ko so utihnili zvoki dobrodošlice 'h je bilo tudi pozdravljanja konec, smo se Vs i podali v stopu po dovolj širokih potih Preko misijona v cerkev, kjer so pevci-šolarji takoj zasedli svoja mesta na koru in med kratkim opravilom v zahvalo odlično zapeli P°d vodstvom sestre prednice umetni Magni- _ aat. Med tem se je zvečerilo in g. Genoud Je stopil na prvi kratki obisk k sestram mi¬ sijonarkam. KRščEVANJE Tiste dni je g. vizitator imel tudi priliko ^rščevati. Bližal se je namreč že sklep šol- s * e Sa leta in dvajset učencev naše šole je bilo dovolj pripravljenih na sv. krst. Z očetom 'misijonarjem sta krstila vsak polovico. Se- ' e, la je bil to za našega gosta izreden dogo- c iek. K 0 j e te novokrščence po končanem °Pravilu v cerkvi o. misijonar v svoji pisarni 'risova! v krstno knjigo in jim nato delil P° ( lobice ter vsakemu tudi po en rožni venec, ■)e hi ; S. vizitator te srečne in pod črno kožo ta P Vse bele duše, s svojim filmskim apara. t°m "streljal”, da jih za spomin in misijonsko P r opagando ponese v domovino. naši osrednji postaji v Bikoru je bilo božiču 180 svetih krstov. V tem času je . S. Genoud tudi že tam in je bila njegova ' n oč pri krščevanju zelo dobrodošla. Na tej ''’’ s 'ionskj postaji imajo letos 350 šolarjev . s °lskem središču” pa, ki spada tudi pod t Kt,r » in o katerem sem vam že nekoč po- . ca h je letos vpisanih 250 učencev. Misi- , kateremu je poverjena skrb za tarn¬ anje šole, mora torej nadzirati in delati l_ Vz goji 000 črnih paglavcev, katerih ne- mteri v zadnjih razredih so včasih že dorasli a oeniči, godni za ženitev. KAJ JEDO NAŠI ŠOLARJI? - .'"mvad no j e večina gojencev misijonske v internatu, to je, da so nastanjeni Pri * nisi> * onski postaji in se v času šolanja v 'Povijajo na sv. krst. Za vse te stotine mo lačnih ust je pa tudi treba preskrbeti , n ° sproti dovolj hrane, kar ni najlažja H() 11 ni ' Ta ta ^° resnična ugotovitev nam bjJ a biti vedno veliko svarilo, naj ne poza¬ bi 0 . distih, ki so s svojim velikim in po- hfie aiui delom v preteklosti slovenskemu lUjp 1 ' 1 ., malo znanemu in malo omenjanemu, p 02 ji Pota med kulturni svet. Dokler teh ne bove rn °’ dokler ob njihovih likih in nji- doij] 01 ustvarjalnem geniju skušamo rasti, da je malo Slovencev, ki bi kaj več J naravnost drzna modulacija, samoniklost iskanju motivov ter globoka občutenost. " zadnja pride zlasti do izraza v nekaterih lih kot so n. pr. Lamentacije, Ubi Plato, P* ter noster, Impetum inimicorum, Media in morte sumus itd., od katerih upamo ®®!, sikatero slišati, ko bo SPZ “Gallus” pripra^ koncert v proslavo obletnice rojstva. Omenil sem že, da šteje Gallusova zapuš^j' na več kot 500 del. Izšla so v raznih zbirk® 1 ^ od katerih največja je “Opus musicum” (15* do 90), ki obsega v 4 knjigah 474 raz®* I duhovnih zborovskih skladb za različno vilo glasov. Znana je tudi zbirka maš ‘‘Sej e r , tiones quaedam missae” in madrigalov “B a f moniae morales”. Mnogo Gallusovih del j« . letih pred drugo svetovno vojno in tik P začetku te izdala ljubljanska Glasbena tiča. — Značilnost Gallusa je tudi, da 3 e svoja dela uporabljal izključno latins tekste. To je v glavnih potezah Gallusovo življe n) J in ustvarjanje, življenjepis je skromen, meglo zavit, dela pa veliko govore o svojci gospodarju Postavil si je z njimi spomeO' ■ trdnejši od brona, in v nesmrtnih delih *, v svetu še stoletja po svoji telesni smrti. ' njegovo delo govori o njegovi "izredni P r ^ bitnosti, resnobi in človeški veličini” ^ j Ukmar). Naj bi obletnica njegovega rojsi', ki jo v tem Svetem letu 1950 obhajam 0 - šla neopažena mimo nas. Ob moči in veh® njegovega duhovnega ustvarjanja iščimo k pila za svojo duhovno rast. —j us—" MOLITEV SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA ZA MIR * GOSPOD, STORI ME ZA ORODJE TVOJEGA MIRU: KJER JE SOVRAŠTVO, NAJ SEJEM — LJUBEZEN, KJER KRIVICA — OPROŠČENJ E, KJER DVOM -— VERO, KJER SENCE — LUČ IN KJER ŽALOST — VESELJE! O BOŽANSKI MOJSTER: NAJ NE IŠČEM, KAKO BI BIL POTOLAŽEN, TEMVEČ, KAKO NAJ TOLAŽIM! NAJ NE IŠČEM, KAKO BI BIL RAZUMLJEN, TEMVEČ KAKO NAJ RAZUMEVAM! NAJ NE IŠČEM, KAKO BI BIL LJUBLJEN, TEMVEČ KAKO NAJ LJUBIM, KAJTI — DAJEMO NAJ, KAKOR PREJEMAMO, ODPUŠČAJMO NAJ, KAKOR NAM TI ODPUŠČAŠ, IN UMIRAJOČ V TEBI SE ROJEVAMO ZA VEČNO ŽIVLJENJE! (JEREMIJA KALIN) — 106 — ftela na 0mtu KAJ AAAAAAAAAAAAAAAAAAA/\/WW\A V mesecu februarju bo v argentinskem San Luisu posve¬ čen v mašnika Ljubljančan Janez Ogrin. V novembru pre¬ teklega leta pa sta bila posvečena v Čile ju slovenska sale¬ zijanca Tone 'Gril in Bogdan Metlika, ki smo o njiju slo¬ vesnosti pisali že v zadnji številki, dočim v tej na drugem mestu prinašamo njune slike. — Vsem tem slovenskim no- vomašnikom in nam, ki se z njimi v Gospodu radujemo, v topel spomin na nove maše, kakor smo jih nekoč obhajali doma. objavljamo sledečo črtico. Ij^Saiar se je sam v sebi na tihem poslav- od se sina. Do zadnjega je na tihem upal, •ttoro" rnor ©biti le obrne, zdaj ve, da se ne Ve č- “Naj bo, Bog ž-e ve, zakaj!’’, se je j^cen U(lal bjeo-Q or S£ nreke močne, visoke fante je imel tre^ v Srunt. že ga je skrbelo, kako bo vsem Jeg a j Poslcr bel dovolj dobre grunte, da njega ne bo sram stopiti potem k njim oblak. le Pa je Bog poskrbel za to. Starejša , T zela vojska, najmlajši pa je že zlezel ®taia 0 šol °- Ni hotel popustiti, mati mu je hlap* °b strani. Tako je gospodaril sam s p®? 1 in deklo in dvema hčerama. Hj 6 g ^ sin — edina veja, ki bi še pognala ®i’osji V roci - šel v bogoslovje. Branil mu je, ttaj je; trd je ostal na zunaj, na zno- % P a iz srca kapale krvave solze. Na bo(j 0 grunt bo prišel tujec — drugo kri Vide? re< j?le njegove njive in travniki. Na Zdaj j Se je udal, upal pa je še do zadnjega; 5 otovo • • • “Bog že ve, zakaj -— —” Poavp?^. je delal zadnje duhovne vaje pred Prav ^Pjem- Mati je bila vsa srečna, sestri *ai a ta ko, le očetu je še vedno trpkost le- flonjav °brazu. Vse živo je bilo v vasi. Na ! rv 'en < i!® P0(lu vsak večer že 14 dni veselo "Tako’ ^sa dekleta iz vasi so pletla vence. S„., mora biti, da bo vse v vencih in ze- *a Pesem za pesmijo se je vrstila, smeh 6 Pom. Kot dolge zelene kače so ležali 0nejšim peskom. l ‘st 0 V 3e ljo zjutraj se je opravil v črno — ° 6rno P b l eko kot jo je nosil na P5r a Jf dan. Z njim so stopili praznično bjublifPl iz hiše vsi drugi — na pot v , ^oisi* 0 v stolnico. V^ e oi T vrsta jih je stala pred glavnim ol- *' s ok “egaJar je poiskal svojega Tomaža. a? bi’u > bled se mu je zdel. Na obrazu a| $W a vendar bral vso srečo novomaš- s ’ k 0 i Srca - Spremljal je vse škofove obre¬ da le škof poljubil sina, mu je zdrknila in med ’ ' • - - - -- - - v e , sklenjene žuljave dlani. “Zdaj Iv Jv , VUJVUV liliji* I V h ^ at i b°» • alt °fu in Bogu sem ga. dal, Bog ** botp -° ž l a naj mi povrneta s tem, da tega Preveg težko nosil.” Popoldn-e so ga sprejeli pred farno cerkvijo. Kar dihalo in žarelo je veselje, sreča in po¬ nos iz vseh. Jegalar je stopil za sinom v cer¬ kev, prvič je prejel njegov blagoslov, žalost se mu je začela tajati, v trdo grčasto srce je začelo prihajati do sedaj neznano veselje, neznan ponos. “Več moj sin ni mogel postati, več za moj grunt ni mogel storiti. Ce bi sto¬ letja moj rod živel in garal samo za to uro, da je rodil duhovnika, je svojo dolžnost častno dovršil.” Iz oči so mu tekle solze no¬ tranjega miru v nepoznanem ganotju —- — še so ga sprejemali, še bolj prisrčno doma pred hišo. Fantje, njegovi vrstniki, so mu prijahali naproti do vaške meje, dekleta, kot razcvetele rože v narodnih nošah — vse se je drenjalo okrog njega, vse ga pozdravljalo —- ni bil več Jegalarjev, postal je dragulj cele vasi, cele fare. Samo ob večerih sta lahko posedela skupaj Jegalar in njegov fant. Cele dneve se je vozil okrog sosedov in sorodnikov in vabil na novo mašo — zvečer sta pa prenekaterikrat obse¬ dela sama, “Poglej fant,” se mu je oče odkril do dna kot zrelemu možu, ‘‘do zadnjega sem prevzeten gruntar mislil samo na Jegalarjev rod in grunt, čigar zadnja korenina si ti, zato sem bil čemeren in žalosten. Vendar sem Bogu uklonil svojo voljo. V nedeljo, ko si prvič žegen dajal, mi je vse prešlo, zdaj sem vesel, zdaj sem ponosen na to, da si, kar si —” Vlažno se je zabliskalo v očesu Jega- larjevem, pa tudi v Tomaževem: “Bog lonaj, oča, za te besede, nikoli vam jih ne bom pozabil — ” že od jutra naprej je ves čas pritrkavalo tisto nedeljo. Pred župniščem je bila glava pri glavi. Nekako ob pol desetih sta stopila v sobo k Tomažu oče in mati. Tomaž je zdrknil s solznimi očmi na kolena, da sta ga blagoslovila za novo pot. Mehka je bila ma¬ terina roka kot njena želja, ki jo je nosila dolga leta in je sedaj uresničena. Jegalar je s tresočo se roko naredil križ na sinovo čelo, usta in prsi, potem pa so stopili v vežo, da, ga napravijo. Sestra mu je pred vrati dala križ na pot v njegovo življenje, križ, ki bo vsak dan večji, vsak dan težji, ki ga bo pa nosil podprt od roke — svojega Gospoda, za katerega se j-e vsemu odrekel. Kolikrat je 'Jegalar slišal nepozabljivo pesem: Novimašnik bod’ pozdravljen — Da¬ nes jo j‘e razumel, danes ga je pretresla,, s ponosom navdala, še sam je pritisnil s tre¬ sočim glasom in pomagal vsem, ki so peli svojemu faranu, svojemu vaščanu, svojemu vrstniku, sosedu, prijatelju in on svojemu sinu ■—- ■—- Ta njegov sin je prvič povzdignil hostijo — vsemogočnega Boga. Bog ga je izbral — 107 — zato se veseli vsa fara, vas, zakaj se ne bi iz cele duše tudi