||psp|ll IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1960 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190. UPRAVA 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 9f7-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN LETO XIII.. ŠT. 80 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 9. JULIJA 1960 Prejemki m cene Pred kratkim so na plenumu Okrajnega sindikalnega sveta razpravljali o prejemkih delavcev v posameznih podjetjih oziroma gospodarskih organizacijah. Strinja-" so se z oceno, da ni osebna za-s^ga, niti krivda posameznih delavcev, če imajo v določenih podjetjih višje, drugje pa nižje, prejemke oziroma zaslužke. Hkrati w bila napačna tudi uravnilovka. Marsikaj je odvisno od orga-'tizacijskih prijemov, od predpisov in instrumentov in nemalokrat od trenutne konjukture na tr%u. Hkrati je ponekod stvar v tem, koliko je neki kolektiv od-dvojil za sklade, za rekonstruk-c'je, kolike so začasne obremenitve Z anuitetami m podobno, kar se bo laJjko v dolgoročnejši politiki določenih kolektivov izravnalo. Trenutne razlike so res pre-Cejšnje. Med gospodarskimi orga-mzacijami v kranjski občini je **ni kolektiv Elektrarna Sava na prvem mestu po povprečnih mesečnih izplačilih na posameznika v znesku 25.311 dinarjev. Na zad-nJem mestu pa je kmetijsko posestvo labmca z 11.096 dinarjev Mesečnih prejemkov v povprečju. Toda primerjava o delitvi celot-nega dohodka na sklade in oseb-ne dohodke daje povsem drugač-n° predstavo. Največr in sicer 45.6 % v primerjavi z osebnimi dohodki so za sklade oddvojili v tQvarni Sava. V Iskri so od skup-»JD dohodkov oddvojili 10.2 % za sklade in 81 % na osebne dohodke, podjetju Kovinar so iz skup-nth dohodkov izdvojili 32% za sklade, celotna lesna industrija 26>1 %, tekstilna industrija 26,5 % Elektrarna Sava, ki je mala-ne na zadnjem mestu s samo 17,3 odstotki za sklade. Prejemki posameznih kolektivov oziroma delavcev so odvisni tud'i od prodajnih cen posamez-nik izdelkov oziroma uslug. Kolektivi gostinskih, trgovskih in °brtnih podjetij niso zadnja leta V Begunjah pričakujejo okoli 20.000 obiskovalcev Na velikem srečanju partizanov, aktivistov ter interniran- prebivalstva z Gorenjske, ki bo v Begunjah 16. in 17. julija v cev in zapornikov ter ostalega počastitev 15-letnice osvoboditve, pričakujejo okoli 20.000 ljudi. Priprave so v polnem teku, zanimanje za to srečanje pa je tudi izven Gorenjske veliko. Predvidevajo, da bo samo iz Ljubljane prišlo okoli 2000 ljudi, pripravljajo pa se tudi udeleženci iz Štajerske in Dolenjske. Tu se bodo zbrali preživeli interniranci in njih svojci iz nemških in italijanskih taborišč. Tudi v gorenjskih občinah so v teku priprave in med delovnimi kolektivi je veliko zanimanje za udeležbo. Računajo, da se bo te proslave udeležilo samo iz kranjske občine okoli 7000 ljudi, iz jeseniške 5000 itd. Zdravstvo je v Tržiču že nekaj let na dnevnem redu. Problem pa postaja zaradi slabih pogojev iz leta v leto večji. Prav zaradi tega so Tržičani s tolikšno večjim veseljem sprejeli novico, da so v njihovi komuni končno vendarle pričeli z gradnjo novega zdravstvenega doma (na sliki). Priprave za jubilejni Gorenjski sejem Na seji OLO Kranj bodo govorili O MALOOBMEJNEM PROMETU Z AVSTRIJO V torek, 12. julija, bodo na 42. skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj razpravljali o pripravah za uvedbo maloobmejnega prometa z Avstrijo in o stanju cestnega prometa v okraju. Na ločenih sejah bosta oba zbora razpravljala in sklepala o zagotovitvi sredstev za uvedbo maloobmejnega prometa, zbor proizvajalcev pa bo sklepal in razpravljal še o spremembi pravil Gorenjskega sejma. -k #0 <*VOB°^ mo za potrošnike Vse blago na sejmu bo v prodaj - Šs enkrat večji promet kot lani - Posebne razstave v času sejma - Do 30 nagrad za obiskovalce - Turistična borza odložena na 6. oktober 16. VII. 1960 N«T NA Letošnji Poštna uprava je odobrila priložnostni poštni žig, ki g?, bo uporabljala dne 16. in 17. t. m. ekspozitura pošte Begunje na Gorenjskem na prireditvenem prostoru pri spominskih sveča- «■ deseti, jubilejni Gorenjski sejem bo še bliže po- Na lanski prireditvi so bila iz Posebna zanimivost letošnje- trošniku kot prejšnja leta. Čeprav so že pred tremi leti menjali drugih republik samo 4 podjet- ga sejma bodo ločene razstave ' vsebino te pomembne gospodarske prireditve na Gorenjskem, ja, letos jih bo 20. Iz Švice, Ita- posameznih dejavnosti ki yh nosll|h- 1Tfdaj bo namr<* prosla- so doslej vendar v večini bile to le dobre želje. Tehnične ovire lije in drugih dežel se je prija- bodo organizirali v času sejma Va -15:. .1C! osvob»dltve Be" in tudi miselnost posameznikov je še zmeraj dajala celotni vilo za letošnjo udeležbo 15 pod- Zelo zanimiva in po gradivu brv S J° u P"r™,°krajni stvari bolj pečat razstave kot sejma. Tudi lani je bilo še ve- jetij oziroma družb. Med obrtni- gata bo razstava 900-letnice • V liko blaga, ki je bil obiskovalcem samo na ogled. Letos so se ki bodo zlasti številni proizva- Kranja, ki bo dala letos poseben "JU' organizatorji postavili odločneje na stališče, da mora biti vse, jalci iz goriškega in koprskega pečat celotni prireditvi Prav te- kar bo prikazano, tudi v prodaji., ^ okraja. Tako so prireditelji na tiskovni konferenci razlagali vsebino letošnjega sejma, ki bo od 29. r OBRAZI IN POJAVI ltistrija. Nekatera industrijska Podjetja so za bližnjo prihod-n°st zagotovila primerna stanova-nia vsem svojim prosilcem. Gostinski, trgovski in obrtni delav-Cl (izvzevsi seveda posamezne pri-mcre zasebnih obrtnikov) nimajo takih možnosti. Tu se bodo pojavila vprašanja cen za njihove širitve, ki se bodo pač morale svobodno oblikovati na trgu, ta letos znatno večji in bo zajemal okroglo 25.000 kvadratnih metrov. To je potrebno zlasti za organizacijo prodaje na drobno. Ob pultih nekaterih tekstilnih podjetij, ki so lani prodajala svoje izdelke v prostorih Tekstilno šole je bilo precej gneče. To so upoštevali pri organizaciji letošnjega sejma. Zlasti še, ker *° kot cene drugih industrijskih predvidevajo, da se bo skupna Jelkov O prejemkih vezanih na delov- ^3S°J^ n\ učinek o »višjih* in lastnih Urokov za take ali drugačne osebne prejemke, o cenah raznih l?-delkov oziroma uslug, o skladih l'1 drugih vprašanjih, bodo seve-morali razpravljati zlasti sa-pravni organi zainteresiranih Podjetij, ko bodo govorili o na-&*jevan)u. Vsekakor je ključ za vrednost prodanega blaga na še mnogo mnogo večja kot. lani, ko so prodali skupno za 150 milijonov dinarjev razstavljenih izdelkov. V prodaji bo mnogo tekstilnega blaga, obrtnih izdelkov, mopedov in drugega blaga. Zagotovljena je celo določena količina avtomobilov »-Fiait 600«, ki jih bodo prodajali na sejmu. Celo re>tiev nastalih problemov pred- montažno hišico za 2 mil:/-. )'lefn v rokah kolektivov samih, dinarjev bo obiskovalec lahko Vstrn;..:L -i: ._/. - ~~:___kiinil na tem seimu. Prodajne breznih ali celo z ozirom na panoge »uravnovešenih« a°hodkov se z. administrativnimi *repi ne da več zagotoviti. K. M. kupil na tem sejmu. Prodajne cene pa bodo nižje kot v trgovini. Seveda bo letos tudi več razstavljavcev oziroma prodajalcev. ni je pri Šobčevem bajerju res prijetno, nam potrjujejo J^nn novi gostje, ki prihajajo na počitnice v njegovo lepo k'Mico. Naš fotoreporter je obiskal tabor Počitniške zveze Ju-^Mavijc in na filmu odnesel s seboj veselo skupinico, ki ji je • »overjeno pripravljanje kosila. MALICA Vse do onega dne sta bila Andrej in Pavle dobra prijatelja. Vsaj tako je vsakdo mislil. V oddelku, kjer so jih poznali, so jih videli zmeraj skupaj. Celo v kino, na nogometne tekme in na sprehode sta hodila skupaj. Ondan pa . . J Andrej je ves razburjen stal pred direktorjevimi vrati. »Kar knjižico naj mi dajo,* je sikal. »Ne maram takega poniževanja! Zakaj sem trgal hlače po klopeh!? Vsak tepec mi ne bo solil pameti!* Tako in podobno se je hudoval Andrej, čakal skoraj uro v tajništvu in pojasnjeval krivico, ki se danes godi njemu in mnogim drugim. No, tisti dan direktorja ni bilo. Kasno se je bil vrnil iz Ljubljane in Andrej se je sprijaznil 7 razgovorom naslednji dan. Do takrat pa se je vsa stvar dokaj »shladila«. Toda vzrok spora je zelo značilen. Andrej je strokovnjak. Vsi ga zato tudi spoštujejo. On se znajde pri oceni surovine, pri kvaliteti izdelka, pozna stroj do zadnjega vijaka in celo oddelkovodja se zmeraj z njim posvetuje, če kaj ne gre. Hkrati pa Andrej večkrat pripoveduje tudi o grških bogovih, o brižinskih spomenikih, o podnebju na Gronlandiji in o Verdijevem ustvarjanju. Vse to si je zapomnil iz šol, iz gimnazije. Mnogo pripoveduje tudi z obrtne šole, o vajenstvu. še zmeraj je ponosen kako je znal podkovati jajce in vsi se temu čudijo. Pavle pa je bil do nekaj let hlapec. Od tam je prišel v tovarno skorajda brez Šol. Toda v trenažnem centru so ga hvalili in kaj kmalu je prišel za stroj kot samostojni delavec. Seveda je, zlasti v začetku, še rabil marsikatero pojasnilo in pomoč od Andreja, ki je pač strokovnjak. Zato je Pavle sprva čutil neko nepisano dolžnost in spoštovanje do Andreja. Morda se mu je v začetku celo sam ponudil za kako uslugo. Res je, da je Pavle moral opraviti marsikateri korak za Andreja. Včasih je Andrej pozabil ključe v garderobi, rabil neko potrdilo od oddelkovodje in podobno. Pavle je bil brž pripravljen. Vsi delavci vedo tudi povedati: Pavle je vsak dan nosil Andreju malico iz tovarniške menze. To se je bilo tako udomačilo, da Pavle sploh ni mislil zakaj tako in Andrej mu je ob zvonenju samo pomolil določeno število bonov. Tako je šlo do onega dne. Tisto dopoldne pa je Pavle dejal, da si je prinesel malico z doma s seboj, da ne gre v menzo . . . »Pa prinesi meni!« je dejal Andrej. »Ne grem v menzo,* je znova odgovoril Pavle. Začele so padati besede. Sprva umirjene in premišljene in potem vedno bolj grobe in grde. Do mala da niso »spregovorile* roke. Andrej je omenjal njegove šole, njegovo znanje itd. Pavle pa se je branil, češ da on prav tako danes pozna stroj, izdeluje prav tako izdelke na stroju in da ni za to, ker ni napravil šol, nič manj vreden. Andrej se je te dni že pomiril. Je pa še precej takih Andrejev, ki nepremišljeno in kar naprej precenjujejo papirnato in podcenjujejo ter prezirajo stvarno znunje. K. M. ■ V. ko pripravljajo kulinarično razstavo, ki naj bo med najbogatejšimi dosedanjimi razstavami te vrste pri nas. Ljubitelje prirode bo zanimala posebno razstava najlepših turističnih krajev Jugoslavije. Hkrati pripravljajo razstavo turističnega plakata, filatelistično razstavo, na kateri bodo zbiralci znamk kar iz roke v roko prodajali oziroma izmenjavali znamke in tako dopolnjevali svoje zbirke. Za ljubitelje dobre kapljice pripravljajo poseben »dan cvička« s predavanji in razgovori o proizvodnji, prodaji in zauživanju vina in z brezplačno poizkušnjo. Edino turistično borzo so morali odgoditi za tri mesece — do 6. oktobra, ko bodo znane cene v prihodnji turistični sezoni 1963. Ob taki organizaciji široke prodaje blaga po nižjih cenah, ob številnih posebnih razstavah in drugih prireditvah, ki bodo v času sejma, pričakujejo letos še znatno večji obisk potrošnikov oziroma prebivalstva. -1. c. Vsi člani DS tudi v komisijah Novoizvoljeni delavski svet Železarne je imel v sredo dopoldne prvo delovno sejo. Najprej je imenoval pet stalnih delovnih komisij ter odborov. Zatem so člani delavskega sveta poslušali poročilo upravnega odbora in razpravljali o problematiki in razvoju komunalnega oddelka jeseniške železarne. Vsak član delavskega sveta obvezno sodeluje v eni izmed komisij. -k Žičnike in cevi za ZDA Od začetka leta pa do konca maja letos, je jeseniška železarna izvozila za skoraj 228 milijonov deviznih dinarjev izdelkov. Največ je izvozila žični-kov, in sicer za 133,501.000 deviznih dinarjev. Zičnike izvaža v Ameriko in Aden, medtem ko izvaža bodečo žico v Burmo in Brazilijo, pocinkane cevi v ZDA in Vzhodno Nemčijo ter elek-j trode v SZ in nekaj žlindre v ^ Avstrijo. -k Filatelistično društvo PTT Slovenije v Ljubljani bo izdalo spominski ovitek št. 21. Ovitki bodo frankirani z 20 dinarsko znamko, ki je bila izdana eb 40. obletnici KPJ. Zadnje wemti DOMx\ . .. BEOGRAD, 8. julija - V imenu državnega sekretarja