857. štev.
V Ljubljani, sreda dne 0. maja 1914.
Leto 111.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodete Neže*.
»DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah m praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* logo »BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike
Stane „Dnn“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 15*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravnifctvu.
:::	Telefon	številka	:n.
v r -
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin,; ravno .toliko posamezna številka »Bodeče Neže* |
::: -	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica "at. d
Dopisi se poiiljajo uredništvu. Ncfrankirana j-ism* se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasu se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-' s:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarno*.
••n
Zadnji dogodki na našem jugu.
Prvi dnevi letošnjega majnika so dokazali, kako mogočno je zadnje mesece vzrastia naša jugoslovanska misel. V vseh južnih deželah od Drave do Adrije, od tužne Koroške do Bosne ponosne se gibljejo oživljene narodne sile. tako da lahko navdušeno vskliknemo z Vodnikom:
En zarod nam vstaja, prerojen, ves nov.
To se je pokazalo:
1. pri proslavi 1. inaja v Trstu In drugih jugoslovanskih mestih;
2. pri proslavi spomina Zrinjsko-Frankopanov v Zagrebu in drugod.
Dogodki I. maja v Trstu odmevajo mogočno ne samo po jugoslovanskih mestih — ampak tudi v Italiji. T rst je s svojo manifestacijo narodnega delavstva pokazal, da združuje v sebi velikansko delavsko silo — ki bo branila svoje pravice ob Jadranskem morju. Pa ne le v Trstu
— tudi v drugih jugoslovanskih mestih je nastopilo narodno delavstvo; v teh masah vidimo bodočo silo Jugoslovanstva. Zaradi italijanske fa-kinaže. ki je napadla slovenske delavce in dobila za to primerno plačilo. sc razburja sedaj vesoljna Italija. Po italijanskih mestih so se pojavile demonstracije proti Avstriji in proti San (iiulianu, češ da je to uspeh
— opatijskega sestanka (San Giuliano namreč še ni imel časa, da bi bil Italijanom povedal, kaj je videl, ko se je vozil po naših krajih!). Italija je razburjena in protestira. Toda ta Italija bo morala spoznati, da le jugoslovanska sila ob Jadranskem morju tako močna, da je ne premaga nihče več. To ie dokazal prvi maj 1914.
Proslava Zriujsko-Frankopan-ska se ie letos vršila bolj slavnostno, kot kdaj preje. Po vseli mestih od Zagreba do Mostara se je združila mladina, da počasti spomin dveh mož, ki.sta padla pod rabeljevim mečem, ker sta hotela združiti jugoslovanske dežele. Posebno burna je bila proslava v Mostam, kjer so se vršile po ulicah navdušene manifestacije kot živ dokaz srbohrvatske sloge, tako da so mnogi ljudje od radosti plakali. Zvečer je prišlo v gledališču do demonstracij proti nemški predstavi.
Ob istem času je jugoslovansko dijaštvo proslavilo spomin Zrlnjsko-Frankopanov v Dunajskem Novemmestit na grobu obeh narodnih mučenikov. Bila je krasna proslava.^ Mesto Zagreb pa ie sklenilo Prositi cesarja, da dovoli prepeljati zemeljske ostanke obeh hrv. plemi-
čev v domovino, da jih v Zagrebu polože v dostojen grob. Upati je, da sc bo tej prošnji zagrebškega mest-nega^ zastopa ugodilo.
Tako je slavila prve majniške dni leta 1914 jugoslovanska misel svoje slavje po jugoslovanskih mestih. Dan na dan se bolj in bolj zaveda jugoslovanski narod svoje skupnosti, z vedno močnejšim glasom zahteva svojih pravic.
To je nam dokaz lepših dni v bodočnosti.
Kaj se je govorilo — in kaj se je doseglo na sestanku v Opatiji.
O sestanku v Opatiji se je mnogo pisalo, še več ugibalo. Dunajski dopisnik »Tempsa« je napisal o tem sestanku članek, v katerem dokazuje, da je bil poset v Opatiji brez uspeha.
Obravnavala so se sledeča vprašanja;
E O politiki proti Italijanom v Avstro-Ogrski.