on, ki je njegov oče. . . Prenekatero pohvalo so izrekli na, pojedini razni govorniki za novomašnika, hišo, mater in očeta, prenekatero pesem zapeli, preden se je slavlje končalo, nihča pa se ni upal omeniti Jegalarjeve bolečine — izumrlega, rodu, ker so vsi mislili, da ga še vedno boli. Le on in fant sta vedela, da ne. šele pozno v večer sta sedla v oddaljen kot Jegalar in stari gospod župnik. ‘‘Danes boš peljal, Jegalar, poln, zvrhan voz same hvale domov. Meni se pa zdi, da te moram zato pohvaliti, ker si se tako trdno in ko¬ rajžno držal. Dolga leta že vem in čutim, kaj te boli, in danes sem mislil, da te bo bolelo najbolj. Jegalar, danes si pokazal, kakšen mož si; za moža sem te imel, danes si v mojih očeh še dvakrat toliko vreden. Ne boj se, Bog ti bo v hčerah vse povrnil, kar si mu v sinu dal.’” Stisnil mu je roko — - "Gospod župnik, je Jegalar ginjeno rekel, ‘‘Bog lonaj za te berede, pa so že nepotrebne. Bolečina je že zaceljena. Zdi se mi kakor v 'hali tfn. ~ ‘‘Danes sem šel pa po stari cesti,” je dejal oče Petač, ko je sedel za mizo k ve¬ čerji. “Kalvarija bi bila pa res že potrebna popravila.” Mati, ki je imela opravka s štirimi otroki, ni odvrnila ničesar, toda najmlajši, Jakec, je brž dvignil glavo: "Tudi jaz sem jo videl zadnjič, ko smo šli iz našega otroškega zavetišča tam na sprehod in trgali rože ter jih polagali pred dobrega Jezusa. Videli smo, kako je kamenje v... v..., no, kako se reče tistemu, očka, ki drži križ?” ‘‘Menda misli podstavek.” "Da, podstavek. Res, vse kamenje v pod¬ stavku je že omajano.” Ko je mati razdelila juho po šestih krož¬ nikih, se je lahko vmešala v pogovor še ona. “Saj ta naša Kalvarija še ni tako stara, še prav dobro pomnim, ko so jo postavljali. Bila sem stara nekako toliko kot Jakec, ka¬ kih sedem ali osem let. Imeli smo sveti mi¬ sijon in postavili so jo v spomin nanj. Vsi so hod li tedaj še po cesti; toda, pozneje, ko so zgradili novo, ja ostala čisto zapuščena. Da, prav dobro še pomnim. . . Dvanajst mož je tedaj neslo križ na ramah ” ‘‘Dvanajst!” je vzkliknil Tonček. “Ali je tako težak, mama?” “Da, zelo težak. Zdi se mi pa, da podstavka tedaj niso zgradili dovolj trdno, ker se je že tako hitro razmajal,” “Zakaj ga pa ne popravijo?” ‘‘Bilo bi precej drago. Včasih je bil naš trg bogat, toda sedaj je mnogo hiš propadlo, drugod imajo mnogo otrok.” “Kot pri nas, mama!” “Da, kot pri nas,’ in mati se je zadovoljno ozrla po rdečih licih svojih sinov in hčera. ‘‘Toda paziti moramo vendarle, da pri takem občinskem odboru, kakršnega imamo danes, ne pridemo slednjič še ob Kalvarijo,” je pripomnil oče. vojski dobljena huda rana, ki se zaraste; jo človek čuti včasih, preden se vreme spr e ' meni, drugače mu je pa še samo v čast is ponos. Bogu sem sina dal, On mi je pa ran* zacelil, da več ne boli.” “Bog s teboj, Jegalar, če že danes P raY vidiš, kako boš šele tedaj, ko boš imel moj* leta! Verjemi, da vsako leto človeka bob bliža nebu in trga od zemlje, če je člove* pravi — če ne, pa je obratno — in to je človeka največja nesreča in žalost. Nam* dvema je prihranjena, tvojemu sinu bo P' to največji križ v njegovi službi, kolikor ’ dijo moje slabe oči. Ljudje gredo vedno dalj od Boga, vedno globlje v zemljo in svoj čast —” “Daj, da še enkrat rečem lahko noč tvojem* sinu in svatom, star sem, moram počiva 1, lahko noč, Jegalar.” Svatje so se razšli. Jegalar je peljal sin* ■ novomašnika domov, da preživi na rodne*! gruntu še nekaj tednov in se potem loči o® I njega in zaživi za božji grunt — -- “Kako to? Po kakšni pravici?” se je **' čudila mati. “Eh, ženske ne razumete postav!. . . f 0 škodovano Kalvarijo bi lahko popravili, tod* j če bi se podrla, bi morali dobiti posebno d°' voljenje za postavitev. In, draga moja, san 1 veš, kako se je zadnjih pet in dvajset 1? | vse spremenilo, župan bi takega dovoljeni i nikoli ne dal gospodu župniku.” žena je prikimala. Poznala je strastn protiversko razpoloženje občinskega odbori j “Govoril bom z gospodom župnikom,” 3 I pristavil mož. ‘‘Naj priredi v cerkvi darovani* za popravilo Kalvarije ali pa zbirko m e ( , ; ljudmi. Pisal naj bi morda tudi škofu. •; j Mati je zmajalo z glavo, kajti vedela 3 j da je tudi škofija jako revna in preobložen s potrebami. , Nato je nanesel pogovor na druge stvar j Toda mali Jakec se je zamislil. Tako, dr» s križ, pred katerim je tolikokrat pcklek*j J pred katerim je tolikokrat polagal rože, k* ob stari cesti je obsojen. Oče je dejal ta* in on se nikoli ne zmoti. . . Po večerji je legal ves zaskrbljen in s njalo se mu je, da se je rušila celo sama c e . ( kev, kamen za kamnom, medtem ko si J, gospod župan zasmebljivo mel roke. Od sam groze se je prebudil. Zunaj je ležala še tem® noč in hud veter se je zaganjal v oknice. je v dnevih pomladanskih neviht in viharJ e Le s težavo je Jakec vnovič zadremal. ™ Zjutraj se je veter nekoliko polegel, to dež je še vedno lil kot iz škafa. Mati J oblekla svoj drobiž in mu dala zajtrk. kici še nista hodili v šolo in Tonček, nalS rejši, je ostal tudi dama; bil je nekaj P r hlajen. ^ “Jakec moj!” je dejala mati, ‘‘saj si ^ velik fant. Nimam časa, da bi te spremil*^ šolo; pripraviti moram še obkladek Tončka, a Micka — tako je bilo ime dom dekli — ima danes žehto.” I šola je stala komaj deset minut od P e GENEViERE DUHAMEU f — 108 že in Jal£ec je sam prav dobro poznal trg. 8 Y **rat je tako naneslo, da je moral oditi Po najbližji poti v šolo. Se °4a ko je prišel deček danes na cesto, 2Vo Je . hekako obotavljal. Ura na cerkvenem °setn U ’ ki 36 Se vedn ° stal ’ j e kazala šele pj^^goden sem,” si je dejal Jakec. “Sto- n 0 . * a hko še do stare ceste, da vidim, če v arijg?,^ vihar ni preveč poškodoval Kal- skr ^no — storjeno. Pogledal je hitro še Pote aj . naza J. če S a morda ne vidijo od doma, P* Je pa izginil v eno izmed malih stran- 0 Plic, ki so vodile na polje. . . se se je že poldne, toda Petačeva mati Ulji Za man ozirala po svojem sinčku Vzne- Je 3a * a jo je vsaka malenkost, tako da se 4*i »jen Pe s mož večkrat norčeval iz nje; toda Pute° , e na raš<5alo njeno razburjenje od mi- klj c .. 4° minute, vendar si ni upala oditi SiSe,,/ ®°ža. Tedaj je zazvonilo angelovo če- „ 3 e in skočila Je pokonci. bJi 0 °mne!. . . ■A-H j e morda zaprt? To bi sreg ^PviC. Ali se mu je pripetila kaka ne- Priji, Toda pozna ga ves trg. Gotovo bi nam W p °vedat, celo če. . . Joj! Moj Bog, kje v aar hodi!” 'Ah^ 0 st °P' 1 °^ e Petač. razit,' 1 danes ne bomo jedli?” je vprašal "l^ne volje. '‘Pr ^ akca še vedno ni!” reč! Moj Bog, kaj pa vendar misliš? ^PPtnli 81 3e paC ma jhen potep. Morda Je kasoi] , kake & a sošolca, pa se Je malo za- Veruj mi, da ga ne bo odnesel ®®8a.” Pra 5 a '! ag1, lepo te prosim, stopi v šolo in po- Ko 1 ’ kdaj je odšel...” kot v,/ 6 3e oče vrnil, je bil prav tako bled ' 1 Jav 0va žena. ®° Y eda] Ca 4anes sploh ni bilo v šolo,” je Ju ai ha kratko in z zamolklim glasom, bost i 1*1 nekoliko prikril svojo razburje- r ®lSi n Pristavil: “Najbrže se je Sel danes ''Ne tepat ali ka1! ” ka ko govori vendar tako! Sam dobro veš kaj t,, 3az ' da bi naš Jakec nikoli ne storil tav 8a ' In zaka j naj bi bil tudi izostal, •e Je hn rad hodi v š °l°- l n rav no za'danes 5 e Je n ce l° P ra v dobro naučil vse. Moralo goditi kaj drugega.” tf ese a 150 opazila, da se tudi mož ves Ostriti 0,1 strah u za otroka, ga je skušala po- * * •» z a y F 4 a Pa ni nič hudega. . . Bog je dober PaJv a v njegovo previdnost.” S pomočjo nekaterih sosedov so ga za-, čeli brž iskati, toda nobeden njegovih so šolcev ni vedel povedati o njem ničesar. “Treba bi bilo pogledati še po polju,” so menili nekateri “Ali ne tabore neki tuji sej¬ marji zunaj trga, tam onkraj stare ceste?” Mati je vsa drhtela in skoro omedlela, ko so odhiteli nekateri proti drevju ob stari cesti. Nenadoma so zaslišali otroški glas, ki je slabotno klical: “Očka!. . . Mamica!. .. (Pomagajte. . . ” Klic je prihajal od križišča, kjer je stala Kalvarija. * * * Vihar je bil zadnjo noč dokončno omajal križ, toda zadrževalo ga je še vejevje okoli stoječih dreves, da se ni zrušil popolnoma Vsak nov sunek vetra bi ga vrgel po tleh toda za sedaj mu je majhna opora še poma gala, da ni padel. In že od jutra je med dežjem in vetrom opiral mali Jakec svoj hrbet ob močno nag¬ njeni steber križa ter ga podpiral z vso svojo silo. Tako je ihteče pripovedoval svojim staršem, ki so nežno objemali svojega malega najdenčka, medtem ko so možje, ki so pri¬ hiteli z očetom Petačem, postavljali nazaj Kalvarijo. “Naš mali! Naš dragi!” sta ponavljala ganjena roditelja in stiskala že popolnoma onemoglega otroka k sebi. “Ali nisi pomislil, da bi te križ lahko zmečkal, če bi padel?” “O, ne!” je odvrnil deček. “Vedel sem prav dobro, da mi dobri Jezus ne bo storil ničesar hudega. Toda očka,” je dejal, “ker bi križa ne smeli postaviti več nazaj, če bi se podrl, zato sem ga moral podpirati.” # * * Nekaj mesecev pozneje so Kalvarijo po polnoma obnovili. Lahko si mislite, da verniki vse škofije, potem ko so izvedeli o tej zgodbi, nikakor niso hoteli zaostajati za malim deč¬ kom. Bil je velik praznik za vso župnijo. Prišel je sam škof, da izrazi priznanje vrlemu krščanskemu junaku, katerega je nazval ob tej priliki Krištof. To pomeni nosilec Kri¬ stusa. Duhamelet Geneviere (roj. 1899) je pro¬ fesorica v Parizu in je bila ponovno odliko¬ vana z najvišjimi pisateljskimi priznanji in nagradami Njene črtice kažejo globok čut za opazovanje. Napisala je mnogo romanov, gle¬ daliških komadov in tudi nekaj zbirk pesmi, črtica, ki je objavljena, je izšla v zbirki no¬ vel. ki jih je zbral in prestavil g. Prane Er¬ javec, izdala pa kot letošnje Večernice Go riška Mohorjeva Družba, ^at(X JANKO • • ♦ v/\aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/xaaaa/wvaaaaa/\aaaaa/w t a kotlu kamenitih vzpetini poraslih tu & temnozelenim mahom, čepi vas Ka- c ih škrbasto kamenje moli na vseh kon- že v 8uhlh tal. T dv 6 86 p °P°ldne čepi ob vijugastem potoku »a fp. 8llPe stisnjena postava človeka. Trdno ®°»ce'° lma pogreznjen zaprašen klobuk. les 6ll J 0 ’ 1 škropi z zadnjimi žarki v velik Kr <žnik, ki ga starec neprestano vrti v desnici. Zdaj zdaj zajame rjavo vodo v krožnik, s katerega padajo ob vrtenju vodne kaplje kot z mlinskega kolesa in se modro, zeleno in rdeče lesketajo v sončni luči. Po daljšem času podrgne s predolgim kazalcem starec s krožnika v pločevinasto štirioglato škatljo pesek, v katerem se sveti zlat prah. Sonce je že pristalo v zatonu, a večer se še ni prihulil na zemljo. Na jugu so vstale 309 cele kopice pepelnosivih oblakov. Te so tudi napotile čepečega starca od potoka domov. Pred svojo strganijo stoji stari stiskač in se ozira v levo in desno v sivo nebo. Blešči se belina njegovih velikih oči, ki so krvavo obrobljene. Na hrbtu mu je telo pognalo v grbo, rumeni puh na glavi mu le še za silo služi. Dolge kocine na bradi se rdeče svetijo. Dvakrat, trikrat tleskne s palcem in kazal¬ cem. čudno skrivljene in dolge prste ima,, pa vsi so razjedeni od vode. Z mezinca mu Strli umazan noht. Proti zahodu se nebo še sveti, tako da se tu z vzpetine prav lahko vidi planinski potok, ki sili po dolini naprej. Tam je nebo jasno in svetlo, zvezde se belo blešče. Na jugu pa je nebo sajasto in prav na koncu popolnoma črno kot planinska prst. Največje veselje vlivajo stiskaču v srce hitro se bli¬ žajoči oblaki. “To bo še dežja in vode. Ha, še bo lepo.” Na kamniti klopi pred bajto je mačka uslo¬ čila suhljati hrbet. Dolgčas je brez druščine. Kakor zamaknjen je starec v oblake. "“Dež, dež!” Potem računa, kakšno bogastvo mu bo ta ■dež prinesel. Tu v Karolini je namreč rudnik. Pa, ne premoga, ne. Niti svinca ali česa drugega, ampak zlata. Res, rudnik pravega zlata, že več let je od tega, ko ga je tuja družba nehala kopati. Nabrala si je nekaj zlate rude in menda se ji podjetje ni obneslo, pa je odšla. A ostali so izkopani rovi v gori. Iz rova teče rjav studenec in ta, tovori s seboj bogato kamenje. Kamenje je treba drobiti, ga mešati in čistiti v lesenih krožnikih in zvečer ostane v pločevinasti posodi prav malo zlatega prahu. Treba ga, je pomešati z živim srebrom in ga spraviti. Drugi dan spet tako in tretji, in četrti in peti. Prah se nabira, pa bogastvo s tem in blaženost v stiskačevem srcu. čim več dežja pošlje nebo, močneje vre vir iz zlatega rova in tem več zlate rude prinese s seboj iz osrčja bogate gore. Zato pa je stiskač tako neznansko vesel. Ti črni oblaki bodo prinesli zlato, čisto ru¬ meno zlato. Za hribi se je rdeče zabliskalo. Vsak čas bo zagrmelo. Oh, kako dobro de. še bo lepo na svetu. Stiskač se prestopi z leve na desno. Obliže si palec in prsti mu začno nehote drgniti drug ob drugega, kot bi šteli denarce. Z levim rokavom si obriše nos, z desnico se popraska po glavi. V očeh mu gori. Potem stopi v svojo podrtijo. Nekaj ka¬ menja je bil skupaj zmetal in z blatom za¬ delal. Tu stanuje. V levi leži na tleh kup cunj, na katerih spi. V kotu je lonec in žlica. Pod stropom visi kos krvavega mesa. še nekaj ropotije leži sem in tja po prstenih tleh. Majhna luknja v zadnji steni mu služi za okno. A tamle pod cunjami, pod zglavjem, tam je vse njegovo bogastvo. Spet gre tja. Usede se na cunje, potem mu svetle oči za¬ plešejo po prostoru, če ga slučajno kdo ne gleda. (Prižge svečo. Veter skoz vrata vleče v plamen, ,da nemirno gori. Prve kaplje so padle na streho. Kakor bal¬ zam hlade. Ah, ta sreča. Dolgi stiskačevi prsti tipljejo po cunjah- Točno vedo, kam iti po zaklad. Tresejo se> ; ko vlečejo iz cunj zavoj. ‘■Ah!” Starec boža z levo ovoj. Potem odvija- Počasi, previdno. Vsaka kretnja nova sreča- j In zunaj dež. Cunjo za cunjo odmota. Konča® j pride do velike steklenice, živo srebro je ' njej, pa vse polno zlatega prahu, široko se j mu razlezejo usta, da se vidijo škrbine ’ ; zobeh. Rdeče mu ožarja plamen krivi nos j šč-etin&ste obrvi. Stisne se v dve gube in steklenico stisn® . k sebi kot mati otroka. Potem se sklon 1 j nad njo in jo boža. “Ah! Ah! Ti moj zlatek, ti moj ljubček! . z usti cmoka in sline mu padajo na raztrgan® , hlač-e. “še te bom kopal in čistil, še veliko, v e ' j liko. Tako da bo steklenica čisto polna i® druga in tretja. Potem bom nehal. Sam 0 gledal te bom noč in dan in se menil s tebol- : Ah, to bo sreča. Ne, še četrto bom napolnil 15 1 peto. Potem pa ne več. Pet steklenic zlata> saj več res ni treba. Kakor otroke vas bon 1 varoval. In če vam bo dolgčas, vam bon 1 poskrbel še š-esto in sedmo steklenko... *' \ a. . .!” Zunaj dežuje. Močni šum spremlja d e2 ' Voda rohni in toča je začela. Divje se blisk® in grmi. ‘‘še, še! Voda, voda! Dež, dež! še, še! vse premalo, še vse bolj, da bo potok bo * 1 j deroč. Naj vrag vzame sosedove vrtove! Zlat 0 ' zlato!” Kakor bi ga nebo uslišalo, d-ež vse moč¬ neje lije. škropi mu skozi vrata in okno J prostor, pa kaj zato! Malo pojenja, a ® huje pritisne. “To je prav! Verjetno se je oblak odtrga 1 ' Le naj se! Da bi se še eden, še dva.” I Ah nocoj ne bo mogoče spati od prevelik sreče. Saj bi šel sedajle pobirat drago ka¬ menje. Sem bi ga znosil in ob sveči rešeta 1 ' da bi nabral zlati prah. Pa preveč satansk i lije. , Nič, jutri bo treba navsezgodaj vstaj- 1 ' S Dobro bi bilo zagraditi drveči potoč. Vo<* bo drvela naprej, v kotanji za jezom se bo P nabiralo drago kamenje. Nabral ga bo vreče, potolkel, presejal, izpral in v dlane mu bo ostal rumeni prah. ... Vedno bolj divje dežuje. Bliski razsvetli hišo, da se ustraši. Hitro zavije zlato v cuni : Veter mu upihne svečo. Naenkrat je tim sam pod cunjami. Na čelu čuti pot in vse t e , i drgeta. Tako pa še ni lilo, kar je tu P 1 , zlatem viru. Pa naj le, še bolj, še vse hod' da bo zlata veliko. Zdi se mu, da vidi šest, sedem steklen 1 ’ vseh polnih zlatega prahu. Pa še dve čakat pripravljeni, da ju napolni. Potem bo. . . g j Grozen ropot dežja mu zapre usta.. Voda s . je vlila kakor pri slapu. V hišo je butnil c potok. Naenkrat je vse v vodi. -j Starec se vzpne, a močan tok ga tre® z vso silo po tleh. Stene so se premaknil Strop se zamaje. Voda odplavi vso šaro P skalah. * še dvakrat, trikrat se prekopicne po kamnih, potem čofne v potok kot štor. se bo napil zlata do sitega, revež. 110 — 2W Jzb MERNIIC V/WWVAAAAA/VAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ® u enos Aires. . . ^zn'° stop ^ Pri Piedrasu s podzemske že- e »ak _ n >ce, te zmoti zvončkljanje. Monotono je, otnerno in uspavajoče. na^ a - p l°Cniku, P r ed vhodom v podzemlje sedi iti ni zkem stolu berač. V levici drži zvonček z h nepre stano zvoni. V naročju ima krošnjo bonboni Nad to ročno trgovinico pa nosi n , a Pisa epec. Niko sle " San ° svojo nesrečno vizitko: Ciego —- - c - z zvoncem opozarja mimoidoče nase. seri- Sogar nisem vprašal, kako dolgo že Sem ta berač na Rivadaviji. Pred letom, ko s® znašel v mestu, sem ga že tam dobil. ^ bda sedi tam noč in dan. Tako me mika, kak * se ^ e l k njemu in bi ga. zaupno vprašal, jj. K ° dolgo že sedi tu in zvoni mimoidočim, s . Se ne zmenijo zanj. Pa si ne upam. Bojim še aatnre č, da je mož tudi mutast. Nikoli ga Sla; do ^isem slišal govoriti. Samo njegov zvonec moleduje in prosi. On pa sedi v Silo Ali iuuoi. W11 JJcl OCUl V Ppp bianstveni pozi, z visoko dvignjeno glavo, d očmi mu stražijo temna očala. lak itn °'dočim je to zvončklianje prišlo že b er ° v ušesa. da ga sploh več ne slišijo. Mimo d r bca hodijo tako kakor mimo vsakega Sed- ga človeka in se nič ne zavedajo, da str- 1 , Pre d njimi mož,, ki mu manjka nekaj bj šne Sa — vid. Nisem še videl človeka, ki k(, ® sklonil k slepemu beraču in bi vsaj it s u* °d njega bonbone. Reveži so revščine Prav >. va i en i- Pa imaio bonboni pri beraču [ isto ceno kot pri bogatinu. raf lrn am namena opisovati danes tega be- S{j n a ^* celo prositi v njegovem imenu milo- gr e( j e ' To zgodbo sem omenil samo mimo- pfj^pdar slišim namreč slepčev zvonček, mi ga p r pr ed oči slika nekega berača, ki sem «jbd 15 leti srečal na novi maši v Prlekiji. dru„ ez ” smo mu rekli. Nihče mu ni vedel Zatg ga imena. Tega priimka se je nalezel je imel trde, po koncu zraščene, ljubo d ° ° ei se = a i°Ce lase, ki so, resnici na ^ a da Pov, edano, sličUe ježevim bodicam. zv 0 f,p Se ie približal hiši, je potegnil iz žepa °J malo pokopala in glej, kmalu je privre' iz zemlje vodica in se zbrala v tolmune®: Marija je poprosila Jožefa, naj kopv naprej in brž je doteklo toliko vode, 11 je bilo stiske konec. Veselo je žuborela vodica po trde" kamenju. Ptički so prileteli, pili in vili Boga. Tako je Marija prišla do vod' da je lahko kopala otroka, prala perd in vsak dan donašala sveže studenčnk; S časom je dorasel Jezušček in se t igral z vaškimi otroci. Nekega dne so b J vsi trudni in žejni radi igranja in kanja. Tedaj jih je odpeljal JezuščeK^ studencu in jim dal piti. Otroci so P, in pili. Povedali so pa tudi doma o c doviti vodi in kmalu so prosile vse & tere za vodo iz tistega studenca. V vasi so se pa jeli goditi čudeži. Sv e J{ j moč je morala biti v tisti vodi, k|J ozdravljala je mrzlico, celila vsakrS® rane in dajala novo moč. Če so mat® skopale v njej gobave otroke, so p a ^ z njih gobe kot luskine in ozdraveli ,, Tedaj so si ljudje tiho pripovedovanj “Kdo nam je naklonil to velikogdobrot' Ni li to tiha ljuba gospa., ki tako r® dela? Jožef nas je naučil umnega roj* deistva, Marija pa naše žene šivanja. ™ prihaja od teh ljudi, blagoslov in sr e ® Pojdimo, izvolimo Jožefa za svojega s ^ rešino; vedno naj ostane pri nas in 11 bo naš vodnik!” „ Tako so govorili možje in so šli. „ se Jožefu zahvalijo. Ko so pa prišli ^ votline, so našli vrata in okna široko ° prta. Bivališče je bilo prazno; sveta " čina je odšla. — 114 — v e ^ a ]? s tni so odšli m-ožje domov in po- da so prišli prepozno. Tedaj so Jokale matere in otroci, neki starček v J e rekel: “Bog je bil pri nas!” Inio * studenec je postal ljudem svet. p Q n ° v ali so ga ‘‘Marijin studenec”, ^je so ga ogradili s kamenjem, po¬ sadili drevje okoli njega in sezidali cer¬ kvico nad tistim bivališčem svete Dru¬ žine. Ko so prišli potem čez mnogo let Jezusovi učenci v tisti kraj, jim je še ta in oni domačin pravil o dobrih tujcih, posebno o ljubem Jezuščku in o njegovi ljubeznivi, pridni materi. * ^ * * * 4 j^JUba moja Metka! V e i z našo Metko? spol? le bol J redko Ved ,, 3118 s . e me dedka. Tvni °, kislim nate. oftkite zlate, kakn r J av e In .