Združenih držav Amerike Herterja je prejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič brzojavko z zahvalo za čestitke ob državnem prazniku Združenih držav Amerike. Sarajevo, 8. julija — Po organizacijah SZDL Bosne in Hercegovine so končani seminarji na katerih se je nad 10.000 aktivistov seznanilo z glavnimi zaključki V. kongresa SZDL Jugoslavije. V jeseni bodo občinske konference SZDL in tudi V. kongres SZDL te republike. Koper, 8. julija — Na seji Okrajnega ljudskega odbora v Kopru so ugotovili, da se je proizvodnja tega okraja v letošnjih prvih petih mesecih dvigala celo nad postavljenim načrtom. Samo industrija gradbenega materiala je v relativnem zaostajanju. Hkrati so odborniki ugotovili, da so v gospodarskih organizacijah še neizkoriščene rezerve v organizaciji dela in v koriščenju osnovnih ter obratnih sredstev. ... IN PO SVETU Rim, 8. julija — Po prvih incidentih, ki so bili v italijanskem mestu Reggio Emilia se je gibanje med levico in desnico razneslo malone po vsej Italiji. Do incidentov je prišlo celo v parlamentu in v senatu, kjer so predstavniki komunistov, socialistov in socialdemokratov zahtevali od desnice naj vlada odstopi, ker omejujejo protifašistična delovanja. Do največjih izgredov je prišlo v Reggio Emilia, kjer je bilo v spopadu med demonstranti in policijo ubitih 5 oseb, 31 pa je bilo ranjenih. • mm MAtIH K It A J I V SOBOTA, 9. JULIJA 1960 Ob krajevnem prazniku v Šenčurju Spomin na ienčursko četo Prebivalci bivše občine Šenčur bodo od nedelje, 10. julija do 17. julija letos, že sedmič praznovali svoj krajevni praznik. Vsako leto se spominjamo 16. julija 1941. leta, ko so Nemci vdrli v vas, da bi zgrabili voditelje upora. Nemci so namreč preko domačega izdajalca izvedeli, da obstaja tu močna partizanska celica, ki je že več let pred vojno aktivno delovala. Toda kljub prizadevanju, Nemcem teh voditeljev ni uspelo ugrabiti, ker so se pravočasno umaknili v šenčur-ske gozdove. V neposredni bližini Šenčurja so imeli še istega dne prvo partizansko zborovanje. Zbrali so se namreč vsi člani partijske celice SKOJ in OF iz Šenčurja, Olševka, Srednje vasi, Vogelj, Voklega in Visokega, na katerem so se pogovorili o ustanovitvi prve šenčurske partizanske čete, ki se je kmalu potem formirala in se priključila Kokr-škemu odredu. Kot prejšnja leta bodo tudi letos svoj krajevni praznik kar najsvečaneje proslavili z raznimi kulturnimi, športnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami. V nedeljo bodo na tem področju odkrili številna spominska obeležja. Preko tedna pa se bodo vrstile številne športne prireditve — tako tekmovanje v streljanju, sledil bo šahovski turnir, na katerem bodo sodelovala moštva iz Šenčurja. Predoselj, Velesovega in Kamnika. Istega dne bo izvedena tudi simultanka. Sledile bodo tudi dramske prireditve v Šenčurju, kulturni spored bodo izvedli tudi v Olševku in Srednji vasi, v petek pa bodo gasilci iz Šenčurja in Srednje vasi izvedli veliko nočno gasilsko vajo. V soboto bo dramska prireditev tudi v Zadružnem domu na Visokem. V nedeljo zjutraj bodo imeli krajevni odbori bivše občine Šenčur slavnostno sejo, katere se bedo udeležili tudi številni predstavniki političnega in družbenega življenja tega kraja kakor tudi občine. Po slavnostni seji bodo izvedli žalno komemoracijo pri spomenikih padlih, kamor bodo položili tudi vence. Ob 10. uri bo velika pionirska kolesarska tekma. Na športnem igrišču bodo sledile številne športne prireditve, popoldan pa bo avto-mo-to društvo Šenčur izvedlo, v počastitev 10. obletnice obstoja AMD Šenčur, propagandno vožnjo po okoliških vaseh, nato pa bo veliko partizansko zborovanje. -an NAS RAZGOVOR II JE M UD C 9 S Tudi letos, 17. julija, kot že sedmo leto po vrsti, bodo na Bledu imeli občinski praznik. Prireditve tega praznovanja se bodo nadaljevale ves teden do dneva vstaje — 22. julija. Med pripravami za to praznovanje je predsednik Občinskega odbora Zveze borcev tovariš Ivan Zupan v razgovoru pojasnil nekatere stvari za naše bralce kot sledi: »Kateri osrednji dogodek praznujete s svojim občinskim praznikom 17. julija?« »Takrat je bila na Bledu izvedena široka trosilna akcija. Zjutraj, 17. julija 1941 je bil Bled poln malih lističev, napisov in celo zastav s peterokrako zvezdo. Sovražnik, ki je imel na Bledu svoje gnezdo, je bil zelo iznenađen. Bled se je takrat prvič pokazal. Glavna iniciatorja tega odpora sta bila Bernard Jakob iz Koritnega in Torkar Jakob, ki sta oba padla v NOV. •Katera organizacija ima letos glavno breme organiziranja tega praznovanja?« »Mi skušamo to prenašati vsako leto od ene organizacije na drugo. Lani je imela glavno vlogo organizacija ZB. Letos je to gasilska organizacija. To pa zato, ker letos praznuje 75-letnico svojega delovanja.« »So letos predvidene kake nove oblike praznovanja?« »Niti ne. Res je, da skušamo ob našem občinskem praznovanju uveljaviti Blejsko noč kot tradicionalno prireditev. Ta bo zvečer 16. julija. Delno smo spremenili tudi ostali program in ga prilagodili razmeram turizma in današnjim pogojem. Tako smo se odrekli organizaciji partizanskih patrol, ki morda niso več tako zanimiva kot nekoč. To bo morda bolj zanimivo čez nekaj let, ko bo vse to prehajalo v zgodovino.« »Ste morda organizirali za borce kaj posebnega izven sedanjega programa, zlasti česte se odrekli partizanskim patro-lam?« »Seveda. Na dan 22. julija, ko bomo zaključili praznovanje, bo srečanje preživelih borcev na Slamnikih, kjer je bil znani partizanski kraj. Hkrati pa organiziramo poseben sprejem za vse starše padlih borcev. Predvidevamo da bo na ta sprejem prišlo približno 120 mater oziroma očetov, ki so izgubili svoje sinove v osvobodilni vojni.« 1. V številnih mestih in predelih Gorenjske so se letos lotili z vsemi silami ureditve cest. — Na sliki: Radovljica bo že zaradi novih cest povsem spremenila nekdanjo podobo V Mah bodo praznovali Vas Voglje je že leta 1941 začela sodelovati z OF in je več fantov že 3. januarja 1942. leta odšlo v partizane. Med NOV je padlo iz Vogelj 18 borcev v NOV. Vsem je bila odkrita spominska plošča že 1945. leta. ZAKAJ PO DELIH? V času kolesarske akcije je bilo v naših trgovinah prodano izredno veliko kolesarske opreme. Prometni miličniki so namreč venomer opozarjali in tudi kaznovali tiste, ki koles niso imeli pravilno opremljenih. To je prav in vsakdo je odobraval ta ukrep, saj si danes ni mogoče misliti, da bi se nekdo s pomanjkljivo opremljenim kolesom še lahko vozil po tako prometnih cestah, kakršne so. Gre namreč za drugo stvar. Povsem upravičena je ogorčenost kupcev koles po naših trgovinah. Zgodi se namreč, da te prometni miličnik ustavi med vožnjo s pravkar kupljenim novim kolesom in ne preostane ti drugega kot da mirno plačaš kazen. Nova kolesa so namreč mnogokrat pomankljivo opremljena. Manjka jim ali zvonec, luč, odbijalno steklo in podobno. In če se hočeš mirno voziti po cestah, moraš pred prvo vožnjo kupiti še vse manjkajoče dele. Vprašujemo se, ali ne bi kazalo prodajati takih koles, ki so opremljena po predpisih. Tako bi odpadla marsikatera pikra na račun naše trgovske mreže in tistih tovarn, ki izdelujejo kolesa, pa tudi na cesti bi se prometna varnost še izboljšala. V Vogljah je padlo tudi 7 borcev, ki so prihajali na vezo k terencem ali pa jih je pot vodila skozi ta kraj. Tem padlim bodo v nedeljo, 10. julija odkrita obeležja na krajih, kjer so padli. V Kurji vasi na Bevčevi hiši bodo odkrili spominsko ploščo obveščevalcu Francu Šimnoveu. Bil je 4 mesece v Begunjskih zaporih. 2. marca 1945. leta so ga skupaj z ženo ustrelili. Na robu gozda, severno od Vogelj bodo odkrili obeležje 2 padlima partizanoma, ki sta ' ila na tem mestu ustreljena 27. maja 1944: Podgoršku Francu iz Skaručne in Molju Janku. Tretje obeležje je namenjeno tudi dvema borcema, ki sta padla na Južni strani vasi; domačinu Štefanu Bizjaku, ki je padel 25. marca 1942 in Ferdinandu Pipami iz Strahinja, ki je padel 1944. leta. Na zahodni strani Vogelj pri Boštjanovi 1'pi bodo odkrili obeležje trem brocem UDV NOV, padlim 28. septembra 1944. Krajevni odbor Zveze borcev se je že nekaj časa prizadeval, da bi vsem padlim postavil do- Zvedeli 9 V minulem tednu je odšla v kolonijo na Planino pod Golico prva skupina 38 šolskih otrok, prav toliko in v istem času pa tudi v obmorski kraj Promajno. Otroci bodo ostali tam tri tedne, nato pa jih bodo zamenjale druge skupine otrok. A V času kolesarske akcije pod geslom »Na cesti nisi slam« je trgovina »Oprema« v Kranju prodala 1000 kosov več kolesarske opreme kakor v prejšnjih mesecih. Pred omenjeno akcijo so prodali v enem mesecu okrog 300 zvoncev, v času akcije pa nad 3000, odbijalnih stekel pa 4500 itd. r Otvoritev depandanse V.. Bohinj — V ponedeljek, 4. julija, se v Bohinju slovesno odprli novo dependanso hotela Zlatorog, ki jo je gradilo domače gradbeno podjetje, po načrtih arhitekta Spinči-ra. BtovemtOSil je prisostvovalo mnogo domačinov ter gostov hotela Zlatorog ter predstavniki Turistične zveze Slovenije In Gorenjske. Predsednik občine Lojze Logar je po kratkem nagovoru predal ključe kolektivu hotela, nakar so si prisotni z velikim zanimanjem ogledali vse prostore. Notranjščina depcndansc je zelo moderno urejena. Vse sobe imajo kopalni) e ali prhe, signalne naprave ild. V sobah je prostora Zfl 60 g<»-stov, na skupnih ležiščih pa za 33. Poseben dnevni prostor bo slu/i! /< zailrkoval-nieo, poleg katere ie zgrajena tudi kuhinja. Takoj po slovesni otvoritvi so se v dependanso vselili prvi gostje. J stojna spominska obeležja in je v ta namen zbiral sredstva pri Kmetijski zadrugi Voklo 'n kranjskih podjetjih. Pri vsen teh spominskih obeležjih bodo razen govorov izvedli tudi kulturni program, na katerem bo sodelovala osnovna šola iz Voklega, pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, godba na pihala iz Vodic in drugi. -an NA VISOKEM BODO ODKRILI DVE SPOMINSKI OBELEŽJI V okviru krajevnega praznika bo osnovna organizacija Zveze borcev na Visokem slovesno odkrila d v« spominski obeležji iz NOB. Na rojstni hiši padlega aktivista Janeza Karuna iz Visokega bodo odkrili spominsko ploščo, kjer je padel 4. avgusta 1942. V gozdu med Miljami in Visokem bodo odkrili spominsko obeležje trem padlim partizanom, ki so padli 10. septembra 1942. Pri vseh treh odkritjih bodo izvedli kratek kulturni program preživeli borci pa bodo ob tej priložnosti govorili o poteku borb v teh krajih. smo • • • # V občini Domžale imajo 5 kinematografov. Od novembra 1958 do novembra 1959 je bilo v njih 421 predstav, ki si jih je ogledalo 147.720 obiskovalcev ali povprečno 350 ljudi na predstavo. A Občina Kranj ima 47.500 prebivalcev, od tega samo mesto Kranj 20.500. Razmerje zaposlenih v kmetijstvu napram vsem ostalim panogam je 20 : 80 . V občini je zaposlenih 15.000 ljudi, od tega 11.072 v industriji, ostalo predstavlja obrt, trgovina, gostinstvo, uradi, šolstvo in zdravstvo. % V osrednji knjižnici v Domžalah si bralci vsak mesec izposodijo 2.500 knjig, od tega 1.457 leposlovnih in 1.018 mladinskih. A Dnevno se z avtobusi, kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi pripelje v Kranj na delo 5.844 delavcev. Podjetja in občina pri tem prispevajo znesek v vrednosti 120 milijonov dinarjev letno. PREDDVOR - Prostovoljno gasilsko društvo Predvor priredi jutri, 10. julija ob 14. uri, vrtno veselico pri jezeru Crnjava v Preddvoru. Za ples bo igral »Senčurski kvintet«. Golnik — 1. julija so dobili na Golniku 3 servise stanovanjskih skupnosti, in sicer mizarski, mehanični in električni servis. Izvršni odbor stanovanjske skupnosti namerava v kratkem OB 10-LETNICI MATURE KRANJ — Maturanti kranjske gimnazije iz 1920. leta so v soboto, 2. julija, praznovali 40-Iet-nico mature. Proslave se je udeležilo 23 tovarišev z obema še živečima profesorjema: 85-letnim razrednikom, dr. Simonom Dolarjem in 88-lelnim dr. Matevžem Potočnikom. Na sestanek so prišli tudi sošolci — zamejci iz Trsta in Koroškega. Profesorje in sošolce je pozdravil profesor Vilko Rus. Spomnil se je umrlih profesorjev in tovarišev ter omenil nekaj pomembnejših dogodkov iz gimnazijskega šolanja. Razrednik dr. Dolar je nazdravil bivšim dijakom, posebno onim, ki žive onstran meje. V