2. O Albaniji in protektoratu nad albanskimi katoličani.
3. O Epiru.
4. Odgovor na noto grške vlade.
5. Lovčen in ohranitev ravnotežja na Jadranskem morju.
6. Interesi v Mali Aziji.
7. Ravnotežje v Sredozemskem morju in splošna politika.
Stvarno sc je dosegel sporazum samo v dveh točkah:
1. Olede odgovora grški vladi, v katerem je zmagalo avstrijsko Stališče. da se ne poseže vmes z obo-roženo silo. (Avstrija in Italija bosta samo podprli Albanijo z denarjem in orožjem proti Epirotom.)
. 2. Glede albanske banke je prišlo do sporazuma, da bo v nji prevladoval avstrijsko-italiianski vpliv.
Vsa. druga vn>-al>»»ia so ostala
nerešena. Glede avstrijskih Italijanov je govoril baje Berchtold same »negotove besede«, češ da je težek položaj v parlamentu itd.
Glede protektorata albanskih katolikov in glede Lovčena Bechtold ni inogel doseči uspehov. Italija ne mara, da bi Avstrija v Boki Kotor-skijiaredila bojno luko. Ako bi Avstrija hotela vzeti Lovčen, bi Italija zasedla Valono. Vprašanje katolikov le ostalo nerešeno.
Glede Cilicije in provinc v Mali Aziji je rekel Di San Giuliano, da Avstrija tam ne more ničesar zahtevati. kar bi ne bilo na škodo Italije. Včeraj smo pojasnili, da je baje za te azijske provincije dosegel Di San Giuliano gotove obljube — za avstrijske Italijane.
Koliko ie na tem istine, se bo kmalu pokazalo. Uspeh opatijskega sestanka je torej precej negotov — za nas brez dobička i— in ni dvoma, da se bo politika ob Jadranskem in Sredozemskem morju razvijala preko tega sestanka po svoji naravni poti naprej — in da pojde Italija brezobzirno preko nas do svojih ciljev. Štajersko.
Štajersko.
Nemci med seboj. Po Gornjem in Srednjem Štajerju se Nemci neprestano ravsajo med seboj. Že dovolj znane skupine pl. Pantza ter nemški klerikalci prirejajo shod za shodom in napadajo drug drugega, žadnji shod so imeli Pantzevci v Mbderbruggu. Tu je došlo tudi več nemških klerikalnih poslancev in eden od njih, SchoiBwohl, je predložil zborovalcem dvoje pisem, iz kojih je razvidno, da je Pantz baje v nekem slučaju prodal na ljubo enemu svojih agentov, nekemu Sehreiberju, dvoje kmečkih posestnikov gozdov, neki laški lesni družbi. Oni Schrei-ber je prišel kot uradnik k firmi Felt-rinelli, ki ga jc pa odslovila. Ta, Schreiber, je dobil 14.000 K odpravnine, zato pa sta morala omenjena kmeta, ki sta se preje Pantzu, oziroma Sehreiberju nasproti zavezala, da oni lesni firmi ne bosta nasprotovala, umaknit svoje pritožbe. Schoifi-\vohl pravi, da sta ona dva kmeta vsled tega trpela izdatno izgubo. Kljub temu je ostal »nemški ccn-truni«, Pantzeva strančica, v večini. Pravijo, da se za to pjbletje obe skupini pripravljata na odločilne boje.
Raz mariborskega »cvetličnega dneva«. Opetovano smo biti svprifi Slovence zlasti preji prodajalkami
cvetk, ki‘bi slovensko govorile. Sum-nja, da se bo to zgodilo, se je tudi v istini uresničila. Ena taka prodajalka, ki se v navadnem življenju sramuje vsake najmanjše slovenske besede, je skrajno vsiljivo nadlegovala tudi gospode, o kojih je prav dobro vedela, da so Slovenci. — Ena nemških usiljivk je ponudila v Gosposki ulici Slovencu cvetke, češ, daj mi za uboge. Gospod je vzel iz denarnice ves svoj denar in ga dal
— vpričo prodajalke — stari, siromašni in bolni ženi. Prodajalka je bila vsaj toliko taktna, da je mirno nadaljevala svojo pot. — Dvema gospodoma Slovencema sta prišli nasproti dve prodajalki. Dekleti sta ju poznali in ju je ena pozdravila že zdaleč: »Ilir z\va kaufts eh nix...?!«
— Videli smo tudi. ko so prodajalke ponudile Slovencu, v narodni družbi širom znanemu, cvetke. Gospod se je zahvalil, češ: »Ne smem!« Naj-brže bo izpostavljen marsikateremu napadu in za to: čast taki narodni disciplini! — Med prodajalkami pa je bila tudi dama, ki je čez vso zimo posečala slovenske prireditve in predstave. Ta dan je hodila prodajat v korist zatirateljem slovenskega naroda. Žalostno za ženo, ki pozabi, da jo je rodila slovenska inati! — Naše narodno in zelo zavedno občinstvo je objubilo, da pride zvečer demonstrativno na šetališča. V resnici je prišlo pač polno slovenskega dija-štva in par slovenskih dijakinj, drugih je bilo menda pet, od kojih sta dva — kupovala z naravnost vzorno kavalirskimi gestami nemške cvetke. Da gospoda z izgovorom zaradi abstinence ne bo v zadregi, ji svetujemo,' da se povsod izgovarja, da je bil dan, oziroma večer — »preveč hladen« ...