-f. ttoja cedra. V** sa njave. ii Ca n ° 21Va > vedra? ^kor polna Tvoj ^dra čolna. cel 0 J SRleb skoro grešen, Ustnf' b ela volna, kisi JT dvoje češenj. ** veliko, ( ~Declk ODO pismo kaj, kako je s Tabo! Pošlji svojo sliko. Mene senči lipa, diham njeno cvetje. Spodaj klop in petje, jaz in moja pipa. Srce moje — kletka, golobica bela v njej, Ti, ljuba Metka. Kakšno, kakšno pismo, kakor fant bi devi pisal! Pa — odvisni nismo. Kaj bi? Saj otroka sva oba, ne Meta? Ti si še, a jaz sem spet JANKO 4 4 4 4 4 pal v otroške leta. Naj bo dosti! Kaj odpiši! Lep pozdravček, Metka, vsem, ki so pri hiši. Zlasti Tebi, veš, od dedka.’ Potlej zre veselo pismo stari dede. Kima z glavo belo, k peči, k peči sede. Strga tiho pismo. Molek črni vzame. Trese se mu roka. Glas je kakor žamet. “Oče naš za Metko zame — za otroka, in — za pravo pamet. ’ ’ (Sčaccfcooa smcf Starček je zaradi svoje visoke starosti pričel slabeti in bližala se mu je posled¬ nja ura življenja. številni otroci in vnuki so stali okoli nje¬ gove postelje. Zdelo se jim je, da starček mirno spi. Kar se mu prikaže na ustnicah in licu trikrat zaporedoma sladek nasmeh, kakor da bi snival prav prijetne in vesele sa¬ nje. Ko se je prebudil, ga vpraša najstarejši sin: “Ljubi oče,, zakaj ste se trikrat nasmeh¬ nili?” Oče odgovori: “Vse veselje mojega življenja je hitelo pred mojimi duševnimi očmi in nasmehnil sem se, spominjajoč se, kako se pehajo lju¬ dje za praznimi, posvetnimi penami. Potem je šlo mimo mene vse gorje in trpljenje, ki sem ga prestal v svojem življenju, in sem bil vesel, da je izginilo. Naposled sem se spomnil smrti, ki me bo rešila vsega zla in privedla iz doline solz v nebeški raj, in tedaj sem se tretjič nasmehnil, ker zapuščam to zemljo nadlog in vidim odprt kraj miru in duševnega veselja v Gospodu”. Otroci! Rešite posetnico in rebus iz zadnje številke in pošljite nam rešitev, za kar je čas do 15. februarja! Naslov: Uredništvo ‘‘Duh. življenja”, Victor Martinez 50, Buenos Aires. — 116 — Eno pesem čem zapeti očitno vam na glas, in nekaj razodeti, leta sedanji čas. Oh, kak ljudje se nosijo, po svetu grehe trosijo, da žalostno je slišati, kak hudo se godi. iPa nam je za verjeti, kir sami vidimo, če gledamo po sveti, kaj vse zaslišimo. Nas hudi časi stiskajo, ljudje se pritožujejo, pa vendar žaliti Boga nobeden ne neha. Napuh in prevzetija je poglavitni greh, hudobnost in norija se vlači po celem svet. Kriči vse brez usmiljenja, sovraštvo in opravljanje divja po sveti kakor zver, ljubezni ni nikjer. Vse ropa ino krade, vse kolne, goljufa, ne misli na te hude zapovedi Boga. V nedeljo in na praznike »pušča božja služba se, vgasuje svete vere luč, ki je v nebesa ključ. Po mestih in deželi je zdaj vse polno zmot, ljudje so se začeli že pačiti povsod. Se eden drugmU lažejo, za hrbtom fige kažejo, imajo vsi kosmato vest. Bogu so vsi nezvest. Pijanec v krčmi pije, razsaja, kakor zna, pozabi na te svoje, ki jočejo doma. Otroke, vbogo ženo doma ga stiska glad, vse strehe rebra kažejo, pijanca tožijo. Zdaj pride iz graščine za dacjo sekudou. ne najde v Stali žvine, ne v hrami belih kron! Al štibra mora vendar bit, to pravi sekucjon srdit, če bo v nedeljo boben pel. kaj boš pijane začel? Zdaj pa beraška palca podana v roke je, in tebe bo pijanca živila zanaprej. Oh kolkrat si nezmerno pil, al zdaj se boš po svet solzil po ptuj ih kočah stanoval, na golih tleh ležal. Posebno za mladino pijanost pridna ni, še hujši kakor žvino mladenša naredi. Okoli se potepajo, krvavo se pretepajo, in delajo ponoč nemir, so hujši kakor zvir. Kres keden kaj zasluži, v nedeljo zakadi, ponoči v vsaki luži na cesti obleži. V nedeljo lumpa celi dan, da je v pondeljek čist bolan, oj tako znajo zdanji čas, kako bo le za nas. Svet roženkranc moliti je take celo sram, se v cerkvi prikloniti pred božjim tronom tam. Drži se kak en oficir, se ne boji Boga nikir, se pogovarja in smeji, to pač ga veseli. Dekleta so tud take al pa nič pridnejši, so pravo ogledalo grde prevzetnosti, štimano se oblačijo, da se še lažje vlačijo, j in grejo s fantom v krčffl 0 v ker jih ni sram grešit. Nektere bodo rekle, da vse to pač ni res, pa vari se, ti dekle, da ti ne prideš vmes. Le mal ogleda j se okol, boš vidla, slišala dovolj, kak zdaj dekleta čenčajo, poglej, kak pravijo. Ve, deklice poštene, mi ne zamerite, če pa vas kaj zadene, pa se poboljšajte. Saj morate mi pač verjet, da je med nami dost dekl®' ki znajo glih tako ravnat, jih črno na znanje dat. So dve al tri skup zbrane, al če jih je še več, imajo take marne, da se ne šika reč. ., Pa ta, je fest, pa ta še b ° pa ta je meni bolj po ^° 1J ’ pa ta mi večkrat piti da, ne bom pustila ga. Le eno mi poznamo pregreho med ljudmi, ki jih od vsega kraja na svojo stran lovi! Ji sploh pijanost pravimo, pa se je ne varujemo, da vendar za popisat ni, kak hudo se godi. Posebno gospodarje pijanost rada ima, če se pred njo ne varje, mu hitro vse proda, živino, polje ino les, verjemite ml, vse to je res še večkrat dušo In telo zda še ta hudemu. Se nosi kak en šribar, pa je kmetiški fant, je Šuštar ali Žnidar, ima gosposki gvant! Klobuk ima na glavi tak, zavihan je iz zajčjih dlak. bi rad, da. bi častili ga ko sina kraljevga. Cigarce si kupuje in zlate prstane, da lažie zapeljuje nedolžne deklice, štimano hodi sem pa taj, si misli, da je bog ve kaj, pa dostikrat en tak bahač še nima svojih hlač. Ti ga ne boš dobila, si je že mene zbral, sva se že zgovorila, mi je roko podal. ji. Glej, kolko premoženje ih 3 za ženo tebe vzeti znam. le bodi zvesta mi vselej, za drugimi ne glej. Bi raj doma ostala, bi v cerkev nič ne šla, bi s tem razžalit znala svojga preljubega. t Vem, da bo gledal za met* zato se bom onravla boli’ pa naj odmoljo roženkra ki ni za moj grtanc. — 116 — I Prert i^ ed ogledalom, kafe, K? m obrača se, nafiL^J se ^ dalo JkSftl lase. S k ff L” Sgfl? “5« .-.. Saa- s nr,i„®, na drugi strani konja znašel na 3'la rženimi rebri, ki so se mu za- Sp Zbilje » U i Bruha kri in jetika se ga Bol 110 ib tci° leg n Jega “hlapec Jernej”, du- v a° J bin 0 lesn ° strt uradnik, ki se bori za Bar 0,tla 6i’ Rsi mu J e ue P rizna Jo> in za kot bdR ° ža kov n- Pa mu sa ne da;io ' In nat0 e - In nat V ’ k i Jim je revmatizem skrivenčil °> Poleg skupinice vodeničnih, v 8t r r'“U. jv. - ‘tou, ki bo dal dihati in - n ._nato dva, trije, ki jim je pijača ' ice: delirium trenrens. Nato to po svoji “seji” v boliche hotel in »r, 1186 ' pa mu je alkohol dal preveč najbolj varnem kotu dvorane dva, ki imata policaje ob postelji Vsak svojega, da je bolj gotovo. V ječi, kjer odsedevpta večletno ka¬ zen, ju je začelo nekaj črvičiti, pa so ju prepeljali semkaj. Sedita po nedolžnem! Enemu se je, ne da bi vedel, pomešalo nekaj sosedove živine med njegovo in, ne da bi vedel, jo je prodal naprej. Pa so žandarji in sodniki skrivenčili paragrafe tako, da so iz tega naredili tatvino. Drugemu se je pa pri nekakšnem prerekanju njegov sosed za¬ letel s prsmi v odprt nož, ki ga je imel slučajno v roki, pa je izkrvavel. Pa so žan¬ darji in sodniki spet sklenili, da j-e M to uboj v pretepu. . . Takšna je bila druščina, ki je pazljivo sle¬ dila vsem pogovorom med menoj in starim Ramonom. Seveda, nisem uporabljal ne pre¬ izkušenih katehetičnih metod ne učenih teo loških opredelitev za verske resnice, ampak najbolj priprost, recimo gavčevski način. V tej stroki je bila prava mojstrica stara sestra Prudencija, ki je dolga desetletja svojega žMjenja žrtvovala telesni in dušni negi svo¬ jih bolnikov, že očete in morda stare očete teh bolnikov je na isti način poučevala. Za¬ čela je navadno s prirodopisjem, z živalstvom. “Si ti žival ali človek?” Sledil je seveda od¬ govor: “človek.” “No, zakaj pa potem živiš kot žival? Obnašaš se kot bik v pampi, pre¬ tepač in neporočen, piješ kot krava tn kvan- taš kot pujs! Ali se to spodobi?” In nato je kmalu pričela z glavnim napadom: “Očedi svojo dušo, dedec nemarni, da se boš vrnil 117 domov zdrav na duši in telesu. In svojo staro pokliči, da se bosta cerkveno poročila. Pa otroke daj krstiti, da ne bodo