veselem pogovoru in pesmi ter ob odlični postrežbi v restavraciji pri Jelenu so malurantje preživeli lep večer. ZANIMIVO PREDAVANJE Kranj — Delavska univerza v Kranju je v četrtek, 7. julija, v Sindikalnem domu v mah dvorani pripravila zanimivo predavanje. Zvečer ob 20. uri je govoril predavatelj Mirko Dvoržak »O svetovnem kajakaškom prvenstvu za leto 1959« Predavatelj je trener reprezentance FLRJ. Predavanje je bilo ponazorjeno z lepimi barvnimi diapozitivi. ustanoviti še čevljarski, avtome-hanični in šiviljski servis. Ti kakor prvi. so za tamkajšnje prebivalce neobhodno potrebni. Oddaljenost. Golnika od mesta, kjer so doslej iskali usluge, je tolikšna, da je vsakomur vzela ogromno časa, hkrati pa zaradi prevoza uslugo še podražila. S svojimi servisi bo stanovanjska skupnost na Golniki'. lahko nudila sedaj prebivalcem hitre in cenene usluge. NOVA KOCA Sorsko sedlo — Na Sorskem sedlu so v ponedeljek, 4. julija dopoldne, v prisotnosti velikega števila ljudi, slovesno odprli novo kočo Litostroja iz Ljubljane. Ta stoji blizu stare koče tik ob cesti Bohinj—Petrovo bi'do. V poletnem času, kot tudi pozimi, bodo številni člani kolektiva Litostroj, pa tudi drugi gostje, dobili na razpolago sobe in prehrano. Zaradi krasne lego je Sorsko sedlo primerno za smučanje in so tam v zimskih dneh tudi razni smučarski tečaji. J. R. ALPINISTIČNI TEČAJ Alpinistični odsek PD Kranj je 2., 3. in 4. julija organiziral alpinistični tečaj na Češki koči; vodil ga je alpinist Jože Zakelj. Tečaj je bil namenjen predvsem začetnikom. Mladi alpinisti so se povzpeli na Grintavec in Ko-čno ter tako spoznali nekaj osnov plezanja. Zadnji dan so se pod vodstvom izkušenih alpinistov povzpeli celo po Fucksovi smeri. — Tečaj je dobro uspel in je dosegel svoj namen. Fe I Kam v nedeljo? §f ŠENČUR - Ob 10. uri bogi do v nedeljo, v okviru kra-j jevnega praznika športne fH prireditve. H VISOKO - V nedeljo, ob H| 15. uri, bo veselica, ki jo Prl' redi ZROPJ na Visokem. N» H sporedu je srečolov in na-' gradno žrebanje. Zabaval' jj bodo Škripači iz Ljubljane. ■ MILJE - Jutri bo ob 13-30 p uri odkritje spominske pl°~ H šče. j§ DUPLJE - Šolski odbor jp osnovne šole Duplje priredi fij jutri, 10. julija, pri Gasil" jjj skem domu v Dupljah, vrtno jj| veselico in sicer ob 16. url' (H Na sporedu je srečolov z H gatimi dobitki, igral P» p° jj kvintet »Francelj« iz Kranja-p KRANJ - Danes, ob 17. «ri; 1 bo na igrišču Triglava odprt' m atletski miting. Ob 16. uri P» j} bo pričetek III. kola pionir-jg skega atletskega prvenstva fH Kranja. M BLED - Jutri ob 17. uri bo na blejskem stadionu nttS* metna tekma SUHI : DEBE" m LL p ŠENTURŠKA GORA — V H nedeljo popoldne bodo na g Šenturški gori priredili veli" H ko vrtno veselico. B ŠKOFJA LOKA - Danes h ob 19. uri priredi združenje p šoferjev in automehanik0* pri Gasilskem domu v SkoiJ' Loki vrtno veselico. Ob ]e H pem vremenu bo danes in Ju tri na terasi Transturista Ples M in sicer ob 20. uri. M RADOVLJICA - Danes ob I 18. in v nedeljo ob 20. ur B bo v Radovljici ples. Ob Bi pem vremenu bo v restavra ciji Triglav, sicer pa v b° S telu Grajski dvor. L (P V. J., Kranj Vprašanje — Dovršili ste srednjo šolo in imate nedokončano fakulteto. Ker morate še odslužiti vojaški rok, vas zanima, če boste služili vojaški rok eno leto. Odgovor — Tisti, ki ne dokonča rezervne oficirske šole in ne napravi izpita za podporočnika, ima pa dovršeno srednjo šolo, služi vojaški rok 18 mesecev v skladu z 71. členom Zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 3C iz leta 1955). V. R.. Jesenice Vprašanje — Na stanovanju imate najemnika, ki vam dela škodo. Večkrat ste ga opozorili na to, vendar brez uspeha. Zanima vas, ali ste upravičeni odpovedati mu stanovanje. Odgovor — V kolikor uporabnik stanovanja dela škodo, mu lahko v skladu s 136. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) odpoveste stanovanjsko pogodbo. K. P., Jesenice Vprašanje — Dopolnili ste 17. leto, delate v gospodarski organizaciji in vas zanima, koliko dni letnega dopusta vam pripada. Odgovor — V skladu s točko 3. člena 237. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FI.RJ, številka 53,57) vam pripada 17 delovnih dni dopusta. Z. V., Tržič Vprašanje — S sosedom ste več let v sporu zaradi meje. Ker se ne morete sporazumeti, je prišlo med vama večkrat do prepira; radi bi spor dokončali. Odgovor — Mišljenja smo, da bi bilo v vašem primeru, ko gre za spor glede meje, najbolje, da bi uradni geometer premeril zemljišče in postavil dejansko mejo. R. R., Tržič Vprašanje — Kot upokojenec ste zaposleni že več kot eno leto honorarno v podjetju. Smatrate, da ste za delo premalo plačani. Odgovor — V skladu s 162. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) določi gospodarska organizacija v svojem pravilniku delovno mesto, ki se upravlja lahko honorarno ter v zvezi s tem njihove pravice in dolžnosti. V kolikor smatrate, da ste prikrajšani, skuhajte v skladu z upravo podjetja rešiti spor. C. J., Jesenice Vprašanje — V jeseni mO na odsluženje vojaškega rate roka- Zanima vas, ali imate kot re^n^0 tričlanske družine pravico skrajšanega vojaškega roka. Odgovor - V kolikor so dr£ žinski člani pridobitno nespflSC ni in ste vi rednik družine. 1 -te v skladu z 2. členom ZaK« o spremembah in dopolnit " Zakona o narodni obrambi \y '. FLRJ. št. 1 I :,!)) pravico do lanega vojaškega roka, to Jc leto. S sodišču TUJO IMOVINO SI JE PRILASTIL J, T., doma iz okolici' Kranja je bil že zaradi imovinskih doli ktov že kaznovan, vendar ga to ni spametovalo, v maju Leto! jo v nekem podjetju v Kranju, kjer je bil zaposlen, vzel razne izdelke, v vredn',,.„-promela. .1. K. je v piskih urah. 12. junija Lani, f ,^ zini bencinske črpalke v s ^ Loki zavijal na spodnjo c zapora, pogojno za đoOO - SOBOTA, 9. JULIJA 1960 NOTRANJA POLITIKA iN GOSPODA IITVO mM M** 1 Vb i*% mM w ^% m \tw I* I 1 1 W\ i*% I mM VT W • V** V #^ Ob. • V VfF t Poblemi šolstva med pečitaicami PONAVLJAJOČ PROBLEM Učiteljev in profesorjev manjka zaradi nenačrtnega štipendiranja - Sodobna stanovanja prosvetnih kadrov - V nekaterih šolah jeseni brez pouka? Za 600 milijonov din višji osebni dohodki kot lani Po podatkih podružnice Narod- trgovski mreži in gostinske uslu- Vsako leto — po končanem šolskem letu in pred začetkom novega šolskega leta — so prosvetni delavci oziroma je naše šolstvo postavljeno pred enak problem — kako zagotoviti nemoten pouk spričo precejšnjega pomanjkanja prosvetnega kadra. Ta problem je morda letos v kranjskem okraju še bolj pereč kot prejšnja leta. Manjka nič več in nič manj kot 68 šolnikov s srednjo izobrazbo in kar 111 prosvetnih delavcev z višjo ali visoko izobrazbo. Kako bi bilo moč rešiti ta problem v prihodnjem šolskem letu in kako bi se morali lotiti tega problema na sploh, da bi ga enkrat za vselej črtali z dnevnega reda, smo povprašali šefa odseka za šolstvo, kulturo in prosveto pri OLO Kranj Joža Varla. "-Spričo tolikšnega pomanjkanja prosvetnih delavcev nas zanima, kako nameravate v novem šolskem letu rešiti ta problem?« *Za 179 nezasedenih službenih "lest po šolah v kranjskem okraju smo razpisali že dva natečaja. Rezultat prvega je bil, da je ostalo število nezasedenih mest isto kot je bilo že v preteklem šolskem letu. S tem hočem reči. da se je prijavilo toliko novih Oioci, kolikor jih je z zadnjim šolskim letom odpovedalo službovanje. Rezultat drugega raz-Pisa pa bo znan v soboto (to je danes — op. uredništva). Pričakujemo, da bomo dobili nekaj novih, predvsem mlajših diplomantov, vendar pa s tem problem še ne bo rešen. Pomanjkanje prosvetnih delavcev je trenutno najbolj občutno v odročnih krajih (v Selški dolini: Bukovca, Zali log, Mar-tinj vrh, Selca, Sorica, Luša. Le-113rt, Davča itd. ter v nekaterih krajih škofjeloške občine: Sovo-denj, Leskovica, Malenski vrh. Javorje itd.), za katere celo obstaja nevarnost, da bi otroci ostali v novem šolskem letu brez Pouka. « *Ali je svet za šolstvo pri OLO *e podvzel hakšne ukrepe, s ka- terimi bi ublažil pomanjkanje prosvetnih delavcev?« »O tem smo že precej razmišljali, vendar pa nismo sprejeli še konkretnih sklepov. Čakamo na rezultat drugega razpisa. Kolikor bo ta za naše potrebe negativen, bo naša skrb predvsem ta, da v nobenem kraju otroci ne bodo ostali brez pouka. Povsem nelogično bi namreč bilo, da bi trosili za pošolsko izobrazbo precejšnja sredstva, medtem ko ne bi mogli zagotoviti osnovnošolske izobrazbe. Seveda bo ta naloga precej težka spričo dosedanjih odnosov nekaterih občinskih ljudskih odborov do šolstva nasploh. Na primer v Železnikih, kjer je pomanjkanje prosvetnih delavcev največje, so se šele v zadnjem času lotili smotrnega štipendiranja, katerega pozitivne rezultate lahko pričakujemo morda šele čez pet let. Letos pa niso niti razpisali prostih službenih mest. Obratno pa v bohinjskem kotu tega problema skoraj nimajo več. Z večletnim načrtnim štipendiranjem tamkajšnjih občanov - študentov učiteljišča, višje pedagoške šole ali posameznih fakultet — so si zagotovili prosvetne delavce — Bohinjce. Zatorej zanje ni več vprašanje ali bodo imeli otroci pouk na Gor-jušah in Stari Fužini, krajih, ki sta precej oddaljena od središča komune. Ce bi v Železnikih reševali ta problem prosvetnega kadra tako kot v Bohinju, bi šolstvo v Selški dolini ne delalo več preglavic in bi mu danes ne manjkalo kar 16 učiteljev in 3 profesorjev. Manj težav pa bi imeli tudi v ostalih občinah, če bi se tega problema lotili prav tako kot so se ga Bohinjci. Spričo tega, da bo potreba po prosvetnih delavcih iz leta v leto večja (večje število šoloobveznih otrok in dijakov ter reformirana šola), je zadnji čas, da si vse komune kranjskega okraja vzamejo za vzgled Bohinjce.« »Menite, da je dosedanja večkratna nenačrtnost v štipendiranju edini vzrok pomanjkanja prosvetnega kadra, ali so še drugi vzroki za to?« »Štipendiranje sem omenil predvsem zato, ker menim, da si vsaka občina le na ta način lahko zagotovi učitelje in profesorje s svojega območja za šole na svojem območju. Vsekakor pa bi bilo pomanjkanje prosvetnih delavcev marsikje lahko rešiti, predvsem v odročnih krajih, s primernimi sodobnimi stanovanji. Razumljivo je, da učitelj ali profesor, vajen življenja v mestu, ne bo šel za dlje v kraj, kjer ne bi imel niti primernega sta- novanja. Kulturne dobrine, ki jih je imel med studiranjem, bi mu morali vsekakor nadoknaditi v drugi obliki. Zakaj naj bi učitelj ali profesor v mestu, kjer ima kino, gledališče in drugo, imel tudi moderno stanovanje, opremljeno s hladilnikom, električnim štedilnikom, grelcem za vodo, kopalnico in podobnim, prosvetni delavec v hribih in sploh na podeželju pa niti primernega stanovanja, v katerem bi lahko na sebi primeren način izkoristil prosti čas.« B. Fajon ne banke Kranj so bili v letošnjem prvem tromesečju skupni osebni dohodki in izdatki prebivalstva v stalnem porastu. Prejemki so v prvih treh mesecih dosegli 4,977 milijonov dinarjev in so višji od lanskih v istem razdobju za 925 milijonov dinarjev (za 22.8 odstotka), izdatki pa so dosegli 4,361 milijonov dinarjev, kar je za 593 milijonov več kot lani v istem razdobju (za 15,7 odstotka). Med prejemki zaznamujejo letos največji porast osebni dohodki, ki so skoraj za 600 milijonov višji od lanskih v prvih treh mesecih. Pri analizi denarno - blagovnih odnosov lahko ugotovimo, da so po strukturi potrošnje prebivalstva sicer še vedno najmočnejši blagovni izdatki (nakup blaga v ge), saj predstavljajo ti 67,3 % skupnih izdatkov, vendar so letos močno porasli tudi neblagovni izdatki (za 50,4 %, blagovni pa le za 4 %), ki predstavljajo letos že 32,7 % vseh izdatkov, medtem ko so jih lani predstavljali le 25,3 %. Zanimivi so tudi podatki o hranilnih vlogah in potrošniških kreditih. Hranilne vloge so v prvem tromesečju letos porasle za 116 milijonov dinarjev (za 39,3 % v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem), število vlagateljev pa se je zvišalo za 1.645. Potrošniški krediti pa so v prvem tromesečju letos porasli za 166 milijonov dinarjev. Največ potrošniških posojil je bilo najetih za industrijsko blago in motorna vozila z dvoletno odplačilno dobo. m program srn za praznovanje 900-letnice Kranja V sredo. 