Prof. dr. Ilešič, docent na lirv. vseučilišču v v Zagrebu
ali strah graškega „Tagblatta“.
Majnikovo slavlje podružnice »Maribor« Z. J. Ž. se je vršilo v nedeljo dne 3. maja popoldne v gostilni »Rojke« v HočaJi tik Maribora. Udeležba je bila velika in mislimo, da število 500 hi previsoko vzeto. Dan je bil sicer nekoliko hladen, vendar to vse ni motili) veselega, narodnega
Za
se pripo- U roča tvrdka 1 !•
Ljubljana 6
Nizke cene, prav solidna in dobra ::	postrežba.	::
Ceniki zastonj in po-::	štnine	prosti.	::
Mestni trg 25
Lastna protokoli-rana tovarna ur v ::	Švici. ::
Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“.
LISTEK
M. ZEVAKOj
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
*Sam° besedo. Ali se je posrečilo vasi svetlosti spraviti zaklad na varen kraj?«
»Gotovo da. Zahvaliti se moram vam, dragi moj. in svojemu vrlemu Ortesu...«
»Ali, gospodu d’ Aspremonu?«
»Njemu, da; 011 je vozil. Dober tovariš je, kakor vi. Priporočam v« si zagotovite njegovo prija-
* Izkušal bom, svetlost!« je odgovoril Pardajan, poklonil se in odšel.
Stari vojnik se je vrnil v sobo, kjer je bil tako izborno povezal Di-djeja in mu zamašil usta, ter se vrgel na posteljo oblečen, kakor je bil; saj je bil vajen v vseh časih svojega življenja, spati obut in opasan, po štirikrat vsak teden dni, a zato nič dalje od navadnega človeka.
Toda preden je zaprl oči, je vprašal Didjeja, pridcljenega mu v postrežbo:
»Ali ni v tem dvoru tudi nekega Ujka?«
»Da, gospod; prvi konjar.«
»Kaj ne, tudi Zaneto imate?«
»To je služkinja, ki ima v oskrbi poselske prostore.«
»No, pojdi mi poklicat Iljka in Zaneto. Rad bi ju videl.«
Dasi začuden, je lakaj.vendar hitel ubogati, zakaj znano je bilo, da vlada med gospodom de Pardajanom in njegovo svetlostjo kar najboljše razmerje. Deset minut nato je stopila v sobo deklica z brihtnim, nedolžnim in porednim obrazkom mlade Pari-zanke, ter se poklonila staremu Vojniku.
»Ati sf ti Zaneta?« je dejal Par-dajan in se naslonil s komolcem na mizo.
»Da, gospod oficir.«
»No, no, veseli me, da te vidim. Vzemi onale dva tolarja, y ki ležita tam na kaminu, in pojdi, Zaneta; ti »i dobro dekle.«
Dasi je bila služkinja vsa preplašena in osupla, vendar je sprejela darilo, za katero se je imela zahvaliti tako čudnemu naključju; odšla je s presladkim smehljajem na obrazu.
Pet minut nato se je oglasil velik fant z žolto grivo in potuhnjenim nasmeškom.
»Ali. je tebi Ujko ime?« je dejal Pardajan in namršil obrvi.
»Da, gospod oficir!« ie de>al fcflnjar osuplo.
»No, vidiš, prijatelj lljko, poklical sem te, ker ti moram povedati, da mi tvoja butica ne ugaja.«
'Mo je odprl oči na stežaj.