taki kot po¬ ganski zamorci v Afriki. Bo vse zastonj ” Be¬ sedica “zastonj” je več zalegla, kot cela no- vena pridig, če je šlo včasih bolj trdo, se. je poslužila posebnega trika: vabnikov. Enega ali drugega izmed bolnikov je imela priprav¬ ljenega, da je v danem trenutku let prebil, češ, jaz se hočem spovedati in prejeti sv. obhajilo. Samo da se je sprožilo, potem ^ je šlo samo od sebe. In potem je dobra sestra hodila od postelje do postelje, ponavljala z bolniki molitev Očenaša,' češčene Marije, Apostolske vere, kesanja itd. razlagala naj¬ osnovnejše stvari iz katekizma, enkrat, deset¬ krat, stokrat, dan za dnem. Ni mnogo ostalo v trdih in takih stvari nevajenih glavah, ne¬ kaj pa le. Ko sva s starim Ramonom odkričala prvo spoved, je prišel trenutek, ko se je dalo kaj storiti tudi za duše Ramonovih tovarišev. Ramon je bil po spovedi ves drug. Mir in sreča mu je odsevala z obraza. Srce je do¬ seglo nekaj, po čemer je podzavestno dolgo hrepenelo. Krčevito je stiskal v svojih rokah majhen križec in jokal od sreče, jokal kot otrok. ‘‘Caballeros,” kdo hoče jutri zjutraj botro¬ vati našemu Ramonu pri prvem sv. obha¬ jilu?” “Kako, padrecito, botri pri sv. obha¬ jilu?” “Seveda, saj ste imeli botre tudi pri poroki, ali ne, in novomašnik jih ima tudi pri novi maši, ali ne? Zakaj bi pri sv. obhajilu ne bili? čim več jih bo, tem boljše bo.” ‘‘Padre, jaz bom že,” se oglasi “hlapec Jernej”. Redči se oddahnejo. Ramon ne bo brez botra. Na licu mesta spovem Jerneja, “še kdo, caballeros?” Nič! “Menda vendar ne bo imel Ramon samo enega botra?” “I, bom pa še jaz, padrecito! ’ “Macanudo, pri¬ jatelj!” In sem ga spovedal In nato se je utrgal plaz. “Jaz tudi,” se oglašajo kar po vrsti. Sestra Prudencija žari od sreče. f r ,J stavlja stol od postelje do postelje, izprali možakom vest, obuja z njimi kesanje, po spovedi zahvalo in odganja radovedne*, ki silijo v dvorano. Mine ura, dve, že sem 5^ koncu. “Kaj pa vidva?” vprašam bolnika, sta se zdravila pod policijskim nadzorstvo®! Eden in drugi skomigne z rameni in p°^j na svojega varuha, češ, saj vidite v kak s ( druščini sva: garj-evi ovci, ki ne spadava čredo. “Nič strahu! Saj. so tudi desnega tgJ bojnika gnali policaji prav do križa, paj je le dobro spovedal, ali ne?” “No, do®.j ( pa še midva!” Stražnika sta se odmak® f in tudi zadnja dva sta uredila svoje rac® z Bogom. --j, Seveda so bili ti računi malo drnS a \ kakor bi morali biti strogo po učenih Vendar sem prepričan, da Gospod, ki n °, _i. _ y-.__.-i__ .i: j . — »3 + 111 V dostikrat ne po svoji krivdi. Bog ve Ješ* bi bilo z nami, č-e bi bili na njihovem m el Drugo jutro po maši je prišel Gospod k s Jj, remu Ramonu, Ko je glas zvončka na,zua' da je sveti trenutek blizu, je zadonela r spodu v pozdrav pesem Alabado sea el S j,- tisimo Sacramento del Altar! Peli so ^ niki, Ramonovi botri. Za Ramonom so r# božno prejeli sv. obhajilo vsi njegovi tova * * * • $ e . Ko hočem Ramona popoldne obiskati, mi zdi, da spi. Pa ne, oči ima uprte nek j v daljavo... Primem ga za roko. Nima ^ pulza,! Zatisnem mu oči in mu pokrii obraz s prtom. jj-I Petindvajset Ramonovih botrov je vedno opazovalo to dejanje krščanske j bežni do bližnjega. Tišina, smrtna tišina po dvorani. Stari Ramon je končal tek svojega lj-enja. ^ BESEDA PASTIRJEV Papeževa božična poslanica je vsemu svetu pokazala, kje je in kam mu je iti. Ker je božje usmiljenje neizčrpno, je rešitev blizu, dasi je človeštvo popolnoma zašlo in bi bilo, samo sebi prepuščeno, izgubljeno. Nebeški Oče pričakuje vseh izgubljenih sinov. Sveto leto milosti je čas povratka v Jezusovo Cer¬ kev in pričetek nove dobe njene zgodovine. Ko je sprejel skupino članov ameriškega kongresa, je sv. oče pohvalil navado v Zdru¬ ženih državah, da vsako leto uradno določijo dan splošne hvaležnosti Bogu. želel je naj bi tako bilo po vsem svetu. Spomnil je nauk sv. Cerkve, da je dajanje hvale Bogu resna dolžnost tudi za “vest ljudskih predstavnikov, ki so izvoljeni prav zato, da potrdijo, po vežejo in poenotijo na polit, področju. ^ globlje duhovno delovanje in teženje Glavni asistent Krščanske zveze ita-D^n skih delavcev mons. Civardi piše v Katoliške akcije: “Gospodarska snžnost, ^ traja, kar naprej tudi potem, ko je ^5* gp® dejni dih krščanske ideje pometel s te*®^ sužnostjo. . . Množica brezposelnih in st po¬ jočih je dokaz, da je kapitalistični sistem f zabil bistvene pravice dela, ki nujno sP aa c ,t pravici do življenja. . . Tedaj ko bodo ljene verige gospodarskega suženjstva, a. mo, da se bodo zdrobile tudi verige kov, ki ločijo delavstvo od Matere in mu jemlJo zaupanje do krščanstva K J- vsemu, kar je to izvedlo na socialnem ročju v 20. vekih zgodovine.” — 118 SVET <> leto 24. decembra zjutraj so se vršile leto. 8 katerimi se je začelo 25 sveto ®°lnil' . delavnik, vendar so ljudje na- 35.ooo ^ 8li kansko cerkev sv. Petra — okoli stalo J ' e 8l ° vanjo, okoli 15.000 jih je l*etra s tebrišču in pred njim, trg svetega t°li ko Pa za Srinjalo 150.000 klečečih; prav itej etQ Se w i*k je nabralo po bližnjih cestah, če *ilikarn > - pred ostalimi tremi ba- Nu, 1 . i0 • sv - Janezom Lateranskim, sv. ki jo® 111 sv. Manjo Veliko — je bilo vseh, j. ' ‘ ov esnostim prisostvovali, en milijon. ik ofov°H Papeža nos *^ v P r °cesiji kardinalov, 8V - PetV aullov nikov in menihov preko trga le haj Dr a ’. so Ludje molili rožni venec. Sv. oče * D h>hirai Pokleknil pred oltarjem, potem pa *daj ji 1 himno Pridi sv. Duh. Procesija je 8Ve t*h v P ° st °P n i^du navzdol in dospela do Je s s fat. Nastala je popolna tišina. Papež ** a Č'eri e , T f rn *? 1 kladivom prvič udaril po po¬ je Ulj m križu na vratih in zapel: “Odprite * a Del e ’ , v rata pravičnosti’’. Zbor sikstinske P °klo i odvrnil: “Vstopil sem skoznje in J*i so Kj, se hom Gospodu.’’ Ob drugem udar¬ jajo hi- Papeževe besede: “Vstopil bom v y vrvopuu: rcvui pa.. vigci str 8t ° v ^Hia v tvojem svetišču poln spo- ^°Čn e jv. Tebe.” Tretji udarec je bil naj- ' aj ti z ^ ru ^en s pozivom: “Odprite vrata, z nami.’’ Odgovor: “Kdo je tr *ta 0 «5 eke v Izraelu?” Tedaj so se težka | e ^ 6v itti tf aknlla in zvonovi 80 za Peli. S pa,- vai a blagoslovom se je slovesnost kon- V S b J5aT r 'll e ! jek zjutraj je sv. oče prvikrat » Pre ihlj a f- 6V sv - Petra, da prejm-e odpustke. r so ga: 60 škofov, člani Icongre- *barj ev dovniki in seminaristi. Na tisoče ro- bišo, Gospod!” Pevci pa: “Vrgel sc je opazovalo obrede, dočakalo bla- Scm 0v ln - - - jhig ob odhodu navdušeno klicalo svo- , i°vijgp avar ju. Ob tej priliki je bila bla. ( >e tihj e p “togsia della Veronica”, kjer so Y ka ter 0 Z tr PL’enja Gospodovega: del sulice, eroajkjj^b La prebodli, delček sv. križa in aa . Vz 0č^ etl ,°dpustek so dobili vsi, ki so bili <] Sl . tisti k 1 "- 1 °dpiranju svetih vrat, pa tudi a iho oi’ . 80 v celoti slišali vatikansko od- ij 6(1 esnost po radiju. PoTpi anicanii ’ ki 80 i ih državni pogla- -Nprej ‘ za božič sv. Očetu, omenimo t av i: “M - anico generala Perona. V njej j. v 'iat a * barod in moja vlada znova zago- bljiro . .katoliškim zanosom svoje n-eod- Oh *’ ki n e ^ en J e P° miru in sožitju med na- ZjlavZi Peljita na socialni pravičnosti, in^bski j.^tku svetega leta dviga ar- k^ljavl' - k Bogu mol.tev za zmago sloge Tf^ Jen Je človeškega dostojanstva.” Vo^ Se dmk° Vo Poslauico je papežu izročil . a > Utele5 V °hPoslanec Myron Taylor. Božja Y jb i ko ¥eiri sen a v rojstvu in poslanstvu Odre- e ?*• v teh e 6 ve dno jasneje izraža v zgodo- bo trur- Se Združene države še po- av eštv 0 Lo, da bi po Jezusovih naukih (j ,/ 11 — y ls lo do pravičnega in trajnega Si t Ug im : ."/Odgovoru sv. očeta se bere med. človc5/ esnici - za svet ni druge re- u kota i n y “tvo mora slediti Kristusovim zgledom, kjer se priznava, da so vsi ljudje sinovi enega Očeta, ki je v ne¬ besih, in da so pravi bratje Po svojem edin- stvu z božjim Sinom.” Le to bratstvo in iz njega izvirajoča enakost in ljubezen moreta dati človeštvu mir. Papež blagoslavlja Argentino. 28. decembra je prišla v Italijo druga skupina romarjev iz Argentine. Vodi jo kardinal Caggiano. V sre¬ do, 4. januarja jih je sprejel Pij XII. Razen kardinala je bilo v skupini še 5 nadškofov in škofov : Fasolino (Santa Fe), Guilland (Parami), Buteler (Mendoza), Sosa Gaona (Concepcion), Castellano (Cordoba). Sv. oče jih je nagovoril v španščini. Razveselilo ga je tako številno in tako lepo organizirano za¬ stopstvo. Potem je podelil blagoslov romar¬ jem in vsej Argentini. Sprejem diplomatskih predstavnikov. V sredo 28. decembra so predstavniki držav v Vatikanu voščili za sveto leto. Prvič se je zgodilo, da jih je papež skupno sprejel. Manj¬ kal je edmo jugoslovanski zastopnik, ki je bil tedaj v Beogradu. Sv oče je poudaril pomen Vatikana. “Vojaška zmogljivost te državice je ničeva, neizmerljiva pa je njena zmoglji¬ vost za mir.” Upati je, da bo ta sila vedno rastla v blagoslov vsem narodom. “Bolje kot kdorkoli drug morete vi soditi, s kakšnim ve¬ seljem bi dočakali, ko bi to leto, sveto leto začelo novo usmeritev duha in srca, nov način vsakdanjega življenja in medsebojnih odno¬ sov, povratek zašlih k točnim pojmom, pravi resnici, k resničnim temeljem miru v social¬ nem življenju in v mednarodnih odnošajih. Po tragičnih letih, ki smo jih preživljali, se je med najbolj zdravimi plastmi vseh narodov zbudila in obnovila želja po spravi, hrepe¬ nenje po duhovnem bratstvu med vsemi na¬ rodi dobre volje. Globoka Iskrenost in ne¬ dvoumno skupno občutje teh teženj bosta, kot upamo, razpršili zadnje ostanke temnih časov, ki so za nami.” Polnočnice v Jeruzalemu in v Moskvi. V Jeruzalemu ni ta čas več kot 200 katoličanov. Maše so bile po samostanskih cerkvah in ka¬ pelah. Moskva je najprej doživela katoliško mašo kakih 300 sovjetskih podložnikov, za tem pa se je 200 tujcev udeležilo polnočnice v francoski cerkvi sv. Ludovika. Med verniki so bili ffancoski, angleški, ital.janski in bel¬ gijski poslanik. Za cilje Svetega leta. Italijanska Katoliška akcija začenja s Svetim letom “križarsko voj¬ sko vel kega povratka”. Razen 4 milijonov članov KA se je bodo udeležile vse verske organizacije. Namen je ta, da bi se spreobrnili komunisti in pristaši drugih brezbožnih strank. Gre torej za rešitev duš, obenem je napovedan brezboštvu boj brez usmiljenja. Italijanski komunisti pa so pozvali k ojačeni borbi proti protikomunističnim silam z Va¬ tikanom vred. DOBRO IN ZLO Fronti dobrega in zla se torej vedno raz¬ ločneje opažata. Nekaj pojavov s fronte do¬ brega: Dan, ko so se odprla sveta vrata, je bil tudi dan prvega televizijskega prenosa iz Va¬ tikana. Aparate je darovala Francija, pri pre¬ nosu pa sta sodelovali italijanska in fran¬ coska radijska družba. 