6. julija, je predsedstvo Občinskega odbora SZDL Kranj na seji razpravljalo o prireditvah ob praznovanju 900-letnice Kranja, o čemer je poročal predsednik pripravljalnega odbora za proslave Marjan Lombar. V petek, 29. julija, ob 11. uri bo otvoritev razstave na Gorenjskem sejmu (kranjski Mest-ni muzej in Muzej NOB od nastanka do danes, kulturno in Sledališko življenje, knjižnica — Periodika Kranja, razvoj in perspektive), zvečer ob osmih pa bo OPD »Svoboda« Kranj uprizorila v Prešernovem gledališču "Veliko puntarijo« Bratka Krefte- V soboto, 30. julija, bo ob W- uri otvoritev razstave del kranjskih likovnikov - amaterjev v Mestnem muzeju, ob 18. Uri tekmovanje gasilskih društev, ob 18. uri promenadni kon-cert na Titovem trgu. ob 20. uri zabavni del na Gorenjskem sejmu, ob 20.30 uri pa bo v kinu Partiz an premiera dokumentarca filma »Kako upravlja dr-kwljan v komuni- (ki so ga posneli v Kranju) in premiera fil-ma »Kapetan Leš«. Ob devetih zvečer istega dne bodo goreli kresovi na Storžiču, Kališču in na Krvavcu, na Smarjetni gori Pa bo velik ognjemet. 31. julija (v nedeljo) bo dopoldne ob dc-vetih slavnostna seja Občinskc-?a ljudskega odbora Kranj v SeJni dvorani OLO, kjer bo tudi c'lj štafet, ki bodo šle iz znanih Partizanskih krajev v okolici pranja (Sorlijov mlin, Uden b°r-št, Okroglo, Jamnik. Zabni-Istega ilne dopoldne bo zvezdasta vožnja motornih vozil s ci- i''ni v Kranju, nato pa sprot-n"s,'«'i vožnja, popoldne pa za-■ VIII. mednarodnega na-^tenoteniškega turnirja (ki se bo nadaljeval se v ponedeljek in !0rek, i. in 2. avgusta) in V. ko- 0 za prvenstvo Jugoslavije v ■P©edwayu za pokal Občinskega Muđskega odbora Kranj. Svoje programe za praznovale občinskega praznika in 900-J«tnice Kranja pripravljajo lUr Tednom knjig od 27. julija do 2. avgusta. Na seji predsedstva Občinskega odbora. SZDL Kranj so nadalje govorili še o pripravah za posvetovanje o kulturno-prosvet-nem delu, ki bo jeseni. Imenovali so posebno komisijo, ki bo pripravila in obdelala gradivo. -t GosiMd&rake rasti 4) Prvi sporazum s Kubo. V začetku julija bo prispela v Jugoslavijo gospodarska delegacija Kube z namenom, da bi sklenila z našimi gospodarskimi krogi prvi jugoslo-vansko-kubanski trgovinski sporazum. Pričakujejo, da bo ob tej priložnosti sklenjen tudi prvi sporazum med obema državama o znanstveno-teh-ničnem sodelovanju. S sklenitvijo trgovinskega sporazuma se bo naša izmenjava s Kubo hitreje razvijala, medtem ko je bila doslej minimalna in se je nanašala v glavnem le na jugoslovanski nakup sladkorja . Q Poskusno sta začela obratovati dva agregata hidrocentrale »Bistrica«. Dne 4. julija sta začela poskusno obratovati v Bistrici pri Novi Varoši prva dva agregata doslej največje hidrocentrale v Srbiji. To pomeni delno dograditev hidroenergetskega sistema Kokin Brod na reki Uvac. Hidrocentrala »Bistrica«, ki so jo začeli graditi pred osmimi leti, je stala doslej okoli 13 milijard din. Turistična sezona je v polnem razmahu. To kaže tudi ta posnetek z novega blejskega kopališča, ki so ga do letošnje kopalne sezone dokončno uredili. Kopalcem sicer v teh dneh precej nagaja vreme, vendar izkoristijo vsako sončno uro za kopanje in sončenje (Foto: Perdan) Pred praznikom šoferjev Večja kontrola v prometa Promet na Gorenjskem se bo v dveh letih povečal za 100% - Kolesarji In vprežna voz'ria so velik problem - Odlikovanje za zaslužne šoferje 13. julija imajo šoferji svoj praznik. Letošnji Dan šoferjev je prav v času velike akcije za prometno vzgojo šoferjev in varnosti na cestah. Društvo šoferjev, in mehanikov pripravlja osrednjo proslavo v avli OLO v nedeljo, 10. julija. Ob tej priložnosti bodo nekatere šoferje tudi obdarovali. Odlikovani šoferji bodo imeli na svojih avtomobilih pritrjene posebne plakete. O odlikovanju šoferjev bosta odločala AMD in Društvo šoferjev in avtomohanikov. Pred dnevi je bilo na seji sodnikov za prekrške sklenjeno, da se bodo v bodoče najstrože kaznovali prometni prekrški. Doba odvzetega vozniškega dovoljenja se bo precej povečala. Zaradi neprestanega naraščanja prometa je nujno, da se prepove vožnja s kolesi in vprežni-mi vozili po cestah I. reda. Hitrost motornih vozil se bo povečala od 45 kilometrov na uro na 60 kilometrov na uro. Prečkanje ceste bo mogoče le na označenih prehodih. Ustavljanje na cestah I. reda bo v kratkem zaradi povečane hitrosti prepovedano. Zaradi takega stanja je preusmeritev kolesarjev na stranske ceste nujna. Po tej cesti gre dnevno približno 3000 do 4000 motornih vozil. V zvezi s tem se bo povečal tudi nadzor na cestah. S posebnim aparatom bodo ugotavljali svetlobo žarometov. S filmsko kamero v specialnem avtomobilu bodo beležili prekrške neprevidnih šoferjev itd. Novi tehnološki postopki v gospodarstvu zahtevajo V • I v Okrajni ljudski odbor Kranj je na zadnji skupni seji razpravljal med drugim tudi o izobraževanju delavcev v gospodarskih organizacijah na Gorenjskem. Ob tej priliki objavljamo nekaj podatkov iz obširnega poročila, ki ga je v ta namen sestavil Svet za delo OLO. le Značilno za obdobje zelo intenzivnega gospodarskega in tehničnega razvoja je, da so potrebe po strokovnih izobraževalnih kadrih veliko večje ,kot pa ima gospodarstvo teh kadrov na razpolago. Takšno je posebnim mamo ustreznih šol in ne drugih načinov izobraževanja. Razne gospodarske panoge, zlasti industrija, vsako leto vključujejo nove proizvode v svoje proizvodne programe, uporabljajo, nove materiale, nove proizvodne postopke. To pa ustvarja nova delovna mesta in nove poklice ter specializacije, za katere strokovnih šol navadno nimamo in niti ni rečeno, da bi nam bile vedno potrebne. Na Gorenjskem se danes zaključuje intenziven proces prehajanja iz obrtnega v industrijski način proizvodnje z zelo izrazito specializacijo in organizacijo dela. Pri tem nastajajo nove oblike delitve dela. Zlasti novi organizacijski prijemi ustvarjajo delovna mesta in poklice, ki jih prej ni bilo. V industriji se n. pr. odpira precej delovnih mest na področju priprave dela, študija dala, normiranja, kontrole kvalitete, ekonomske analitike, v kadrovsko-socialnih službah, v ekonomski propagandi dtd. Veliko število novosprejetih kadrov brez strokovne izobrazbe in prakse, nova tehnika, nova organizacija, nova delovna mesta in novi poklici ob pomanjkanju ustreznih šol nujno silijo gospodarske organizacije, da se same začno baviti z izobraževanjem v takem obsegu, kot ga doslej nismo poznali. Gospodarske organizacije tudi čedalje pogosteje ugotavljajo, da obstoječe strokovne šole ne odgovarjajo njihovim oo-trebam in zahtevam. Učni programi mnogih strokovnih šol ne ustrezajo novi tehniki, ki včasih v nekaj letih bistveno spremeni proizvodne postopke. Učni programi tudi ne gredo vedno vzporedno z napredujočo specializacijo dela in novimi metodami organizacije. V tekstilni .čevljarski, kovinski in drugih strokah tudi ugotavljajo, da se je za večino delovnih mest ,ki so veljala za kvalificirana, mogoče priučiti v nekaj tednih ali mesecih in da ni potrebno dolgo in drago učenje v industrijski ali obrtni šoli. Pri tem pa ima priučeva-nje na delovnem mestu Se to prednost, da je tak delavec navadno bolj specializiran za določena dela, ki jih opravlja, kot oni, ki pride iz strokovne šole. Problem izobraževanja v industriji je povezan tudi z razvojem in krepitvijo delavskega samoupravljanja. Delavci — upravljavci potrebujejo več družbeno - politične izobrazbe, več znanja o ekonomiki in organizaciji podjetja. Šele tako razgledani in izobraženi delavci lahko aktivno in pozitivno sodelujejo pri upravljanju podjetij. Večini gospodarskih organizacij na Gorenjskem (zlasti v industriji) ne moremo odrekati skrbi za izobraževanje svojih kadrov, saj so bila prav gorenjska podjetja (Plamen, BPT, Iskra, Peko itd.) tista, ki so s svojo pionirsko dejavnostjo na področju izobraževanja v zadnjih treh oziroma štirih letih v slovenskem in jugoslovanskem merilu veliko pripomogla k zmagi sedanje koncepcije izobraževanja za delovna mesta. Vendar merilo za oceno izobraževanja na Gorenjskem niso vzorni centri v posameznih podjetjih, temveč celota in povprečna vrednost prizadevanj in uspehov na tem področju. Na Gorenjskem je bil v tem pogledu v zadnjih letih storjen velik korak naprej. Velika sprememba je bila izvršena zla- sti v orientaciji vodilnih kadrov in organov upravljanja. Medtem ko so še pred leti v večini podjetij gledali na problem izobraževanja kot na problem, ki ga je treba rešiti izven podjetja in so se omejevali na kritiko strokovnih šol, zdaj spoznavajo, da je izobraževanje potrebnih kadrov njihova lastna zadeva in začenjajo sami pristopati k sistematičnemu izobraževanju. Nove investicije, rekonstrukcije in zboljšanje organizacije v večini industrijskih podjetij pospešujejo prehod od obrtniške proizvodnje na industrijsko serijsko in masovno proizvodnjo s tipično specializacijo in delitvijo dela. Tak razvoj podjetij jih sili tudi k orientaciji za specializirane delavce, ne pa več za delavce s starimi obrtniškimi kvalifikacijami. V zvezi s takimi potrebami so se razvile v industrijskih, gozdarskih in gradbenih podjetjih na Gorenjskem nekatere specifične oblike izobraževanja, kot so priučevanje specializiranih delavcev (trenažni centri itd.), izobraževanje kvalificiranih delavcev (tečaji za kvalifikacije), dalje programi za uvajanje novih delavcev v podjetje, izobraževanje tehničnih, knjigovodskih, komercialnih in administrativnih kadrov (tečaji, seminarji), izobraževanje preko tovarniških časopisov itd. 3V OSy£S C£YAL£ C mali oglasi PRODAM Dvodružinsko hišo, z vrtom, povoljno oziroma ugodno prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2471 Prodam otroški športni voziček. Cena 3000 din. Gorenjesav-ska 56, Kranj Prodam kravo, ki bo drusrič teletila. Lokar, Rupa 11, Kranj 2609 Prodam 5 belih, 6 tednov starih pujskov. Križnar, Okroglo št. 14, Naklo 2610 Razstavljavci! Prodam lepo dekorativno palmo. Gregorčičeva št. 15, Kranj 2611 Krasno punčko — lutko, 90 centimetrov visoko, za okras stanovanja, primerno za darilo, prodam. Naglov iz prijaznosti v kiosku Titov trg, Kranj 2612 Poceni prodam motorno kolo »Puch« 200 ccm. Zg. Pirniče 93, Medvode 2613 Prodam kuhinjsko pohištvo, novo. Šenčur 128 2614 Ugodno prodam ročni voziček. Zg. Bitnje 137 2615 Prodam kravo, ki bo drugič teletila začetkom avgusta. Pod-brezje 111, Duplje 2616 Prodam vseljivo vilo. J. V., Tržič, Koroška 86 2617 NSU Prima 175 ccm, novo, prodam. Ogled vsak dan v Mehanični delavnici SAP-a, v Tržiču. V nedeljo od 8. do 12. ure 2618 Prodam dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku 2619 Otroški voziček Tribuna, kombiniran, dobro ohranjen, prodam. Mestni trg 35, Škof j a Loka 2620 Prodam NSU P rimo (7600 km). Žagar Rudi, Verje 23, Medvode. Ogled vsak dan 2621 Prodam 3 delno omaro ;n 2 postelji. Hrastje 1 2622 Prodam dobrega konja, posne-malnik »Alfa-Laval« in dvo-brazdni plug. Bohinc Jože, Zg. Brniki 60, Cerklje 2623 Prodam slamoreznico nemške znamke z napravo za odmetavanje in stroj za sajenje kromp;r-ja »Filfageret«. Poizve se na Je-perci pri Kovaču, Medvode 2624 Prodam motorno kolo Ja\vo s prevoženimi 7000 km — skoraj novo. Dam ga tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 2625 Prodam moško kolo Puch. Naslov v oglasnem oddelku 2626 Prodam prašiče in svinjo 40 do 50 kg težke. Sp. Bmiki 49, Cerklje 2627 Prodam več dvodelnih rabljenih kompletnih oken. Naslov v oglasnem oddelku 2628 Prodam 3 prašičke po osem tednov stare. Cerklje 54 2629 »REX« začimba ta juhe, omake in pniuhe toboi)-ftuje okus in prebavljivost hrane. Izdeluje Keiinska tov ▼ Ljubljani hranH Prodam popolnoma novo motorno kolo NSU Prima 175 ccm modre barve s Pereli gumami. Hafnarjeva pot 21, Kranj 2630 Prodam motor Puch 200 ccm, starejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 1 2594 Ugodna prilika! Hišo prodam za 800.000 din. Lokal nacionaliziran, dve sobi, kuhinja, veranda, klet. Majstrov trg 15, Kranj. Ponudbe pod »gotovina« oddati v oglasni oddelek 2597 Kozo, dobro mlekarico, prodam. Stara cesta 13, Kranj 2600 Prodam motorno kolo DKVV. Ambrožič Ferdo, Begunje št. 57 -2666 Lambretto z vetrobranom in prtljažnikom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku -2667 Prodam »Colibri« na zaganjač. Naslov v oglasnem oddelku -2668 Hišo v okolici Cerkelj prodam za 250.000 din. Naslov v oglasnem oddelku -2669 Prodam 2 konjski opremi in kmečki voz. Naslov v oglasnem oddelku -2670 Prodam roler Tomos 125 ccm v zelo dobrem stanju in kupim okvir za moško športno kolo, po možnosti z vilicami. Fajfar Andrej, Žeje 17, P. Duplje -2671 Prodam inventar za špecerijsko trgovino. 