... »Zdi se, da se čudiš temu?« je
zarenčal stari klativitez. »Ti si pa res nesramen, prijatelj!«
»Oprostite, gospod,« je zajecljal lljko in zardel preko ušes, »saj se ne bom nikoli več.«
»Naj bo, za zdaj ti odpustim. Idi in ne zabi, da umiram hrepenenja, porezati ti uhlje!«
lljko je zbežal z lahko umljivo naglico, Pardajan pa se je vrgel na posteljo in mirno zaspal.
Ko se je zbudil za nekaj ur, mu le povedal Didje, da je šel maršal Danvilski v Luver, ker ga je doletela čast kraljevskega vabila.
»Hm!« je dejal Pardajan sam pri sebi, »meni se vse vidi, da bi se maršal prav rad zahvalil za to čast. Kaj mu ima neki povedati kralj?« No, sčasoma že izvem tudi to!...«
Skočil je s postelje; prvo, kar je zagledal, je bil steber dvesto dolarjev, ki mu jih je bil naložil mojster Uj na kamin, dočim je spal.
»Bogme, to je hiša, kjer dežuje Srebrnjakov!« si je dejal. To priča, da je stvar resna, in nanj prerokuje težko delo. No, le vzemimo, dokler ne začne deževati drugih reči! Takrat borna videli.. •«
To rekši, je popravil stari klativitez nerad svojo toaleto in se umil s svojo vodo; nato je spravil tolarje verno v usnjati pas, ki ga je nosil vedno okrog života. Pardajan je imel, kakor tisti starodavni modrijan vedno vse svoje seboj, le s tem razločkom, da je mislil prvi učenost, Pardajan pa, kadar ie rabil te besede
vedno in izključno le zvenečo filozofijo, ki ji pravimo denar.
»Ali naj čakain maršalove vrnitve?« je pomislil vojnik, ko je bil pripravljen od nog do glave. Morda bi bilo pametnejše, da se okoristim z njegovo odsotnostjo... Stopimo pogledat viteza, mojega sina!«
Pardajan se je napotil brez odlašanja proti »Bijočemu kladivu«.
Spotoma pa se je udaril po čelu.
»Vraga! Pozabil sem, da moram iti k Vedeževalki po vitezovega prijatelja... mojstra Pipoja! ...Pojdimo se seznanit s Pipojem!«
Brez nadaljnega pomišljanja je zavil takoj proti Vedeževalki, kamor je dospel v najlepšem trenotku, to se pravi, ob uri, ko so se pokrivale mize z najokusnejšimi izdelki mojstra Landrija, ko so se dvigale vabeče vonjave jedil in so tekali strežniki in strežnice med gosti in kuhinjo sem-tertja, ter se je polnila dvorana z veselim žvenketom čaš in kozarcev.
Z drhtljajem nosnic, ki je bil velik poklon Gregoarjevi umetnosti, in z usmevom otožnega spomina o bivših dneh, je sedel Pardajan skromno v kotiček. Izbral si je prostor pri mizi, krasno in obetajoče pogrnjeni za čvetero ljudi, ki pa še niso bili prišli.
»Ta miza je zadržana, gospod!« ga je opozorila strežnica.
Pardajan se je zdel ves začuden nad to opazko: vsedel pa se je vseeno. rekoč:
»Drago dete, prinesite mi najprej steklenico Somurca; saj popade človeka žeja, ko jedva stopi v ta hram.«
Služkinja je izginila; par trenol-kov nato je stopil pred Pardajana strogo in veličastno star uslužbenec, ki je vladal v hiši kakor general nad stražniki in strežnicami.
Ta častivredni predstavitelj avtoritete mojstra Landrija, katero je tajil novi gost tako predrzno, ni bil nihče drugi kakor bivši menih Lu-ben, nastavljen tukaj v tajinstvene svrhe, ki jih sam ni razumel, marveč se je le okoriščal z njimi, da se zredi, kolikor je bilo v njegovi moči.
»Ali ne slišite, da jc miza zadržana!« je izpregovoril Luben z glasom, ki je menil, da mora navdati gosta s strahom in trepetom.
»Dober dan, mojster Luben!« je dejal zdajci stari klativitez in dvignil glavo iznad krožnika, kamor je prej povešal obraz.