119 Katoliški zdravniki v San Franciscu bodo poslali v Lurd moderne aparate, s katerimi bodo lahko raziskovali čudežne primere ozdravitev. Razen koscev sv. križa v cerkvi sv. Petra v Rimu in še v nekaterih drugih krajih, so nekateri delci vdelani v “svetem jeruzalem¬ skem križu” otenem s kamenčki s Kalvarije Ta križ potuje zdaj po svetu. Pred kratkim je z zrakoplovom prišel v Kolumbijo. Ljudje ga časte v stolnici glavnega mesta. S šestmesečnega potovanja do Japonske se je vrnila v Rim v cerkev ‘‘del Gesti” desnica sv. Frančiška Ksaverskega. Na Japonskem je ta svetinja povzdignila svečanosti, ki so jih imeli za štiristoletnico prihoda velikega misi¬ jonarja na otok vzhajajočega sonca. Iz Španije javljajo veliko versko gibanje med delavci. V provincah Valencia in Terne! se je udeležilo duhovnih misijonov s pobož¬ nostjo in gorečnostjo okoli 35.000 rudarjev. Za pridige in podeljevanje zakramentov je bilo mobiliziranih 32 kapucinov in 3 jezuit je. V Barruelu je 150 rudarjev s svetilkami pojoč spremljalo podobo Fatimske Marije. Posebno prisrčni prizori so bili pri obhajilu otrok. Samo v Ternelu je prejelo prvo sveto obha¬ jilo 1.60 0 delavskih otrok. ■— Napovedani so misijoni med rudarji v provincah Murcia in Zaragoza. V Argentini je Sveto leto obenem leto pe¬ tega evharističnega kongresa. Vršil se bo meseca oktobra v Rosariu. škofje so že leto prej izdali pastirski list, ki razlaga pomen in namene tega kongresa. Zadnjega j-e pri¬ redil Buenos Aires oktobra 1934, torej tik pred ljubljanskim. Veličastnost tistih dni še zdaj ni pozabljena. Peta kolona katoliške Cerkve. Sevillski nadškof Peter Segura, je obsodil komunizem v enem izmed govorov, ki jih je imel v kate¬ drali med devetdn-evnico v čast Brezmadežni. Obenem je priznal, da ima Cerkev povsod peto kolono. To je večna resnica, ki je raz¬ pršena po vsem svetu. Eden tistih, ki jo širi z največjimi uspehi, je mons. Fulton J. Sheen s severoameriške katoliške univerze. Z novim letom je začel dvajseto vrsto radijskih govorov. Ljudje se jih ne naveličajo; poslušalstvo nedeljske ka¬ toliške ure je izredno številno in iz vseh plasti prebivalstva. Tudi tistih sedem francoskih in nemških škofov, ki so se sestali v južnonemškem kra¬ ju Buhi, je razpravljalo o tem, kako okrepiti peto kolono s Katoliško akcijo in z vzgojo po seminarjih. Lepo so pokazali, kakšno je uspešno sodelovanje med narodi. Obletnica. Okrog božiča so se mnogi ka¬ toliški listi spomnili, da so pred enim letom rdeči madžarski oblastniki zgrabili kardinala Mindszentyja. Rimski “II Quotidiano” pravi med drugim: “To prijetje ni moglo zlomiti odpora in enotnosti katoličanov. Mindszenty je zdaj živ pokopan v neznanem kraju v ko¬ munističnem paradižu, kjer je toliko poko¬ pališč za žive in kjer imajo vso prednost tako imenovani ljudski demokrati.” Za žrtve verskega preganjanja v Evroj»- Med ljudmi in organizacijami, ki za njih store, je argentinska Katoliška akcija, člankov je izšlo v “Antorchi”, glasilu tovske veje; Vrhovni svet je v začetku tembra poslal skupščini Združenih naro 1 , P Vf tP sef protestno noto; vodstva posameznih org* 5 ! zacij so poskrbela za razne akcije v trpečim za železno zaveso. Dijaška Katol 1 ? akcija je vsem predlagala obširno delovaM sredstvi dveh vrst: 1. nadnaravne: P r8 : : vojsko molitev in žrtev za preganjance —j za preganjalce; 2. protestne prireditve: ^ tingi po cestah, plakati in napisi, letaki ^ -— Namen vsemu temu so strnili v sta v j “Naj katoliška mladina vse države F’ 1 ’ H i nebu svoje molitve in žrtve, ljudem pa V.. loži svoj možati protest proti preganja^ Borci za zlo naim ne bodo zamerili —'a| zato ne, ker nas ne bodo brali —, če od ® junaških in prebrisanih dejanj zapišemo sSl dve, pa še ti dve na koncu. Poljska Y>ICA (Krščanska zveza i nla e[l . ljudi) je sklenilai, da zbriše iz svojega pridevnik krščanska. No, nekaj bo še ve f ostalo. Tudi pri nas so se pred vofflFp pojavljali “imkarji”, največ med akadeF , Prav posebno vernih mladeničev in dekl* ; tej angleško-mednarodno-protestantski 2 ni bilo, pač Pa nekaj komunistov in njif'% kandidatov. Pokrovitelj zveze je bil ed-eh f; univerzitetnih profesorjev. — Sem lahko K pišemo, kako so modri rdeči očetje se .„\l poljske province zaukazali, naj podlog rajši hitro kot počasi pozabijo na buržkl praznike, kot so bili: 3. maj, dan Naše poljske Kraljice, veliki šmaren — sp° • bitke pri Visli. Navadijo pa naj se P ra Lr vanja res velikih duš, kot so 7. novek 1 "^ ruska revolucija, ali pa celo 21. deceF Stalinov rojstni dan! „« -j Zgodovinski dogodek je bilo ,zboro v Argentinske laične organizacije. To 3 e t, > ( 3 leta stara druščina, ki se je z imenpP.fi delom postavila proti Katoliški akciji- j kajšnja “La Prensa”, ‘‘največji list na s* v? prav rada daje prostor za popisovanje 1 j prireditev (mimogrede: ali bralci Duhov življenja veste, da je edini katoliški J v Argentini “El Pueblo”?) — Tam so vsi, bi so brali, najti to, da je velhj?j,jt 3. zborovanje izdalo tudi deklaracijo. * s (« so človeštvu povedali tudi takele učene j rije: “Laicizem osvobaja človeško P verskega nasilja in ‘‘razodetih resnic”: * r [ l pospešuje napredek znanosti in krepi v jjl proti političnim absolutizmom, saj se i’ k podpiranju svobode.” Ali pa: “TrditeJ" so duhovno in materialno ustvarjajoče ® p človeku in v družbi, se je zgodovinsko a ji zalo v kulturnem delovanju za.pada.” " slim, da imate dovolj. J. C. Moreno P^j« “Pueblu” (24. decembra) pove, kar zash* končuje pa tako: “že je minilo .^ et jigi«. 1 liberalcev, antiklerikalcev in raciona 1 jji Njihovo dialektiko je razbila resničnoS”^ ta način se da razložiti, da na omenJ zborovanju ni bilo tistih, ki so ohran' 11 še nekaj naravne pameti.” SLAVE NAJ TE, OBOG, SLAVE NAJ TE VSI NAROPfl — 120 — A,i °R.\Tr\A „ '"'A -SLOVENSKI NASELJENI ! PO POSAMEZNIH KRAJIH PRAZNUJEJO ROŽIČ "vr l I 1 EPI BOŽIČNI PKIKE »ITVI SMO IMELI V CAPITALTJ e 'sk< zbor “Gallus” '*OUjp ,' fJ v župni cerkvi sv. Inskih število slo- v et e bočnih pesmi. Od ao žj e j n ci ’ Preko Glej zvezdice 1>ri siu} ln . ] . u Sih novejših smo ® r ° s lavij sl ° ven ski duši, ki la se f.J r . božično skrivnost 'jPdil -j ob njej. Zbor je ' r - Jmj. egov stalni dirigent sv etih ? Savelli. Tega večera ' e lilt 0 ^ stn i se je udeležilo tu< li Aro- teviI ° Slovencev, pa in * en ^incev, ki so spoz- besenj na 3° ceniti slovensko »*Vke Prostovoljne pri- , .topii J ?, z b°r ‘‘Gallus” vse B kori Slov, B o§ ^renci Slovenski Vincencije- Povr ne! za kar naj mu tele kon certu je nekdo napisal p retopi e besede: pum šene/ j e rk vi Pas ima Bog rad: Iz ^as i e ted Poslušamo rdečega potopa sv °je mladosti, čudo kdo 6 " 33 : k ° ne premis ~«u p oje jn kako poje Qaii u ev . e f službi božji v mesto ne ***,: jo, in privabijo tudi vedn® \ staronaseljencev. Vso prepeval pevski zbor “G® ji j slovenske božične pes® 1, J mačini niso mogli prek V 2 lepega petja in dovršeni zbora ter posameznih P® (f 3 Po sv. maši so jim priP‘ ,jf> prigrizek, kjer sta jih P. 0 !}' 1 vila domači župnik in 1 ki sta se z njimi slikala- ^ 1 Romanje v San Anton 1 ®^ ^ Padua je bilo 15. jan., v f , vsako leto. S pobožnostmi; leta, in leta Slovenci zdi ,|. ^ izlet. Tako tudi to pot. pC 1 rojakov se je nabralo 20 “ ^ dne za sv. mašo ob P 0 *-^ stih, ki jo je- opravil ž- šek, pridigal pa je g. s , Med sv. mašo je bilo H® )* k petje, ki je za take P T1 ]. S o\ lj lo primerno. Po sv. maš 1 ^ k mnogi zbrali v senci bl>z a J h kve, da počakajo popoldni k pobožnost, drugi pa s° jf ^ domov. Ko se je bližala v, ločena za litanije, so P r * fi ? h nove skupine, ki dopold ne lj mogle priti. Kratko govoril g. Hladnik, nato 1 : v bile pete litanije. Tako s%j' v poslovili od sv. Antona. n govih sobratov frančišk a ^ Jj Slovenske naseljence f ^ ^ del Sur je za praznik s'“ i, kraljev obiskal g. Oren ./ ^ so vsaj za en dan seboj slovenskega < ^ u ^ 1 ? a lt 11 i Zaradi velike zamude moralo odpasti na P r ® ?*' spovedovanje v Mira® A# pa so imeli priliko na= ^ dan v Mar del Suru zlas ^ ki ob škofovem obisk fc°8U op ravit . : , a e • 1 S l )0v 'edi oziroma Plata ir 0 . v oddaljeni Mar r^er j 6 * s ’ iz Mar del Sura, re^kateri‘j!;* veliko družin, in 8*, Pola \ ^iramara, so prišli v bli ž ^. sv .