2 izložbena okna in vrata — oboje z roletami. Vse v dobrem stanju. Vogelnik Frančiška, Ljubljanska c. 16, Radovljica -2672 Prodam odlični Horex šport 350 ccm. Cena 350.000. Naslov pri skladiščniku Francelju na Jelenovem dvorišču v Kranju -2673 NSU Prima 175 ccm, novo, registrirano, ugodno prodam. Stu-Cin Ludvik. Preska, Tržič -2674 Prodam v okolici Sk. Loke hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom. Ogled ob nedeljah od 8. do 12. ure. Naslov v oglasnem oddelku -2675 Prodam Horex Regina 350 ccm v zelo dobrem stanju. Šebenik — žganjekuha. Smartinska c. 24, Ljubljana -2676 Prodam moped Colibri s prevoženimi 3.000 km. Britof 52, Kranj -2677 Prodam nov moped Colibri. Koritnik Miha, Poženk št. 27. Cerklje -2673 Lancia Aprillia v zelo dobrem stanju na prodaj. Ogled od nedelje dalje na naslovu Barbie. Ma-lenškova 7. Ljubljana -2679 GRAND HOTEL TOPLICE NA BLEDU sprejme takoj a) inveniarista b) 2 natakarici c) 1 natakarico Pogoji: pod a) moški, s srednješolsko izobrazbo in prakso v knjigovodstvu, pod b) kvalificirani natakarici s petletno ali pol-kvalifieirani natakarici s prakso v samostojnem gostinskem obratu (bufettu), pod c) polkvalificirana natakarica Interesenti naj se javijo do 15. julija 1960 osebno ali pismeno, z navedbo dosedanjih zaposlitev. Iščemo kvalificiranega knjigoveza Nastop službe takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. Prijave pošljite na naslov: Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah. Kmetijska zadrnga Kranj sprejme v službo takoj ali po dogovoru dva delavca za razna kmetijska in gozdarska dela. Zaželeni so tisti, ki imajo veselje delati s kmetijskimi stroji. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje s 15. avgustom. Prijave sprejema Kmetijska zadruga Kranj, Koroška c. 17, do 15. julija. Prodam vrt za stavbno parcelo. Voda in elektrika na parceli Zg. Brniki 69 -2680 KUPIM Kupim enestanovanjsko hišo. lahko tudi nedograjeno od Ljubljane do Kranja. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Cena ugodna« 2602 Kupimo zaganjač (anlaser). Jakost motorja 10 KW. Naslov v oglasnem oddelku 2631 Kupim 2 prašiča težka od 50— 60 kg. Bučar Vinko, Jezica 23, Ljubljana 2632 Kupim konja za lažja kmečka dela. Kolšek, Naklo 2633 Volks\vagen, tip 1952 dalje, brezhiben, kupim. Plačam takoj. Pismene ponudbe oddati v oglasnem oddelku 2635 Kupim žage venecijanko v dobrem stanju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2636 2 kleparska pomočnika sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača dobra. Stanovanja preskrbljena. Maksimov Boris, Huje 1, Kranj 2555 Sprejmem vajenca. Stavbno ključavničarstvo Florjančič, Kranj 2503 Sprejmem vajenko takoj. Brivsko frizerski salon. Pire, Vodo-pivčeva 13, Kranj 2604 IZGUBLJENO Otroški pulover sem izgubila od Projektovih barak do Bek-selna. Prosim najditelja, da ga proti nagradi odda Lukrnanu. Zlato polje 3 2607 Ušla je rumenkasto zelena papiga, kdor bi jo našel, naj proti nagradi javi Bajdu, Vodo-pivčeva 16, Kranj 2608 Izgubila sem očala v usnjenem etuiju od Seljakove do Benedi-kove ulice. Najditelja prosim, da jih odda Batističu. Seljakova 7, Kranj -2663 Zeleno žensko jopico izgubljeno dne 5. julija od Velesovega do Šenčurja prosim vrniti v Šenčur 108 -2664 Iz planine Tamare na Jelovici se je 12. junija izgubil 14 mesecev star bik, svetlocikaste barve. Ce je komu kaj znano, kje se nahaja ali pa da je videl kake sledi o njemu naj javi lastniku Soklič Francu, Selo 13 pri Bledu, ki je pripravljen dati najditelju primerno nagrado -2665 RAZNO Malo posestvo dam v najem ali vzamem na stanovanje upokojenca z ženo, da bi pomagal pri kmečkih delih. Naslov v ogl. oddelku. 2557 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačano zavarovalnino. Kocjančič Nada, Britof 17, Kranj. 2637 Upokojenka, osamljena, dobra gospodinja išče mirni dom pri značajnem starejšem človeku. Ponudbe pod »Mirna jesen« oddati v ogl. oddelek. 2638 Česen Marjan je diplomiral na medicinski fakulteti za stomatologa. Čestitajo mu vsi prijatelji in mu želijo veliko uspehov v službi. 2639 Našel sem denarnico na Ko-krici. Lastnik jo dobi v mlinu na Kokrici. 2640 Trgovsko gostinsko podjetje »Delikatesa« Kranj rabi za čas Gorenjskega sejma od 29. julija do 9. avgusta plesni ansambel. Ponudbe s pogoji poslati do 17. t. m. na upravo podjetja. 2641 Frizerko sprejmem. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Ferlan Viktor, frizer, Gorenja vas nad Sk. Loko. 2642 Pečarskega pomočnika za delo v delavnici in vajenca sprejmem takoj. Jože Mejač, pečar, Savska 8. Kranj. 2643 Zahvaljujem se dr. Hriberni-ku za požrtvovalno zdravljenje Ivana Rozmana, C. Kokr. odreda 9b, Kranj, vsem, ki so mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zena z otroci. 2644 Pridno in pošteno dekle, ki ima veselje do dela v gostilni dobi službo takoj ali pa s 1. avgustom. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna »Angelca«. Jezica pri Ljubljani. 2634 Sprejmem zlatarskega vajenca iz poštene družine. B. Rangus, zlatar, Kranj. 2645 Administratorka /. nekaj let prakse po možnosti z dokončano srednjo ekonomsko šolo dobi takojšnjo zaposlitev. Delikatesa, Kranj. 2616 Sprejmem 3 pomočnike in 2 vajenca. Močnik Peter, pečarstvo, Tavčarjeva 51. Kranj. 2647 Vdova na Gorenjskem z lastno i želi spoznati Izobraženega moškega, ki bi imel veselje tu- di do gospodarstva. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pošten in diskreten«. 2648 Zakonca brez otrok bi posvojila punčko ali fantka. Naslov v oglasnem oddelku. 2649 Upokojencu nudim dosmrtno stanovanje v bližnji okolici Kranja. Dobra avtobusna zveza. — Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2650 Opazovano osebo, ki je vzela rjavo aktovko s fotoaparatom in nekaj drobnarijami v nedeljo zjutraj, 3. julija na avtobusu v smeri Kranj—Cerklje prosim, da jo vrne v oglasni oddelek. 2651 Sprejmem vajenca za lesna serijska dela. Naslov v oglasnem oddelku pod »Preddvor«. 2652 Takoj sprejmem vajenca ali mladega fanta, delavca za pri-učitev kleparske stroke. Pajer Valentin, Splošno kleparstvo, Tomšičeva 8, Kranj. 2653 3 kuhinjske pomočnice in 1 perico za strojno pranje perila dobe stalno zaposlitev. Prošnje je poslati upravi Vajenskega doma Kranj, Tomšičeva 44 -2654 Na stanovanje sprejmem delavko. Ostalo po dogovoru. Pu-har Jože, Zlato polje 14, Kranj -2655 Šofer C kategorije in avtome-hanik išče takojšnjo zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku -2656 Stanovanjska skupnost Center Kranj razpisuje mesto perice. — Nastop službe takoj. Pismene ali ustmene ponudbe prejema servisna služba stanovanjskih skupnosti. Kranj, Tavčarjeva ul. 45 (vhod iz dvoriščaS -2657 Dentist Franc Holchaker ne sprejema strank od 15. julija do 15. avgusta -2658 Soliden uslužbenec išče za takoj opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Dober plačnik« -2659 Halo! 23-letni slovenski fant želi spoznati in poročiti slovensko dekle od 17. do 23. let. Zaželena slika z življenjepisom. Inte-resentke naj pišejo na naslov: Smode Ivan, Hagen-Westf., Am Hauge 29, W. Deutschland -2660 Preklicujem mesečno vozovnico Kranj—Zabnica za neveljavno. Hafnar Janez, Sr. Bitnje 45, Zabnica Obveščam stranke, ki imajo pri meni že več kot leto dni izgotov-ljene obleke, da jih do 1. avgusta dvignejo, sicer jih bom prodal. Novak Jože, krojač, Tavčarjeva ulica 21 -2662 Moški srednjih let, miren, išče v Kranju ali bližnji okolici prazno ali opremljeno sobo. Plača vsako ceno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek -2681 objave VABILO NA 42. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 1. to.ke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-89 52) sklicujem 42. skupno sejo obeh /.borov okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 12. julija 1960 ob 8.30 uri v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj Predlagam naslednji dnevni red: 1. poročilo o pripravah za uvedbo maloobmejnega prometa z Avstrijo; 2. poročilo o stanju cestnega prometa v okraju. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 36. seja okrajnega zbora in 39. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. razprava in sklepanje o zagotovitvi sredstev za uvedbo maloobmejnega prometa; 2. razprava in sklepanje o spremembi pravil Gorenjskega sejma. Podpredsednik OLO: Ivan Bertoncelj. 1. r. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1960-61 Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju, razpisuje še naslednji štipendiji: 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA FILOZOFSKI FAKULTETI, oddelku za sociologiljo. Prednost pri razpisu imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter oni prosilci, ki stanujejo v območju občine Kranj. Štipendiji se bosta delili za čas, ki je po predpisih določen za dokončanje študija. Prosilci morajo vložiti prošnje pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju in jih kolko-vati z 250 din državne takse. Prošnjam je treba priložiti: 1. podroben življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo ah potrdilo o končanih semestrih, 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in staršev, 4. potrdilo delodajalca, pri katerem sta zaposlena stariša prosilca glede višine plače in otroškega dodatka. Priloge k prošnji je treba kolkovati z 30 din državne takse. Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja naj priložijo prošnji še potrdilo Zveze borcev. Rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1960. OBVESTILO ZBOR VOLIVCEV — VODOVODNI STOLP Obveščamo volivce za območje »Vodovodni stolp« mesta Kranja, da se bo vršil zbor volivcev dne 12. t. m. ob 20. uri v avli Okrajnega ljudskega odbora. Volivci udeležite se zbora v čimvečjem številu zaradi važne razprave o zazidalnem načrtu tega območja. Občinski odbor SZDL Kranj ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V VOGLJAH Krajevna organizacija Zveza borcev Voglje pri Kranju bo v nedeljo 10. 7. 1960 odkrila spominska obeležja vsem borcem, ki so padli v Vogljah pri Kranju. Prireditev bo trajala od 8. do 12. ure. Vabimo na to svečanost vse svojce padlih, vse partizane in terence, ki so delovali na tem območju ali se kakorkoli zadrževali v Vogljah. Ker ne vemo njihovih naslovov, naj vsem ta objava velja za vabilo na prireditev. Krajevni odbor ZB Voglje JAVNA DRAŽBA OLO Oddelek za notranje zadeve Kranj proda na javni licitaciji dne 14. 7. 1960 ob 8. uri poltovorni avto Opel-Blitz z zaprto karoserijo, nosilnost 2,5 t primeren za prevoz ljudi in raznega materiala kot dostavno vozilo. Obvestilo III. CEPLJENJE PROTI PARALIZI Zdravstveni dom Kranj obvešča starše otrok rojenih od 1. 1. 1059 do 31. 2. 1959 in od 1. 4. 1958 do 31. 12. 1958, da se prične tretje cepljenje proti otroški paralizi z dnem 11. julijem 1960, po razporedu na-značenem na vabilih. Starše obveščamo, da obvezno prinesejo s seboj vabila in potrdila o plačilu obveznega pispevka. Vsi ki še niso plačali obveznega prispevka 600 dinarjev za cepivo, naj ta prispevek poravnajo pri sedanjem cepljenju. ZAHVALA Vsem ,ki ste čustvovali z nami ob smrti dragega očeta MIHAELA ODARJA iz Nemškega rovta št. 14 in ga spremili na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Hvaležni smo dr. Hribarju za zdravniško pomoč, župniku Cunder Viljemu za versko tolažbo, tovarišu Pogačniku Sašotu za poslovilni govor in številnim gasilcem za častno spremstvo. Žalujoči hčeri z družinami Račica, Bled, Nemški rovt. .Jesenice »RADIO«: 9., 10. in 11. julija ameriški barvni cinem. lil m VOZOVI NA ZAHOD Jesenice »PLAVŽ«: 9. in 10. julija jugosl. film OBRAT B. Ljubno: 9. in 10. julija frane. barv. film SVET TIŠINE. Bled: 9. in 10. julija ameriški barvni cin. film DIRKA ZA SONCEM. - Predstave 9. ju- lija ob 18. in 20.30 uri ter 10. julija ob 10., 15.. 