»Mati božja! To jc gospod de Pardajan!« je vzkliknil bivši menih z glasom, ki bi imel biti silno vesel, a je zvenel kljub temu turobno.
sam,« je dejal Pardajan, »Vidim, mojster Luben, da sprejemate prijatelje svojega gospodarja, ki so prehodili sto milj, da bi ga zopet videli, z neumestno strogostjo, Pa debeli ste, gospod Luben! Ka: zoperni ste od same tolšče. Bežite, bežite, in pokličite svojega gospo-darja...«
(Dalle.)
razpoloženja. Fo pozdravnem nagovoru g. predsednika podružnice, nad-revidenta Iv. Kejžarja, je govoril tajnik zveze g. Mrak iz Trsta in žel za svoia vsestranska izvajanja vsestransko navdušeno priznanje in odobravanje. Narodna godba iz Peker je zbrano množico kratkočasila s številnimi komadi, dočim je skrbel marljivi in vestni krčmar za dobro in ceno postrežbo v jedi in pijači. Prekmalu je prišel čas povratka v Maribor. Šli smo z zavestjo, da je bil zopet storjen korak in — da se vrne maj vsako leto enkrat . . .
Maribor. (Novo pokopališče.) ,V petek, dne 1. maja, je bilo blagoslovljeno novo mariborsko pokopališče. Za mestne pogrebe, kot za one severo-vzhodnih občin okrog Maribora — Leitersberg, Karčovina — leži to novo pokopališče zelo nepriročno. Dober pešec potrebuje do tje, koncem Tezne. skoro eno uro hoda. Tudi pogrebne pristojbine bodo zopet izdatno zvišane. Poleg katoliškega pokopališča je tudi protestan-tovsko.
Maribor. (Nocturno?) Po Te-gethoffovi cesti sem so se prigu-gali . . . Bil je prvi maj. kostanji so si nekaj pošepetavali, kot bi se v pričakovanju nečemu muzali. Takrat je zaškripala od daleč sem banda. Krog vogala sem je zavil kolesar z rdečo zastavo ... »Evviva la bandiera rosa!« je zavpil hudomušnež . . . »Bandiera rosa« in nje nositelj sta se vlegla v ulično blato . . .
Prihodnjo nedeljo, dne 10. maja, vsi v Narodni dom v Mariboru k II. slavlju SOOIetnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Slovenci in Slovenke! Pridite v obilnem številu in pokažite s tem narodnim nasprotnikom. da v težkih časih zatiranja še niste upešali v nadi na boljšo jm lepšo narodno bodočnost. Slavnost se tudi tokrat prične ob pol 4. Dopoldne. Na vsporedu sta »Knez iVoIkunv in »Tugomerr, dvoje krasnih iger iz slovenske prošlosti. Poleg tega bo še petje, godba in živa slika. Cene sedežem v parterju:
£ K 50 v, 2 K, 1 K 50 v in 1 K, na galeriji 80 vin. Stojišča v parterju: 80 vin., za dijake in vojake 40 vin., na galeriji 40 vin.
Celje. (Razno.) Neki kolesar »e danes povozil pred kavarno »Merkur« šestletno deklico; poklicati so morali zdravnika. — Na glavnem Irgu je dal celjski magistrat popraviti Marijin spomenik, bit je že skrajni čas. — Po mestu kroži govorica, da bo dalo mesto Celie napraviti stalni »Kino«, ampak bilo bi boljše, da bi se celjski gospodje pobrigali, 'da bi se oSnažil rotovž, ki zgleda kot kaka podrtija.
Goriško.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 7. junija t. 1. cestno dirko Ronchi - Gorica, združeno z lavnim iMesotn in že dovoljeno tombolo za 200 K, činkvina 100 kron.
Slovenske poslance napada na-mestniški svetnik Grioni, ki živi v pokoju v Barkovljah. Očita jim malomarnost, ker nišo poskrbeli, da bi mu poštni sel donašal redno pisma v Gornje Barkovlje. G. svetnik je znan po svojih napadih na tržaške Slovence in priobčuje navadno svoje reči
V klerikalnem »L’ Eco del Litorale«
V Gorici. Obenem je velik klerikalec!
Gorica.^ »Goriški List« kakor tudi «Novi Čas« sta prinesla opomin na cerkveno oblast glede pravic rabe slovenskega jezika v stolnici. Drugi listi se niso zavzeli za to, ker se jim zdi premalenkostno.
»Slovenec« je poročal o umetniški razstavi v Benetkah ter je omenil tudi par umetnikov. Izpustil pa je na tej razstavi največjega jugoslovanskega umetnika Meštroviča, katerega umotvori -so dobili najčastnejše mesto v razstavi. Zakaj neki?