- maši, ki je bi- f£ i !,°„ Vetl cem ■ soli< namenjena »s (. 1 . , ltl domačinom. Na.d s 'p 0 ie k t" 16 zbr alo obojih. Ve- mi ia t t m “ P ri Pomogla ga. 1 )e Pi nV- ž ! vi v 8 knl otb i ( ,>šni šk !! taV : sv. Evfemija. v Sa n T, P° Sv ečen,je bo pre- ' 1 ^Uarn lsu S. Janez Ogrin 1° v Bi' 1 " ^r imel novo ma- f°L nos Airesu na Belgra- '!W e , n( , š pl> \ov a I. Je kot kaplan K- i<-s a ata Pa na( lškofiji La ' 'O.tf lrro quia? 1J A . Ad, '° sue (Ca ’ ; ProV n’ Ad rogU'e F.C.N. Kmv ' Buenos Aires). r> er ka Milena Holozan, H{ a ^a Franca in Vere roj. Hej' a n . a Kalan, hčerka Jer- Esw n Terezi ie Jenko hčr a Mekeš, Albine Katarina ka Franca in ■ Ha' Zr m v-p ka Rudolfa Rozine m eronik e ro j. Mlinar so se: vec an Pi P in Edita Mako jo^p Jakšič in Mimi Ma «S^ 6 XJstar in vera Kle ‘ ^«1 so : Suban, iz Gorjanske I^Pa Krasu • " • Tomšič v Sarandf j ^ \u 'e Savnik na Paterna- *. Mariia Skamlec v Mendozi \ T U k . KVXA1,V ; Ve kskiv; 3 žlvi kakih 800 slo- ‘ se Pi Paseljencev. Raztre- ;«3er g P Pristanišča Halifax, liU4i Z* nstavilo par naših j tPPior S? .British Columbia, J , a? 4aiis 3e tudi nekaj odšlo. ' kl ' a ie toa • med tema dvema \ ''Berlin ® taka kakor Halifax ' As o \ P' Bušni ! M o v ° v mn ° » like Za n * 0Vati ’ lma dosti pri- j P°Pas e i . [10 tovanja. število sta¬ rti, hm . cev 5e težko ugoto- * ■ let iš pa na nje skoro Sa u _ v ečj-- ' I ijUdi a 3 2,lCo raztresenih Po g J t ®S, kr aj"u. Pred" ari 0 . 0 Ptari! tevil u slovenskih r ° v inoa rT“°’ za n i im sledi s Pis 0 , ^il^ebec. Ker Slovenci ■ Pije, u, i' v Canadi svoje žup » 3e Pino e kl , bUa sr-”- iz USA so hodili iskat ovčke in koštrune, pa so se jim mno¬ gi razbežali v širne planjave, kjer niso mogli za njimi. Ista nevarnost grozi novonaseljen- cem, če bodo živeli v malih skupinicah ali celo posamezno, potopljeni v tuje morje, kjer bodo versko in narodno uto¬ nili. Sedaj je največja skupina v Toronto, ki tvori središče slo¬ venskega verskega življenja. Vsako nedeljo se zbirajo k slo¬ venski službi božji s slovensko pridigo in petjem. Versko so povezani v Društvu Presvetega Imena Jezusovega (Holy Na me) in v dekliški Marijini kongregaciji. Oboje vodi dušili pastil' za Slovence dr. Jakob Kolarič CM (Saint Mary’s Mi- ssion House, Danforth ave- Birchmount Rd Toronto 13 Ont. Canada). Poleg njpga ži¬ vita med slovenskimi naseljen¬ ci še duhovnika dr. Pajk Jan¬ ko (St. Catharines 3 Lynan, Ont. Canada) ter Vukšinič An¬ ton (626 Glenholme Ave To¬ ronto 10. Ont. Canada). Poleg verskih sestankov se vrše mesečni prosvetni večeri z vzgojnim predavanjem, pet¬ jem in deklamacijami. Vsa dušnopastirska skrb je usmerjena na ohranitev zdrave tradicije (pogosti zakramenti, verski sestanki) in v poglobitev katoliške jasnosti o življenju, ki naj bi zabranila vdor vele¬ mestnega poganstva. Toronto je milijonsko me¬ sto, v katerem živi le 10% ka¬ toličanov. Katoličani so tu versko zavedni. Vzdržujejo svoje verske šole. Država, je tukaj pravičnejša kakor v USA. Kdor plačuje davek za versko šolo, je oproščen davka za drž. šolo. Drž. šola ni pro- tikatoliška, ampak liberalno protestantska. Vodstvo drž. šole pošilja otroke v nedeljsko farno šolo k verouku. Velja za slabega katolika, kdor pošilja otroke v drž šolo. V tem ve¬ likem mestu je raztresenih okoli 350 novonaseljencev. če bi bili blizu skupaj, bi šlo. Ni¬ mamo lastnih lokalov, ne last¬ ne cerkve, ne župnije. Ustva¬ ritev teh ustanov bo preizkus¬ ni kamen za novonaseljence. Slovenci, ki so tako raztre¬ seni, so prosili za pisane pri¬ dige, navodila in drugo. Tej želji ustreza, “Božja beseda”, razmnoževani mesečnik, ki je lz §Ubilr. Pls h e > se jih začel izhajati prvo adventno P "''kan, uo - PranHstn«! -in^n ^X' 3ž - in Frančiškani nedeljo 1949. Kredita n* .' z * eta v San Antonio pri Buenos Airesu. Vse, razen procesije, je posnel ” 1 taroka- Ja i° Posamezne prizore in skupine rojakov. Kdor bi hotel katero teli ali 1 Posnetih fotografij, naj piše ali se javi v Dušnopastirski pisarni, Victor Martinez 50, Buenos Aires USA —MOŠKA BESEDA STARONASELJENCA Do nekaj let nazaj smo se Slovenci izkazovali vsemu svetu, da smo kulturen in napreden narod. Majhni po številu, ve¬ liki po duhu, smo se lahko uvrstili med velike in veljavne narode s tako naglico, da so ti 'občutili nekakšno zaostalost pred Slovenci, še posebno, ker so vedeli, da si je ta mali narod pomagal sa)m, brez vsake tuje pomoči. Starejši naseljenci v tujini, še posebno v Združenih drža- vatt ameriških, so prav dobro občutili, kakšno sodbo imajo veliki narodi o Slovencih in njih domovini Sloveniji. Vsak poštenjak v svojem srcu in ljubitelj svojega naroda je Slo¬ vence spoštoval, jim častita! in se z njimi veselil napredka med narodi. Nasprotno je pa vsak narodni kričač in prekucuh kričal, se repenčil in potvarjal resnico in z lažjo pobijal vse, kar je kdo hvale vrednega vedel povedati o Slovencih in Sloveniji. Prišla je druga, svetovna vojna. Mnogim, zlasti malim narodom ni prinesla svobode in življenja, prinesla jim pa je suženjstvo in poganstvo, in to kljub vsem zagotovilom velikih mogočnjakov in njih laži-prerokov, ki so zagotavljali, da pri vsej tej moriji ne gre za nič drugega kakor za obstoj in svobodo malih narodov. Na koga se lahko zanesemo? Za nas Slovence ni druge rešitve kakor samo v pravem krščanstvu in doslednosti, kot uči rimska katoliška Cerkev in njen poglavar sv. oče, kateri je danes edini resnični zago¬ vornik vseh brezpravnih narodov. Naj bi ne bilo niti enega, Slovenca, da ne bi kakor pastirji v prvi sveti noči rekel drug drugemu: Pojdimo v cerkev, pokleknimo pred tabernakelj, kjer biva On, ki je vsemogočni večni Bog! Njemu poto žimo vse naše gorje in nesrečo, v katero nismo zabredli toPho po svoji krivdi, kakor po krivdi drugih. Jezus, vsemogočn- večni Bog! Ti najbolje veš, kaj potrebujemo za zmago, da bomo vzdržali v boju, v katerem se borimo za obstanek. Ti najbolje veš, kako je z nami, saj si začel sam s svojo Materjo Marijo najrevnejše življenje v betlehemskih planjavah brez vseh pravih sredstev za življenje. Zato zaupamo v Tebe in in Te prosimo, pomagaj nam. Samo na Tebe in Tvojo Mater Marijo se še moremo zanašati, da. preprečita tretjo svetovno vo.Tno, na katero se veliki in močni politični mogočnjaki že pripravljajo. Obljubimo Ti, da bomo v bodoče z vse večjim zaupanjem po sv. maši z mašnikom molili cerkveno molitev: Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju; bodi nam v pomoč zoper zlobnost in zalezovanje hudega duha. Ukroti naj ga Bog, ponižno za to prosimo. In ti. vodnik nebeške vojne, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z božjo pomočjo v pekel pahni. Amen. Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas! Slovenec, Slovenka ali kdorkoli si že, ki poznaš slo¬ venski narod in si mogoče predstavljaš, da je danes možno reševati slovenski narod samo s konferencami, kompromisi in pogodbami, si v zmoti! In s tvojo zmoto se bodo tlačitelji in ubijalci slovenskega naroda okoristili in še uspešneje in hitreje določili, kdaj in kako imata izginiti slovenski narod in domovina Slovenija. L DEBELJAK škof dr. Rožman se rjj svojim spremljevalcem l Julijem Slapšakom vrnil 'J četku decembra v Clevel^ Ob prihodu je pohvalil Sl® a ce v Argentini in vsej ■'j Ameriki kot pridne in iz 114 ] ljive. Severoamerikance® 1 | obljubil, da bo popisal P°‘' 0 | jo je prehodil in kar je ®. ( i vel. čez par dni je odšel v * York na misijon. Radioodajo so imeli v ,, velandu za Božič, na P 1 ' 9 ■ sv. Štefana. Na program , bile pevske točke; zbor J e ( dil Miha Košnik. Lep otroški prizorček ‘'Pred JU cami”, ki ga je priP r *j Tončka Mravljetova, viš e a bil pa govor ljubljanskega fa-. dr. Rožmana. . ^ Lep sestanek v dvorani - ni.je sv. Vida so imeli v z '.,i ku decembra novi sl<> v ^j| naseljenci v USA. Razpi' a so o zadevah, ki tičejo ^ same, pos-ebno so se zah' ; vsem dobrotnikom in o bl p ji li pomoč pri božičnih in s .jjf letnih prireditvah kat® 1 organizacij. j Zbirko adventnih p eS ° t i( izdal p. Odilo, dušni pa®^; Willardu. Med njimi vo “Adventno mašo”. T r I vo: Vi oblaki ga rosite--U Novonaseljenci poP 1 ® j« življenje v USA. “Ne 111 pozabiti naše skupnosti 1®^ gih slovenskih src, s kat j smo bili toliko časa '■ taborišču. Mnogo sem 1 ,0 V : svetu, bil sem že prej v -j 1 Ženih državah, pa najKP^l šček življenja se mi je 1 i našem begunstvu. Mi uhajajo tja, kjer smo k*' fi paj, v našo kapelo, kjer 3' t toliko lepih pridig, tol 1 *^ nov. Vse amerikansko J stvo mi tega ne nad®^ t čeprav moram reči, da / slabo ne godi. Večjega P je dušna hrana kakor te jef O praznikih je bilo tukaJ a pogrešal sem le slovens pt dige in slovenske pesnil- ^ lepo je bilo v Tirolah. k (i , Marija naj nas podpV M daljni tujini, da bi naši e n ! ostali zvesti vseskozi. I’ ,j 1 pa mladina. Naročen ^ a “Duhovno življenje’’. ! številka se mi je izgu® bi rad videl, da bi 1° J. M. J 1 Slika levo prikazuje i’*’ liovnili vaj klevelandsk .p fije v USA, v katerem 1 ji«; Rožman lani vodil r 5 : densklh duhovnih vaj z jj l ke. Fotografije-iz USA 11 šilja g. L. Debeljak. 124 — Bogdan Metlika čile ' ,na ši v čile: Sa Up i Je n a n ^ Vom ? šnik Ant v n ^49 n .P razn ik Brezmad «tj ? a šo v T 3v ,?' i . 