Gospodarske stvarL Tečaji za poletno ali zeleno cepljenje amerikanske trte. Vodja državnih uredeb proti filokseri (trsni uši), gospod Franc Matjašič, bode v mesecu juniju t. 1. o tem cepljenju podučeval v sledečih krajih: 1. V Slamjaku pri Ljutomeru v vinogradu graščine Gornji Ljutomer v Podgradju dne 5. junija. 2. Na Humu pri Ormožu v tamošnjem šolskem vinogradu dne 6. junija. 3. Pri Sv. Trojici nad Slatino, v okraju Rogatec, v tamošnji državni trtnici dne 14. junija. 4. V Šmariju pri Jelšah v tamošnji okrajni trtnici dne 15. junija. 5. Pri Sv. Petru pri Mariboru v tamošnjem cerkvenem vinogradu, dne 19. junija. 6. V Lehniku v Gornjih Halozah v ameriškem vinogradu ptujskega okrajnega zastopa, dne 25. junija. 7. V Leskovcu, v Srednjih Halozah, na posestvu g. Andreja Vindiš, dne 26. junija. Ti tečaji se bodo vršili vselej od 9. do 12. ure dopoldne, in k njim je pristop vsakomur brezplačno dovoljen; k cepljenju potrebno orodje in vezilo preskrbi država. Zakaj toliko konjev oslepi? Konj se imenuje kralj domačih živalij, in ta pridevek tudi zasluži. Vendar pa bržčas nobena žival ne dobi tako hitro kake hibe ali napake, kakor baš konj; posebno zelč veliko konjev oslepi, in kaj je temu uzrok ? 1. Slab, pokvarjen zrak v hlevih, 2. neprimerna visočina gar, 3. strašnice in 4. bič. 1. Namesto zdravega, svežega zraka nahajamo čestokrat po konjskih hlevih močen in pekoč sopar, ki je tembolj škodljiv, čim nižji so hlevi in čimbolj primanjkuje po njih svetlobe, dobrega prevetrila (ventilacije) in snage. Konjskim hlevom je treba narediti okna od zgoraj tako, da imajo konji proti njim obrnjene glave. Vedno pa morajo biti konjski hlevi dobro razsvetljeni, kajti konj nima rad teme, kakor n. pr. pitani prašiči, katerim se napravlja umetna temota, ampak konj ima rad svetel, prijazen hlev. Pekoči sopar, ki ofiem toliko škoduje, se da odpraviti, ako hlev primerno prevetruješ ter skrbiS za dobra in trdna tla, ki ne srkajo v se scalnice, ampak moča sproti odteka. Nad vse je imeti hlev čeden in cist. Polovica slepih konjev si je nakopala slepoto v slabih hlevih. 2. Neprimerna visočina gar za seno in slamo. Ako gare niso v primerni visočini, lahko se zgodi, da kaka resa pade konju v oko, s čimer se oko vefi ali manj draži ali celo pokvari tako, da potem vsa očesna voda škode ne more odpraviti, in da nastane v očesu vnetje, vsled katerega konj vid zgubi, zlasti ako se zanj, kar se rado godi, nihče prav ne briga ali pa na slab način zdravi. Oko je sila nežen telesni ud ali organ, ne samo pri človeku, ampak tudi pri živalih, torej tudi pri konju; zaradi tega je na oSi črez vse paziti in pametno ž njimi ravnali. 3. Strašnice. Malokomu je znano, da so slrašnice pri konjski opravi veliko zlo ali nesreča za konjeve ofii. Konjske oči stojijo v ostrem kotu z nosno kostjo; gledajo torej bolj na stran, kakor naravnost naprej. Meneč, da se konji ne bodo tako plašili, napravljajo jim straSn'ce, ki pa le ovirajo pogled na strani. Konj pa ni za to ustvarjen in vedno trpi, ker se oko ne more temu privaditi. Umevamo torej lahko, da vid peša, dokler popolnoma ne oslabi. Sploh pa so strašnice, katere večkrat preveč blizu očesa oko le dražijo, nepotrebne in le še bolj plašijo konja. 4. Bič. To orodje, kakor nekateri menijo, nepogrešno domače orodje za potrebo in igračo, dobi v roke vajeni, pa tudi nerodni voznik. Z bičem si nekateri hladijo jezo in kažejo surovost, nekateri pa se z njim igrajo in kratkočasijo; kaj čudo, da včasih biC prileti konju na oči, in nesreča je tu, ki se večinoma nikoli ne da popraviti. Sejmovi. Dne 25. maja v Vitanju, Ivnici, Jarenini, Slivnici pri Mariboru, Ormožu, pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, v Rogatcu, Dobjem in pri Sv. Filipu v Veračah. Dne 28. maja pri Novi cerkvi, na Tinskem in v Rušah. Dne 29. maja v Reichenburgu. Dne 31. maja na Rečici, v Loki in Cirkovicah.