18. in 20.30 uri. Dne 11. julija ameriški film OBTOŽUJEM, predstave ob 18. in 20.30 uri Radovljica: dne 9. in 10. julija ameriški barvni cin. film VISOKI TUJEC - predstave 9. julija ob 20. uri in 10. julija ob 16., 18-in 20. uri Kropa: 9. julija italijanski film NJIHOVE ZABLODE Ln 10. julija poljski film PETORICA IZ LUKE BARSKE Tržič: 9. in 10. julija ameriški barvni film AVTOBUSNA POSTAJA Kranj »STORŽIC«: 9. julija amer. barvni film HOLLYWOOD ALI PROPAD — predstave ob 16., 18. in 20. uri, nemški film TRIJE IZ VARIETEJA matineja ob 10. uri, premiera ameriškega barvnega filma NOČNI PREHOD, predstava ob 22. uri, dne 11. julija francoski barvni film NENAVADNA PRAVLJICA, matineja ob 8.30 uri, amer. barvni film SREČALI SE BOMO V LAS VEGASU. matineja ob 10. uri, ameriški barvni film NOČNI PREHOD, predstave ob 13. uri, amens ki barvni film HOLLY-WOOD ALI PROPAD, predstave ob 17. in 19. uri, francoski barv. film PARIŽANKA, predstave ob 15. in 21. uri Letni kino »PARTIZAN«: dne 9. julija amer. barvni film SREČALI SE BOMO V LAS VEGASU, predstava ob 20.30 uri in 10-julija francoski barvni film PARIŽANKA, predstava ob 20.30 Stražišče »SVOBODA«: 9. julija premiera amer. filma NOČNI PREHOD, predstavi ob 18. m 20.30 uri, dne 10. julija ameriški barvni film NOČNI PREHOD -predstave ob 16.. 18. in 20. uri, francoski barvni film PARIŽANKA, predstava ob 14. uri Naklo: 9. julija francoski barv. film PARIŽANKA, predstava ob 20.30 uri in 10. julija nemški film TRIJE IZ VARIETEJA, predstavi ob 17. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC«: 9. julij* nem. film TRIJE IZ VARIETEJA, predstava ob 20.30 uri in dne 10. julija ameriški barvni film SREČALI SE BOMO V LAS VEGASU, predstavi ob 17. in 20. uri Škofja Loka: 9. in 10. julija ameriški barvni film NALOGA MAJORJA LEKSA, dne 9. julija predstava ob 20.30 uri in dne 10. julija predstavi ob 18. in 20.30 Poljane »SORA«: 9. in 10. julija ameriški barvni film AFRIŠKI LEV Železniki »OBZORJE«: 9. *n 10. julija amer. barvni film BOSONOGA KONTESA Kamnik: 9. in 10. julija ruski barvni film TIHI DON I. del -predstave 9. julija ob 20. uri in 10. julija ob 17. in 20. uri Duplica: 9. in 10. julija jugoslovansko italijanski barvni film BELI VRAG - predstave 9. julija ob 20. uri in 10. julija ob 16., 18. in 20. uri tržni pregled J V KRANJU Fižol 70 do 90 din, mleko 30 dinarjev .ajdova moka 00 do 70 din, moka koruzna 40 din-Ješprenj 70 din, kaša 80 din, kurma za kokoš 40 din, pr°s° 40 do 50 din, oves 20 do 25 din, krhli 50 dno 60 din, jagode vrine 80 din, jagode gozdne 200 do 220 din, orehi 130 din, t>°" rovnice 100 do 120 din za liter' korenček 40 din, sir skuta 11 do 120 din, puter 560 din. čebula 60 do 90 din, krompir 45 dim zelje kislo 80 din, zelje sladko 40 din, salata 30 do 40 din, ***** v Stročju 90 din, pesa 45 d° 60 din, češnje 70 do 110 din, jj" bolka 80 din, hruške 110 do J* dinarjev, cvetača 100 din, jed'1' ne buče 100 din .kumare 120 dinarjev, breskve 120 do 150 dim fige sveže 120 din, fižol stroCJ 120 do 150 din za kg, jajcai * do 22 din, kokoš 500 do 580 dim pšcanec 350 din, zajci 300 400 din, klobase 85 din za k(>~ mad. r Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminul naš sin. brat in mož M I II A SI P I C pravnik iz Ocšnjcvka pri Cerkljah. Vsi BOrodniki, znanci ln prijatelji se obveščajo« da bo pogreb v SObolo 9. julija ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališke Cerklje na Gorenjskem. Žalujoči: /ena. starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo UPRAVNI ODBOR KZ BEGUNJE razpisuje mesto Pogoj: ustrezna šolska izobrazba. Plača po tarifnem P1'1" vilniku. Lastnoročne prošnje poslati do 15. junija 1960 r RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah-pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 10. JULIJA 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav. 6.30 Reklame. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 Kvartet Milana Stante-ta. 7.15 Izletnikom na pot. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.45 Odprimo zbirko Pregljevih otroških pesmi. 9.00 Z vedro glasbo v novi teden. 9.45 Dvospevi ruskih skladateljev. 10.C0 Še pomnite, tovariši. 10.30 Promenadni koncert pihalnega orkestra LM. 11.00 Radi jih poslušate. 11-30 Nedeljska reportaža. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. H.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame. 15.30 Nastopata Slovenski oktet in Komorni zbor RTV. 16.00 Zabavna glasba. 16.15 Melodije, kot si jih vsak želi. 17.00 Stodvajset minut športa in glasbe. 20.05 Nedeljski razgovor. 21.00 Športna poročila. 21.10 Ob stoletnici rojstva Gustava Mahlerja. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. 23.10 Koktajl pred polnočjo. 23.50 Prijeten počitdk. PONEDELJEK, 11. JULIJA 5.00 Dobro jutro. 5-10 Nekaj domačih. 6.30 Reklame. 8-05 Mambo in cha-cha-cha. 8-20 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8- 35 Igrata violončclista An- tonio Janigro in Eleftc-rios Papastavro. 9- 00 Uro pri klasičnih moj- strih. 10.10 S sprejemnikom na dopust. 11.00 Prizor iz 2. dejanja Janačkove Jenufe. H-15 Naš podlistek. '1-35 Iz albuma samospevov. 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci. 12.15 Kmetijski nasveti — Poklicno svetovanje mladine. '2.25 Zabaven opol danski «po- 13.30 red. Pesmi in plesi jugoslovanski h narodov. '*-00 Glasbene razglednice. 4.30 Prireditve dneva. ^•35 Simfonična suita. •15 Reklame in zabavna glasba. -*-40 Dalmatinske narodne poje Mariborski komorni zbor. 16.00 N.tsj popotniki na tujem. l6-20 Skladbe za harfo. 16- 40 Ljubezen v Parizu. 17- '0 Šoferjem na pot. 18- 00 Operne melodije. ,8-40 S knjižnega trga. 2°-00 Dvakrat deset. 22.20 Koncert zagrebške filharmonije. "'5 1/. nagih studiov. 2-Vl0 Vokalni zabavni ansambli. RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED •d nedelje, 10. julija 1960 de sebote, 16. julija 1960 23.30 Glasba iz filma Zgodba o Benny Goodmanu. 23.50 Prijeten počitek. TOREK, 12. JULIJA 5.00 Dobro jutro. 5.25 Nekaj domačih. 6.30 Reklame. 8.05 Skladbe za violino in klavir. 8.30 Iz filmov in glasbenih revij. 9.00 Vokalni 'kvintet Kranjčani. 9.15 Blaž Arnič: Osma simfonija. 10.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 11.00 Velika orkestra Franck Chackfield in Stanlev Black. 11.30 Oddaja za otroke. 12.00 Slovenske narodne poje Tone Kozlevčar. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Miklavc: Ali naj repico opustimo? 12.25 Pet pevcev — pet popevk. 12.40 Plesni zvoki z Dravskega polja. 13.30 Pojo naši operni pevci. 14.10 Slovaške in moravske pesmi. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Ritem v duru in molu. 16.00 Listi iz domače književnosti . 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre. 17.10 Razgovor z volivci. 17.20 Parada plošč. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Od plesišča do plesišča. 18.50 Človek in zdravje. 20.00 Poje zbor Univerze iz Valparaisa. 20.30 Radijska igra. 20.55 Andante za veliki orkester. 21.05 Pol ure za zabavo. 21.35 Tako plešejo v Budimpešti. 22.15 Ameriška pevca Anita O'Dav in Billy Eckstine. 22.40 Jazz (z orkestrom Kurta Edelhagena). 23.10 Iz del Josepha Haydna. SREDA, 13. JULIJA 5.00 Dobro jutro. 5.10 Nekaj domačih. 6.30 Reklame. 8.05 Poje zbor bavarskega radia. 8.20 Popotovanje od strani do strani. 8.35 S sprejemnikom na dopust. 10.10 Ciklus velikih simtonij. 11.00 Potpuri za zabavo. 11.30 Uvertura in dva prizora iz opere »štirje gro-bijani«. 12.00 Vesele narodne pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Sitar: Naloge in program sadjarstva. 12.25 Harmonika in orglice. 12.40 Otroci pozdravljajo. 13.30 Pozdrav iz Dalmacije. 13.50 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Ritmična abeceda. 15.40 Romantične melodije. 16.00 Novost na knjižni polici. 16.20 Koncert po željah. 17.10 Iz naše beležnice. 17.20 Parada plošč. 18.00 Kulturna kronika. 18.20 Schumann: Karneval op. 9 18.45 Radijska univerza. 20.00 Pianist Jack DivaJ z orkestrom Raphaele. 20.10 Velike ure opere. 22.15 Plesna glasba z vsega sveta. 23.15 Italijanska pevka Jula de Palma v Ljubljani. ČETRTEK, 14. JULIJA 5.00 Dobro jutro. 5.25 Nekaj domačih. 6.30 Reklame. 8.05 Divertimento za klavir in orkester. 8.25 Majhen koncert mladih umetnikov na violini in klavirju. 9.00 Melodije na tekočem t r alku. 9.40 Poje Ljubljanski oktet. 10.10 Ne zapirajte sprejemnika. 11.30 Oddaja za cicibane. 12.00 Trio Avgusta Stanka. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erik Eiselt: Rudninska krmila so živini potrebna. 12.25 Zabaven opoldanska spored. 13.30 Šantlove skladbe igra Mariborski instrumentalni ansambel. 13.50 Vedri zvoki. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Reklame in zabavna glasba. 15.40 F. Chopin: Mazurke. 16.00 Iz svetovne književnosti. 16.20 Zabavni zbor Norman Luboff. 16.40 Billy May s svojim orkestrom. 17.10 Turistična oddaja. 18.00 Iz oper G. Luccinija. 18.30 Šport in športniki. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.50 Obisk pri Molieru. 21.20 Iz Schubertovc skicir-ke. 22.15 San Remo 1960. 22.35 Moderna plesna glasba. 23.10 Koncert Zagrebških solistov pod vodstvom Antonia Janigra. PETEK, 15. JULIJA 5.00 Dobro jutro. 5.10 Nekaj domačih. 6.30 Reklame. 8.05 Baletna glasba iz opere Faust. 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.35 S popevkami po svetu. 9.00 Veseli zvoki iz Bostona. 9.41 Ob obalah Španije. 10.10 Pojeta tenorist Mitja Gregorač in mezzosopra-nistka Marija Bitenc. 10.40 Robert barnom igra za vas. 11.00 Trio Avsenik s pevcem Danico bilipič in Francem Korenom. 11.15 Naš podlistek. 11.35 Peta simfonija. 12.00 Debra volja je najbolja. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zelenjadni sok i. 12.25 Po Skandinaviji t orkestrom Helmuta Zachariasa. 12.-JO Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.30 Melodije po vašem okusu. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Arije iz manj znanih oper. 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana. 16.00 Humoreska tega tedna. 16 20 Parada plošč. 17.10 Razgovor z volivci. 17.20 Trojni koncert za klavir, violino in violončelo. 18.00 Kanadski pevec Tennes-see Erine Ford. 18.15 Poslušajmo kmečko godbo. 18.30 Iz naših kolektivov. 2C.00 Na avignonskem mostu. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Balet skozi stoletja. 21.10 Princesa — čembalistka Vanda Landows>ka. 21.15 O morju in pomorščakih. 22.15 Od comba do big banda. 23.10 Medigra z godali. 23.20 Pojte z nami. 23.50 Prijeten počitek. SOBOTA, 16. JULIJA 5.00 Dobro jutro. 5.25 Nekaj domačih. 6.30 Reklame. 8.05 Havajski napevi. 8.20 Pionirski tednik. 8.40 Klavirske skladbe. 9.00 Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. 9.20 S sprejemnikom na dopust. 10.10 Melodije za vas. 11.30 Družina in dom. 11.40 Kaleidoskop za zabavo. 12.00 Slavko Korošec: Po domače. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milica Oblak: Izkušnje z jagodičjem po letošnji pozebi. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.30 Pihalni orkester JLA. 13.50 Od arije do arije. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Serenada za godala. 16.00 Na platnu smo videli. 16.20 Priljubljene popevke. 16.40 V dunajskem Pratru. 17.10 Parada plošč. 18.00 Pevsko društvo Slav-ček iz Trbovelj. 18.20 Godala za zabavo. 18.45 Okno v svet. 20.00 »Na Roblek bom odšel . . .« 20.20 Sobotni mozaik. 22.15 Oddaja za naše izseljence. 