0 slovesno 1 W Ve e S'n, alki ol) na.vzoči 1 nit >ožinI ei l cev ’ ki so se, Bi]j S *o v esnn d ? llla činov, ud« rnil s o nav, stl Svo -i e ga roja Usnikov t OČ 1: Sobrat n c kat "‘isiiki f ra * a - obe slo ver i^h g* 1 ^ikajšnje boln ' IV*«,* J ® Predn 0 ftir aru*,- “Je predi ki n *m 0 ! ,na Marinčič, d; v J® tamk-,®' Mirkota Fa Jtavpietr, ^ nastavljen i K.. >.Ptt C *0 Snrtnllfr, °ttr ki v k ?ta V ]Y 6 >n eeio“ aBLa - vljen ' b 0| '•'en. za župnika >e>i. kj er P ° Poldne »o zbral,- Je Prednica O« spet v ;i roja! iti j? r so s °® a snik bla.goi W P«li in r ? PraVili k Mi ^Ovr^ Planil 61 / sloy enske 6ri „ ;)la šne 4 ka 0 ka jP a nci v U !, ,ni Marinčič ^ e 6a s| ° v ensko a " tlaRo ’ čil< tern," s kup:' P a duhovnik Hv^em fo že rojak, siov^ e - a g« me ®tu S ose, n, ns ke» a ri seda J ni tan UJeVel h, duh °vnika, k je b j,kaj ti noV p Vno bri §ati (J ‘l 1 Sel. e pašnik g. , izv'* b o k m a? kratkim po tr6 bo v S , ailt iag a U Nastavljen 'dt-u^aU tu a d \ Xu i“o bi 1 eai Proe. peli<:0 >n Prostor, sestre u ljenke, na čelu č. s. Vincenci¬ ja Kaplja,, store veliko, a te¬ ga, kar duhovnik zmore, la ne morejo: spovedovati, pridigati, voditi, če slovenskega duhov¬ nika še dolgo ne bo, je sloven¬ ska kolonija v Santiagu v ve¬ liki duhovni nevarnosti. Vsi Slovenci v čile voščijo dragim rojakom po svetu prav blagoslovljeno novo leto 19 50! AVSTRIJA Delegat msgr. dr. Jože Ja¬ godic — petdesetletnik. Na sv. Lucije dan 189 9 je bil rojen v šenkovi družini na Visokem nad Kranjem v župniji Šenčur. Ljudsko šolo je obiskoval v Marjanišču v Ljubljani, tam živel tekom gimnazijskih štu¬ dij, katere je moral prekiniti in oditi na fronto v prvi sve¬ tovni vojni. Pa koncu vojne je stopil v semenišče ter poleg študija posebno gojil govorni¬ štvo ter tudi pisateljeval. Po novi maši, na. kateri mu je pri¬ digal takratni univ. prof., se¬ danji ljubljanski škof dr. Rož¬ man, je šel za tajnika k škofu dr. Jegliču, s katerim je ostal neločljivo povezan. Z njim je parkrat prehodil vso ljubljan¬ sko škofijo, ga, spremljal v tu¬ jino, od blizu gledal njegovo uradno in zasebno življenje, ki ga je mogel edino on tudi po¬ pisati. Nekaj let je urejeval fantovsko glasilo “Mladost’ ’ ter sam tudi mnogo pisal. Po¬ stal je pod škofom dr. Rož¬ manom škofijski kancler in kot tak moral oditi v tujino, v begunstvo. Upravno sposoben je po imenovanju sv. Stolice za narodnega delegata organi¬ ziral in vodil dušno pastirstvo med begunci iz Jugoslavije v Avstriji in Nemčiji. Marsikaj se moramo slovenski begunci zahvaliti tudi delu, ki ga je opravil sam ali potom svoje Karitativne pisarne. Po svo¬ jem odhodu v Švico in Ameri¬ ko ga je škof dr. Rožman ime¬ noval za svojega gen. vikarja. Daleč od doma, ki ga, je ljubil, je obhajal svojo petdesetlet¬ nico. Tolažiti ga more zavest, da je mnogo naredil kot du¬ hovnik v domovini in sedaj v begunstvu. Od Sv. Stolice je dobil naslov monsignorja, od ljublj. škofa naslov pravega, konzistorialnega svetnika. Mi bomo pa zanj molili, da v svo¬ jem delu še vztraja ter se mo¬ re še enkrat vrniti na tako drago mu Visoko. V taborišču Spittal je postal župnik g. Miha Burja, ker se njegov prednik g. Jože Klop¬ čič odpravlja v USA: za kap¬ lana pa je imenovan Ciril Lav¬ rič, ki opravlja tudi dušno pastirstvo v taborišču Tref- ling. V Združene države so odšli iz Koroške p.Ilertrand Blatnik, Vogrin Jože in Pečovnik Karel. Na Koroškem je umrl sta¬ rosta slovenskih duhovnikov 91 letni g. Katnik Prane ter župnik g. Oraš v Podljubelju. Umrl je g. Jože Gruber, zna¬ ni dobrotnik slov. beguncev, zlasti duhovnikov, v Strass- burgu na Koroškem. Njegov gost je bil tudi prevzv. g. škof dr. Rožman in msgr. dr.’ J. Ja¬ godic. Dva meseca pred smrtjo si je naročil mrtvaško krsto ter oznanila in, sam izdelo¬ valec nagrobnih vencev, je za svoj pogreb odklonil vse cvet¬ je. Pogreba se je udeležilo ve¬ liko ljudi in 15 duhovnikov. Molili bomo za blagega pokoj¬ nika. FRANCIJA Tam živi približno 12.000 Slovencev. Več ko polovica jih je zaposlenih v rudnikih in to¬ varnah, drugi pa kot kmetski in gozdni delavci. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo več, pa so se kasneje nekateri vr¬ nili v domovino, pač radi želje po domačem kraju in ugodnih pogojev za vrnitev. Vedeli pa večinoma niso, kam pravza¬ prav gredo. —- Zaslužek je dober po tovarnah, pa zlepa ni mogoče dobiti zaposlitve v njih, težje je na kmetijah. — V kulturnem oziru pa Slo¬ venci kar lepo živijo, tako da dajejo zgled drugim narod¬ nostnim skupinam. Kjerkoli Novomašnik Anton Ciril 125 jih kaj več živi, prav g° l , r , ustanovijo kako kulturno ® štvo, kjer se zbirajo in zl J, z veseljem prejemajo in ") birajo slovenske časopis^j,; izhajajo v drugih izseljeni®, središčih. — Tudi v oziru gre na bolje, ker sedaj več duhovnikov, sai „ lujejo m-ed njimi msgr- pančič v Lievin-u, Sta Grims v Merlebachu ter c : nik Ign. v Parizu in Jankovič, če se ne m> izvršili tako, da je p- S’ jan iz Sv. Križa odšel K® j/ mostanski vikar v škofi® f ko, na njegovo mesto 0 |? prišel p. Otokar iz škofje j Društvo slovenskih učiteljev v Trstu po P°: g časopisov zelo l-epo d elu ^ Zaprli so s posebnim ^ kom s 15. novembrom ™ / redov slovenskih šol n® bodnem tržaškem zemll • -|i Zaprli so župnika iz Smjjjj* pri Novem mestu g. Amb p/ Ta velika fara je sedaj 1 ^ gimi drugimi vred (K ra — 126 — : i administratorji is bil * a: Msgr. Toroš, ki s ke škof > - 1 i aVit;el i Poreško-pulj- telj d e] 1J e, j e postal upravi- ,o re?ia® 0riške nadškofije in H Pl- avitJ?,- ral v Kostanjevici. BJe j e n 1 Poreško-pulj. ško¬ fom. ®tal upravitelj tržaške V Pa zin„ S -f r ‘ -^ožič, ki stoluje ?'k a j 6 • Bo smrti msgr. Jam¬ ške gi. f P. a Prevzel upravo re- ^rebrnjv l e krški škof dr. Jos. ^°tti nadškof msgr. Mar- sl ® maševal v stolnici „ 6r J i s n d ensi m srednješolcem s ° to 2 ov ensk 0 pridigal. Vsi 6 8eljem pozdravili. SPOMIN N /k DCMCVINC) V tujini ptička pesem je zapela, otožnost mojo dušo je objela, zbudila mi spomin na domovino, še vedno potopljeno v bolečino. V trpeči domovini venejo cvetice, domovi so brez cvetja, prazne so gredice, sekire sekajo zelene ji gozdove, kovači kujejo le sužnosti okove. Utihnile vse pesmi so na vasi, le včasih ptica plaha se oglasi, ki žalostinko narodu zapoje, da lažje nosi križe in težave svoje. Brezboštvo vabi ga na pot ledeno, ponuja za odpad sramotno ceno, na zemlji rajsko srečo mu obljublja, mladino vara in z lažjo zastruplja. Naš narod pa izbral si pot je novo, edino Bog je upanje njegovo, brezmadežnemu Srcu cvetja trosi, na Brezje roma in rešitve prosi. Shi? siika o®>t a 1,1 prvoobhajan- nam kaže n^^fjskenf '' Radovljici na J lf > katpvf; ® redi med njimi » 0l k ta.k„ bet . in župnik, otro¬ bom ,Sek nijUbl;ieni p ’ Kri ' 4»“ko za f an,č OFM - — ,.7 ° s taiip, te ned °lžne otroke, 'tUrtji ^o zvesti Jezusu do V Kraljico našo upajmo v tujini, s trpečimi molimo v domovini, naj v materinskem Srcu vse nas združi, Boga jim vrne po brezbožni suši! GREGOR MALI — 127 — — i VSEBINA FEBRUARSKE ŠTEVILKE 66 67 71 VSEBINA: Stran: Južni križ (Slavko Srebrnič) . 66 La espiritualidad del Gran Libertador . . Po potih božje previdnosti - Dr. Gregorij Rožman . Zakopani mejniki (KAIJ) . Luč na znamenju (KAJ) . 73 Krščanska družina (Brumen) . 7 4 Obisk mučencev (Gregor Mali) . 7 5 Moja srečanja — Oče (Miklavž Tr¬ potec) . 76 Ples — da ali ne. . .? (Slapar) . 78 Naša naloga (Gregor Mali) . 81 Komunizem me je ogoljufal (Matorras) 82 Ne beri vsega! (Odar) . 85 Socialni obzornik (“Zren”) Za misijonsko cerkev v Khariju Razcepljenost krščanstva (Odar) 88 89 90 Enajst let v Siamu (m. Hočevar) . 92 Da in ne (Sodja) Baragova himna. Rentgen že deluje (Janež) 95 95 96 VSEBINA: Na Janeža mislim (Miklavž Trpotec) Moj prvi obisk v pagodi (Jerman) Dve pismi iz črne Afrike (Kerševan) • • .muf Ob 400 letnici rojstva Gallusa (—jus — -) j ( iA| Molitev sv. Franč. A. za mir (Kalin) • • Jj* Delo na božjem gruntu (KAJ) . Mali sv. Krištof (Duhamelet) . Zlato (Janko) . Berač Jež (Mernik) . Sveta Marija (Slavko Srebrnič) Ni sence (Slavko Srebrnič) . Za naše male: V imenu Očeta (Mali) Marijin studenec (D. D.) . Dedkovo pismo (Janko) . Starčkova smrt . Eno pesem čem zapeti (Narodna) . . Petindvajset Ramonovih botrov (Kk) . Po katoliškem svetu . Med izseljenci . V domovini . Spomin na domovino (Gregor Mali) 15 A p v. Naslovno stran in ostale risbe ter napise Je izdelal risar Stane Snoj (izvzemši na 71, 91 in 115). Okvir naslovne strani ponazoruie vsebino “Duhovnega življenja’’: "V f vensko cvetje ovito najdemo to, kar mora biti vsakemu rojaku najsvetejše in Čerin)!, gt>’ posvečeno pisanje našega lista: Križ predstavlja Boga, Jezusa Kristusa, Marijin monO» p našo nebeško mater, papežev grb sveto Katoliško Cerkev, slovenski grb našo domovin 0 p zibelka — slovensko družino. — Slika v okviru predstavlja blejski otok s svetišče®;^^# katerega usodo vsi trepetamo. Vsak mesec bo druga slika, iz naše domovine P° vl * I S K A R N A CORDOBA TISKARSKO PODJETJE NAŠIH ROJAKOV • GUTENBERG 3360 BUENOS AIRES T.E. 50 (Devoto) 3036 SLOVENSKO-KASTELJANŠKI SLOVAR STANI V USNJE VEZAN 15 PESOV SAMO DO 28. FEBRUARJA, OD 1. MARCA DALJE PA 20 PESOV! POHITITE Z NAROČILOM! “La Vida Espiritual” “Duhovno življenje” je slovenski duhovni mesečnik, ki ga konzorcij. — Uredništvo in uprava: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentin® 0 Za izdajatelja, uredništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. — Naročnina: za Argn®jg> polletna 20 pesov; za inozemstvo letna: USA 7 dolarjev; Kanada 8 dolarjev; Anglija 5 UJp, dolarjev; Čile 500 čil. pesov; Italija 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija 50 šil inS > Talleres Graficos “Cordoba”, Gutenberg 33 60, Buenos Aires