23.10 Zaplešimo še enkrat. Televizijski spored NEDELJA, 10. julija 17.00 Morebitni prenos športnih novic 20.00 TV dnevnik 20.20 Kulturna panorama 20.30 T V reklame 20.35 Dokumentarna oddaja o gasilstvu 21.00 Celovečerni film 22.00 7 dni — zanimivosti doma in po svetu PONEDELJEK, 11. VII. 20.00 TV dnevnik 20.20 TV reklame 20.25 Tedenski športni pregled 20.35 Celuvečerni film TOREK, 12. julija 20.50 dalje prenos sporeda italijanske TV SREDA, 13. julija 20.00 TV dnevnik 20.20 Aktualna tema 20.45 Večer opernih arij DRUŽINSKI P O M E N K I V naših mesnicah prodajajo že zaklane in očiščene piščance. Lahko rečemo, da je to lepa pridobitev in upamo, da bodo piščanci kmalu dosegljivi v vseh krajih. Marsikatera gospodinja bo rada zavila v to mesnico, zlasti še, ker v drugih mesnicah primanjkuje svežega mesa. Perutnina pomeni vabljivo spremembo v jedilniku, pa naj si bo to za kosilo ali za večerjo. Meso mlade perutnine je zelo nežno, mehko in sočno. Ima malo maščobe in je zaradi tega zelo lahko prebavljivo. - Brez skrbi ga lahko dajemo otrokom, starim ljudem, bolnikom in okrevajočim. Priprava zaklane perutnine je zelo enostavna in ne zahteva dosti časa. Noge damo za nekaj sekund v vročo vodo (ne vrelo) in nato z lahkoto odstranimo kožico. Glavo očistimo tako, da izdolbemo oči, iz- pulimo jezik in izvlečeno sapnik. Pri zadnjici prerežemo, izvlečemo in očistimo mlinček (želodček), jetrom odrežemo žolč in vse od žolča zelene dele, ker sicer grenijo . Piščanca solimo, tik preden ga damo v pečico ali preden ga paniramo, dušimo ali cvremo. — Solimo lahko za spoznanje manj kot navadne kmečke piščance. Po preizkusih, ki jih je izvedel odsek za prehrano pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, je za mehčanje piščancev potrebno pri dušenju 30 minut, pri pečenju 30 do 35 minut, pri cvrenju 10 do 15 minut in pri kuhanju 30 do 48 minut. Sladka skodela -hitro pripravljena Kupimo zavitek ali škatlo najboljših keksov ali biskvita, pol do tričetrt Litra vloženih marelic ali breskev, ali pripravimo kompot iz suhih matelic. Ožmemo .še dve do tri pomaranče. Polivko pa pripravimo iz en četrt litra mleka, 1 do 2 jajci, sladkorja po okusu, 1 kavno žličko moke in malo naribane limonine lupi-nice. Piškote ali biskvit lično vložimo na dno ne pregloboke steklene sklede. Pokapamo s sokom od pomaranč in sokom od kompota. Kompot iz suhih marelic ne kuhamo, marelice le na hitro operemo, jim prilijemo malo vode in pustimo čez noč, da se plodovi napoje. Po pecivu razvrstimo sadje. Vse to pa polijemo s sladko polivko. Serviramo lahko toplo ali ohlajeno. Za polivko dobro razžvrklja-mo mleko, jajci, sladkor, moko in naribano limonino lupinico. Nato postavimo nad soparo in stepamo tako dolgo, da se zmes zgosti. Se rahlejšo polivko dobimo, če primešamo samo rumenjaka, iz beljakov pa stepemo sneg in ga primešamo še vroči polivki, polivko pustimo še mola nad soparo, da se strdi. NASVETI $ Umazane pečnice pri štedilniku ali pečeh hitro umijemo s časopisnim papirjem, ki ga namakamo v mešanico salmijakovca in vode. Peč mora biti mrzla. Roke si očuvamo pri delu tako, da jih prej, ko so še suhe, dobro natremo z mastnim milom. • Madeže od črne kave, čaja, rdečega vina odstranimo s citronsko kislino. Paziti pa moramo, da ne vzamemo premočne, ker sicer rada pusti rumene madeže, ki jih je pozneje težko odstraniti. Vzamemo navadno 5 odstotno mešanico z vodo. Tkanino, kjer je bil madež, moramo po čiščenju dobro izprati s čisto vodo. § Ce se nam mleko zasiri, ga ne zavržemo, temveč ga odcedimo in uporabimo kot skuto. Da se ne zasiri, mu dodamo malo limoninega soka ali sladkorja, preden zavre. % V čistem bencinu bele glace rokavice previdno ope-rimo ali pa jih očistimo v čistem bencinu tako, da jih imamo nataknjene na roko. Sušimo jih v senci. ZNOJENJE Ali veste, da telo lahko samo skozi kožo dnevno izloči do 15 litrov potu? Seveda se to zgodi le pri izredno težkem deiu v hudi vročini. Vsako telo skozi kožo izloči mnogo manj tekočine — toda najmanj pol litra b. jo vsekakor namerili, čeprav se zdi to na prvi pogled neverjetno. Koža neprenehoma »diha«, razen tega pa ob določenih pogojih — odvisni so predvsem od zunanjih podnebnih pogojev in od telesnega ali duševnega napora, pa še od značilnosti posameznega organizma — izloča vidno tekočino — pot. Ce je vroče, se potimo, prav tako pri težkem delu in pri raznih Čustvenih pretresih, n. pr. če se razburimo, če se prestrašimo (mrzel pot ga je oblil!) itd. — Skratka, mišični in čustveni napori povečujejo količino kožnih izločkov. Normalno znojenje je za naše telo koristno in tudi ne nadleguje okolice. Vse kaj drugega je obilno znojenje, zlasti v zaprtih prostorih. Ljudje, ki se dosti potijo, večkrat hodijo po nasvete, kako bi to nevšečnost omejili, če že ne odpravili. — Znojenje pa je lahko tudi eden izmed znakov za nekatere bolezni. Tuberkulozni bolniki se na primer potijo ponoči, zato naj se drugače zdrav človek v takih primerih takoj napoti k zdravniku. Zdravi ljudje naj se ne poslužujejo sredstev, ki bi znojenje preprečevala. Dodatek kisa ali smrekovega olja v vodi, s katero se vsak dan umivamo, bo omilil neprijetni vonj, razen tega pa utrjevalno vplival na telo. Eno izmed prvih pravil za tiste, ki se dosti potijo, je primerno oblačenje. Obleka in perilo naj bosta iz tkanin, ki prepuščajo zrak in omogočajo izhlapevanje tekočine, ki jo izločajo znojnice. Zato naj se predvsem izogibajo gostih tkanin iz nylona ali drugih umetnih vlaken. Glavniki, ščetke, razne tube in kozarčki s kremami, stekleničke s kolonjsko vodo ali briljantino — pa kdo bi še našteval stvari, ki jih želimo imeti vedno pri roki, a nam pogosto ustvarjajo videz nereda v kopalnici. Ker tega prav gotovo ne želite, vam priporočam praktično vrečko za toaletni pribor. Izdelava je preprosta in vam bo vzela zelo malo časa. Za osnovo« vzemite karton in ga preobleči te s polivinilom. Iz istega polivinila so tudi žepki, v katere je na zgornjem robu napeljana elastika. Če želite izdelati vrečke iz blaga, jih preoblecite z brezbarvnim polivinilom ali poletilenom, da bo čiščenje čim bolj preprosto. Taka vrečka nam bo prišla zelo prav tudi na letovanju, posebno na taborjenju. GORENJSKE Ti dni po svati EKONOMSKI PRITISK V sredo zvečer je ameriška vlada sprejela sklep, da bo odslej uvažala s Kube le 700.000 ton sladkorja. Ta ukrep ameriške vlade ima namen zavreti celotni gospodarski razvoj Kube. Do njega je prišlo zaradi nesoglasja s cilji kubanske re-vulicije. Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro je izjavil, da ima sklep ameriške vlade za izraz mržnje, ki ni v skladu s potrebami razumne politike. Kubanska vlada je pooblastila predsednika republike in predsednika vlade, da kot protiukrep lahko izdasta nalog za nacionalizacijo vsega ameriškega premoženja na Kubi. O tem v četrtkovem govoru Castro ni govoril . RAZOČARANJE Predsednik de Gaulle je na turneji po Normandiji. Na svoji turneji je že nekajkrat govoril tudi o alžirskem vprašanju. Pri tem pa niti z besedo ni omenil neuspeha preliminarnih razgovorov v Melunu in odgovora začasne alžirske vlade, ki sodi, da spričo francoskih pogojev ni mogoče začeti pogajanja. Dejal pa je, da mora biti alžirsko vprašanje urejeno v okviru »tesne enotnosti s Francijo, v skladu s pravim razumom in koristmi vseh«. Ta in podobne izjave predsednika so povzročile določeno razočaranje. Vsekakor zavlačevanje lahko samo škoduje rešitvi alžirskega problema. RAZGOVORI KONČANI Sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev se je v sredo zvečer vrnil s potovanja po Avstraliji na Dunaj. V četrtek je imel tam več sestankov z avstrijskimi voditelji predvsem o gospodarskih vprašanjih v zvezi z avstrijskimi dolgovanji Sovjetski zvezi. Zaradi nekaterih izjav, ki jih je sovjetski ministrski predsednik dal v govorih, ki jih je imel na svoji turneji sta ameriško in zahod-nonemško veleposlaništvo na Dunaju predložili avstrijski vladi kot »opozorilo« posebni spomenici. PROTI NACIZMU Po odpovedi neofašističnega kongresa v Genovi, je prišlo tudi do odpovedi kongresa »nemške stranke Reieha« v Hil-desheimu. Mestna uprava je namreč nenadoma prepovedala to prireditev, ki bi se morala začeti v petek in bi trajala do nedelje. Svoj sklep je utemeljila s tem, da sindikati in an-tinacistične organizacije zahtevajo prepoved kongresa, ker se je »nemška stranka Reicha« komprimitirala zaradi svojih neonacističnih političnih in družbenih koncepcij. • TELESNA KULTURA C Pred zvezno plavalno ligo Sob*t»i razgovor Mojster m levico v. Na minulem evropskem kegljaškem prvenstvu v Zagrebu se je jugoslovanska moška ekipa uvrstila pred dotedanjega evropskega prvaka Vzhodno Nemčijo. Kljub temu pa naslov najboljšega v Evropi ni ostal v Jugoslaviji, ampak so ga odnesli s seboj Cehi, ki so prehiteli Jugoslovane za 12 kegljev. V moški jugoslovanski vrsti je bil v Zagrebu najboljši Kranjčan RAJKO STARC, ki je skupaj s Cehom Vestržakom dosegel najboljši rezultat prvenstva z 897 keglji. Tudi v anketi za sestavo svetovne kegljaške reprezentance, v kateri sc sodelovali najboljši kegljači na asfaltnih stezah na svetu ter ugledni kegljaški strokovnjaki, so dali Starcu visoko priznanje, saj so ga uvrstili na 3. mesto. Po vrnitvi v Kranj smo ga naprosili za kratek razgovor. Koliko časa že kegljate in kdaj ste osvojili naslov keg-ljaškega mojstra? Kegljam že 9 let. naslov pa sem osvojil pred 6 leti. Kolikokrat ste že nastopili v jugoslovanski državni re- prezentanci in na katerem evropskem ali svetovnem prvenstvu ste dosegli največji uspeh? Za najuspešnejši nastop v izbrani jugoslovanski vrsti — v njej sem doslej štirinajst-krat sodeloval — štejem svetovno prvenstvo pred 3 leti na Dunaju, ko sem bil prav tako kot letos najboljši Jugoslovan, mimo tega pa smo osvojili naslov ekipnega svetovnega prvaka. Kaj menite o neuspehu Jugoslovanov na prvenstvu v Zagrebu? Slabe priprave tik pred nastopom, ki gredo precej na račun našega vodstva, so brez dvoma vplivale na naš rezultat. Mimo tega pa so nekaterim še odpovedali živci, kar. je za tako odgovorno nalogo razumljivo. Menim, da bi morali pri nas sploh bolj poskrbeti za načrtnejše priprave kot so jih na primer deležne ostale državne reprezentance, sicer nas bodo Vzhodni Nemci in Čehi, ki imajo za to več smisla, kmalu precej prehiteli. Rezultat preko 900 kegljev je že zelo dober in ga tudi najboljši kegljači ne dosegajo pogosto; v čem pa mislite, da je skrivnost Luthrovih rezultatov preko 1008 kegljev? Potrebno je imeti dovolj časa za res sistematičen trening kot ga ima Luther vse leto. Če si pa v službi, še posebno na kakem odgovornem mestu, je to skoro nemogoče, saj komaj najdeš čas za najnujnejši trening in tekmovanja. Vaš oče je kljub 81 letom še vedno aktiven kegljač; mislite tudi Vi tako dolgo ostati zvesti asfaltnim stezam? Po lanski težki operaciji sem imel namen prenehati kegljati. Toda žena, ki ima sicer vedno kako pikro pripombo na račun moje odsotnosti zaradi tekmovanj, me je prepričala, da sem pričel znova nastopati. Sedaj se ne bi rad še tako kmalu poslovil od svojega najljubšega športa, vendar mi preobilica dela v službi dopušča kaj malo časa za trening, zato slabo kaže. Upamo in želimo, da se Raj ko le še ne bo popolnoma odrekel kroglam in kegljem, saj s svojimi rezultati še vedno navdušuje ljubitelje keg-ljaškega športa pri nas, hkrati pa je steber domače vrste Triglava in državne reprezentance. L. Stražnik Z dvobojem 2PK Ljubljana : : Triglav, ki bo na sporedu danes zvečer v Ljubljani, se bo pričelo letošnje državno ekipno prvenstvo v plavanju. Letos je prvič uveden nov sistem tekmovanja v obliki lige. Osem najboljših jugoslovanskih klubov je razdeljenih v dve skupini — severno (Ljubljana. Primorje, Mladost in Triglav) ter južno (Jug, Jadran Split, Jadran Hercegnovi in Mornar). Prvi dve moštvi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finale, ostali štirje pa se bodo borili med sabo za 5. do 8. mesto. Zadnji s tega tekmovanja izpade iz lige. Kranjčani, ki so lani delili prvo mesto na državnem prvenstvu, ko se je tekmovalo še po starem načinu, imajo letos malo izgledov za uvrstitev v finalni del tekmovanja. Odlična moška ekipa, ki je lani priborila 1. do 3. mesto, ne bo mogla nadomestiti tega, kar bo izgubila slaba ženska vrsta. Triglavani se bodo morali zelo potruditi, če bodo hoteli doseči vsaj 3. mesto v svoji skupini. V današnjem srečanju Triglav ni favorit. Računi na papirju kažejo, da zmagata lahko obe ekipi Prvi ligaški dvoboj bomo videli v Kranju že v ponedeljek. »° bodo gostovali plavalci Mladosti iz Zagreba. Le-ti so najresnejši kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka. Dne 17. julija bodo odšli Kranjčani na Reko. 23. julija pa v Zagreb. V Kranju bo 25. julija povratno srečanje s Primorjem. 9. avgusta pa 1 Ljubljano. Triglavanom je letos glavni cilj obstanek v ligi in čimbolj okrepiti slabo žensko ekipo. pet srečali mladi ameriški k0" do pričeli spet resneje misliti na naslov ekipnega državnega prvaka. D. Petrič Pokal za strelce iz Predoselj Na tradicionalnem strelskem tekmovanju v počastitev krajev nega praznika, ki je bilo v nedeljo na Golniku, so nastopile * ekipe. Prvo mesto in prehodni pokal so osvojili strelci iz Pre" doselj z 860 krogi, pred domačin] Storžičem 840 in Lovci iz G°r>c 559. Med posamezniki je bil "aJ' boljši Cpajakovič 196, pred Star- J z malenkostno prednostjo. Pri moških bodo boljši Kranjčani, cem 195, Jerebom 194 in drug pri ženskah pa Ljubljančanke. mi JANŠKOVEC IN ZORKO MLADINSKA PRVAKA Pred dnevi je bilo v Kranju končano mladinsko šahovsko prvenstvo Gorenjske za posameznike, na katerem je sodelovalo 14 mladih šahistov. Turnir je potekal nadvse zanimivo, v dokaj izenačeni konkurenci pa sta osvojila 1. mesto Janškovec (Kranj) in Zorko (Jesenice) s po 10 točkami. Za njima so se zvrstili: Drev (Kranj) 9,5, Kos (Jes.) in Orešnik po 7,5, Kapic (oba Kranj) 6,5 itd. — Prvi štirje se bodo udeležili republiškega mladinskega prvenstva, ki bo še ta mesee v Celju. V ŽENSKI KONKURENCI LOJZKA PONGRAC Prejšnjo soboto je bilo v Kranju končano tudi III. prvenstvo Gorenjske v šahu za članice. Prvo mesto je po pričakovanju osvojila Lojzka Pongrac s 4.5 točke pred Marijo Butala, dijakinjo STTŠ Kranj, ki je pokazala precejšnje šahovsko znanje in zbrala 4 točke. Tretja je bila Jeseničanka Mojca s 3,5 točke. Vse tri tekmovalke so si priborile pravico udeležbe na republiškem ženskem šahovskem prvenstvu, ki bo sredi julija v Murski Soboti. SIMULTANKA CUDERMANA V sredo je šahovska sekcija DPD »Svobode« iz Tržiča pova- bila med svoje šahiste mojstrskega kandidata Vinka Cudermana iz Kranja, ki je odigral simul-tanko na 22 deskah. Tržičani so se izkušenemu mojstrskemu kandidatu močno upirali in izgubili s častnim rezultatom 15,5 : 6,5. D. B. TURNIR V KAMNIKU V počastitev občinskega praznika ob Dnevu vstaje je bil v Kamniku organiziran šahovski turnir, za katerega vlada veliko zanimanje, ker sodelujeta na njem tudi slovenski prvak mojster Parma in slovenska prvakinja Mira Piberl. Ostali udeleženci so najmočnejši šahisti iz Kamnika in Domžal. Po petem kolu vodita Parma in Vavpetič (Domžale) s 4 točkami pred Tro-ho. ki ima 3,5 in eno prekinjeno partijo. Mednarodni namiznoteniški dvoboj NIZOZEMCI V KRANJ0 Nizozemski namiznoteni- oslabljeni brez Terana, sp zato Rezultati: moški — Onnes : Iraški igralci, ki so prišli kot gladko izgubili s 3 : 1. Uspešnej- rušič 2:0, Schoofs : Tome turisti v Jugoslavijo, so se v to- ša je bila ženska vrsta, ki je z Onnes-Schoofs : Marušič-Totn rek ustavili v Kranju, kjer so istim rezultatom zmagala. Kranj- 2:1, Onnes : Tome 2:0; ženske * odigrali prijateljski dvoboj s čani so bili zmagovalci tudi v Overvveg : Lampret 2:1. L°^n^ Triglavom. Vendar pa gostje ni- dvoboju moških B ekip (Vrtov- stein : Plut 0:2. Overvveg—Lohn' so zaigrali prav nič »-turistično« šek, Kovačič, Janškovec) z re- stein : Lampret-Plut 0:2, Ov^1" kot smo vajeni ob takih prilikah, zultatom 5 : 4. weg : Plut 0:2. V njihovi vrsti, ki se je predstavila pod imenom mestne reprezentance Amsterdama, sta nastopila dva najboljša narniznote-niška igralca na Nizozemskem. Najboljši je bil Onnes, ki je mimo naslova državnega prvaka dosegel že prav lepe uspehe tudi na mednarodnih turnirjih. Kranjčani. ki so nastopili POKAL ZA ŠKOFJO LOKO V soboto je bila v Kranju fi- trovke. Uspešnejši so bili Skof-nalna tekma nogometnega po- jeločani, ki so realizirali vseh kalnega tekmovanja na Gorenjskem med Skofjo Loko in Planino. Mlado moštvo gostov je tokrat prijetno presenetilo in premagalo gorenjskega prvaka. Ker se je v regularnem času tekma končala neodločeno 1:1 (1:1) in tudi podaljšek 2-krat 15 minut ni prinesel spremembe, sta moštvi streljali enajstme- pet strelov, igralci Planike pa štiri. Žal je prišlo na tej tekmi do incidenta, ko je branilec gostujoče ekipe namerno udaril Per-koviča, za kar ga je sodnik Cotič izključil. nesreče KULTURNI RAZGLEDI JE ženski in mešani pevski zbor -BOHINJSKI KOVAČ* IZGINIL -France Prešeren« "iz Kranja Letošnjo pomlad se je prvič Spored koncerta obsega narodne zelo uspešno predstavil javnosti in umetne pesmi jugoslovanski0 akademski slikar Albin Polajnar avtorjev. - Spričo številnih tl1' iz Bohinjske Bistrice. Svoja dela ristov, ki so že v tem predel je razstavljal na Jesenicah, v Gorenjske in domačinov, ki * Kranju, Idriji in Novi Gorici, vedno želijo kvalitetnih kiutur] Povsod je med številnimi pokra- nih prireditev, bo nedeljski k°n' jinskimi motivi, predvsem pla- cert prav gotovo bogat kultu1""1 dogodek. Prešernov zbor bo istega d dopoldne gostoval tudi v ljah, kjer bodo imeli osrednj prireditev v počastitev krajevne ga praznika. TMmi, Id fik $ledow& DVAKRAT: REVIJA- £ Začetek poletnega zatišja v LJUDJE IN DOGODKI GENOVSKI PRIMER Kaže, da so dogodki v Geno vi, Palermu pa v nekaterih dru gih krajih v severni Italiji, za stranke MSI. Kljub temu (ali Pa tra pa zahtevajo, naj vlada od-morda prav zato),, ker je bila stopi. Zaradi razcepa med ko-Genova že v času fašizma sre- munisti in socialnimi demokrati. SPET DVE ŽRTVI PRANJA Z BENCINOM Iz Kamnika smo v zadnjih mesecih poročali že o treh nesrečah, ki so se pripetile ob pranju z bencinom. V vseh treh slučajih so bile žrtve ženske in so se morale dalj časa zdraviti v ljubljanski bolnišnici. ostrili politični boj med levico dišče odporniškega gibanja, so so možnosti, da bi se osnovala Zdaj Pa sta sc v seznam pone in desnico po vsej deželi. V Rimu je ta boj začel dobivati zelo si neofašjsti izbrali to mesto za vlada levega centra, zelo majh-kraj sestanka. Vlada je najprej ne. Sedanji dogodki so vse de- srečenih uvrstila še dva moška, a s še .veliko hujšimi posledi- konkretne oblike, predvsem 'v dovolila, potem pa je zaradi od- mokralične sile močno moralno eami. pretepu v parlamentu in pa \ ostrih spopadih med demon- ločnega odpora in napovedanih okrepili in tesneje povezali. Ak- Tovarniški tehnik Z. K. je v akcij demokratičnih sil, morala tivnost skrajnih desničarjev je kopalnici v bencinu namakal stranti. ki so zahtevali odstop kongres — sicer obzirno, a ven- opozorila vse napredne sile v lovsko obleko. Ker je bila peč vlade, zaradi sodelovanja z neo- darle — odpovedati. To je seve- Italiji, da nujno morajo tesneje v kopalnici še topla, so se vne- fašisti in policijo. Po zadnjih da močno užalilo neofašiste, ker sodelovati, če hočejo ohranili li bencinski hlapi. Eksplozija je podatkih je bilo v teh demon- se niso nadejali take nagrade s demokratične svoboščine in na- odnesla okno v kopalnici, moža slracijah 93 ljudi ranjenih, med strani vlade za parlamentarno daljnji demokratični razvoj de- pa so s hudimi opeklinami mo- njimi precej policajev. 118 lju- zavezništvo, saj razen demokri- žele. Ena prvih parol, ki so jih rali odpeljati v bolnišnico, di pa so oblasti zaprle. Razen stjanov podpirajo Tambronijevo vrgli v javnost fašistični agita- Na Duplici se je na podoben način ponesrečil pravni referent v tovarni »Stol«, Miha 81- senatu. Zato so brž zapretili, da Razprava o najnovejših do- p;c y poslopju kulturnega dobo ta ukrep vlade imel politične godkih v parlamentu je na vi- ITla je prav t»Uo v kopalnici in parlamentarne posledice. Te diku. Obeta se burna razprava namakal v bencinu kolesarsko rala splošno protestno stavko, ki posledice se zadnje čase že ka- In vlada, posebno predsednik obleko, nato pa je šel v soje trajala od 13. do 24. ure. S to žejo. Neofašistični poslanci so Tambroni, bo v dokaj delikat- sednjo sobo, da pokadi cigareto. drugimi dobili navodilo stranke, da v nem položaju. Ker ji namesto j^er je bila obleka na po jena z tega je rimska prefektura pre- vlado samo oni s svojimi 24 gla- torji je bila, naj vlada prepove povedala vsa zborovanja in vse sovi v parlamentu in 8 glasovi v komunistično delovanje, demonstracije v mestu. Kljub temu je rimska Delavska zbornica v četrtek organizi- že tir Albin Polajnar: Bohinjski kovač kulturnem življenju se Jc odrazil tudi v repertoarju ših kinematografov. Na P***: .f gledamo predvsem filme laa?.^ ga značaja — kavbojke, re* Tako so nam ta teden v K' nju pokazali dva revijska ,. ma, ki pa se po svoji kvah močno razlikujeta. -.e Francoski film TABARUM, slabe«1' 10 slabo zrežiran. V ncizratf"-" predvsem narejen po scenariju, vrhu tega P* ^e nin, vzbujal splošno pozornost nerazgibano zgodbo enega "*? z»b»vl stavko in mnogimi akcijami širom po Italiji želijo parlamentarni debati o proraču- neof ašistov obetata podporo osla- bencinskimi hlapi, najbrž pa so napredne, demokratične' sile pre- nu notranjega ministrstva, gla- H desničarski stranki — monar- tudj n]api \% kopalnice uhajali prečiti nadaljnje sodelovanje sujejo proti. bisti in liberalci (kajli uboji ra- v sobo, je ob kresanju vžigal- demokristjanov s skrajnimi des- Vlada se je tako znašla med je vidijo Tambronija kot kakega nika nastala eksplozija, ki je nnarji neofašističnim giba- dvema ognjema. levo orientiranega premiera). — porušila zid v kopalnici, vnela pridobitve odporniškega gibanja zase. Izsiliti hočejo čimvišjo ce- kake bistvene spremembe v bo- njem MSI, Zahtevajo novo vla- Neofašisli hočejo iz tega po- verjetno do nove vladne krize pa se je t-ucli kadilčeva obleka, do, ki bo sposobna spoštovati ložaja skovati čimveč kapitala ne bo prišlo. Tudi ni pričakovati Omenjeni je ves v ognju skočil skozi okno 5 m globoko. V stanovanju je pogorelo pohištvo, ponesrečenca pa so odpeljali v bolnišnico, vendar je kljub skrbni zdravniški negi po Kljub temu so sedanji dogodki petih dneh podlegel zaradi ope-v Italiji jasno pokazali, da s» klin in poškodb. Pokojni, šele in ki bo preprečila politično ak cijo fašistov, ki parlamentarnega BO za parlamentarno zavezni- doči politiki vlade, ker so stran-pod okriljem štvo. Zahtevajo, da jih vlada za- ke, ki bi lahko odločneje po/.i-sodelovanja ščiti kot politično silo in jim do- tivno vplivale v tej smeri, ne- skušajo dobiti vodilno vlogo na voli svobodno delovanje kot enotne, desnici in povesti vse meščan- vsem drugim političnim giba- ske sile v boj proti komunizmu njem. Sedanji položaj žele izko- in levici sploh, ristiti, da se otresejo politične sile napredka in demokracije 27-letni Miha Sipic, je bil vc- Začelo se je v Genovi, kjer izolacije, v kateri so živeli do- močne in sposobne, da se upre- sten in zelo sposoben pravnik, bi se v soboto. 2. julija, moral slej. jo vsakršni fašistični provoka- zato je njegova smrt vzbudila začeti kongres neofašistične Demokratične sile levega cen- ciji. splošno sočustvovanje. portret »Bohinjski kovač«. Žal pa -Bohinjskega kovača« Idrij-čani in prebivalci Nove Gorice niso videli. »Bohinjski kovač« je med razstavo na Jesenicah izginil iz razstavnega prostora v osnovni šoli in do danes še nihče ne ve, kdo si je privoščil ta kulturni škandal. Z dejanjem ni oropal le slikarja, ki je vložil v portret del svoje osebnosti in pogledov na svel, temveč vse liste, ki bi se ob pogledu nanj kulturno bogatili in končno je oropal tudi Dom delavske univerze v Bohinju, kier 5" bil »Bohinjski kovač« stalno razstavljen. Avtor je po dogodku povedal tole: »Slika je eden izmed najzanimivejših atributov moje por-tretne umetnosti in je pomembna tudi za to, ker se s študijo portreta ne ukvarjam več. Usmeril •en se namreč v upodabljanje planin. Edina moja tolažba je, da reprodukcijo -Bohinjskega kovača« hrani ljubi.ianska Moderna galerija. Slika ima dokumentarno in umetniško vrednost, ker simbolično predstavlja preprostega in grčavega kovača, kater« m obrt sega daleč v preteklost bohinjskega kovašfva.« -on KONCERT NA JEZERSKEM škega (vodje nočnega šča) in treh žensk — ".^^jjii-žene, tajnice in nekdanJe ^ tja bežni — je sem in »■»-vsake zveze!) vrinjenih 1 revijskih točk. Samo do^j sproščena in simpatična **jDjl0-(Sylvia Lopez) v nekaterih ' medijskih prizorih in P*^*"^ točkah vliva gledalcu "P* da se bo vse skupaj >v0^T°te-na l>oljc«, in ga odvrača °" ga, da že pred koncem ne pusti dvorane . t„o Nasprotno pa nas je Pr et\-osvežila in nasmejala- :lI'\nP ška komedija HOLL^nJ^j. ALI PROPAD režiserja ka Tashlina. V njej smo ki 110 peti srečali mladi amf"^ ry mični par Dean Martin — e. Levvis, ki se ju gotovo ^.^jsti gi spomnijo rz filma ** i'm modeD«. V glavno *J pripoved o veselih prigO«** nem popotovanju n*v