Zanimiv članek o klerikalni ide-)l Jugoslovanstva prinese »Dan« prihodnje dnil
< »Pevsko in glasbeno društvo« je v soboto 2. t. m. z bogatim programom Lajovičevega koncerta, katerega je rešilo v vseh točkah v popolno zadovoljnost občinstva, pokazalo, da nam more nuditi kaj dovršenega. Pod vodstvom kapelnika g. Pešte Je naiorej spretno zaigral vojaški orkester 47. pešpolka troje skladb. Nato je mešani zbor zapel prav ljubko veselo »Napitnico«, resni »Vodica čista se vila« in »Črna lutnja« ter energično »Bolest kovač« Zenski zbor, spremljan z vojaškim orkestrom je pod živahnim in spretnim dirigiranjem društvenega vodje g. Michla izvalal »Oozdno samoto« tako izvrstno, da se aplavz ni hotel poleči. Vsi bi jo bili radi takoj še enkrat slišali. — G. Rijavec je nastopil s celo vrsto pesmic. Spremljan s klavirjem od znanega g. A. C. Eržena, nam je da! sličici »Večer« ter »Svetlo noč« ginljivo »Spleen« ter resignacijo »Iskal sem svojih mladih dni«
ter »Pesem starca«. Posebifo' Izrazito in učinkovito je podal zadnji dve spremljan od orkestra In sicer »Serenado« in »Hi.« Pri vseh točkah je občinstvo izražalo z dolgotrajnim ploskanjem svojo posebno zadovoljnost, pri vsakem nastopu je prirejalo tudi ovacije navzočemu skladatelju g. A. Lajovicu. — Obisk je bil povo-ljen, tako da je uspeh koncerta na obe strani zadovoljiv ter je želeti, da bi se mogli kmalu zopet naslajati ob tako izbrano lepi prireditvi, kakor nam jo more ponuditi le »Pevsko in glasbeno društvo«. — Hvalevredno je bilo tudi, da se je poskrbelo za lič--no in pripravno besedilo, ki je vsem dobro služilo.
Dnevni pregled.
Tajnost premirja na Čataldži.
Znano je čitateljein, da se je leta 1912 začelo mirovno pogajanje med Bolgarijo in Turčijo potem, ko so pridrli Bolgari do Čataldže. »Narodno Jedinstvo« (Zagreb) piše, da se je za časa tega premirja vršilo nekaj čudnega. »Avstrijska diplomacija je gonila Bolgare na Carigrad, toda pod pogojem, da pozneje razbijejo balkansko zvezo in da se Ferdo ustoliči v Carigradu in da pojde Bolgarija v oni smeri, v kateri je šlo ono noč, ko je Ferdinand na svojo roko odredil nočni napad na Bregalnico. Ruska diplomacija je hotela preprečiti in preprečevala pohod Bolgarov v Carigrad. (Pohod se je izkazal tudi nemogoč) Rusija je pri tem seveda imela na mislih svoje lastne interese in ni hotela, da bi se v onem času začelo vprašanje Dardanel in da bi se nekdo tretji usadil v Carigradu, njenem mestu. Najzanhuivejše je obnašanje Nemčije. Nemčija je predlagala Rusiji, da naj se z njo sporazume v tej smeri, da se puste Bolgari v Carigrad in da se na ta način z dejanjem postavi na dnevni red reševanje Dardanelskega vprašanja. V tem slučaju bi Carigrada ne dobili Bolgari, temveč Rusija. Pogoj Nemčije je bil pa ta, da sc istočasno razdeli tudi turška Mala Azija. Nemčija je predložila tudi načrt razdelitve. Rusija bi po tem načrtu dobila Carigrad z okolico, Armenijo in neke druge pokrajine okolo Črnega morja. Nemčija bi dobila kraje v sferi bagdadske železnice, Francija bi dobila Sirijo iti Anglija nekatere druge točke. Nemčija je ugotavljala Rusijo, da se na tej podlagi, more skleniti trajno prijateljstvo med obema državama in da, če Rusija na to pristane, Nemčiia ne bo imela ničesar proti temu, če si balkanska zveza v
smislu ruskega načrta razdeli celo evropejsko Turčijo in da tudi ničesar nima proti reševanju jugoslovanskega vprašanja ter da je-pripravljena, če se ta načrt izvede, prepustiti samo sebi svojo zaveznico Avstrijo. Rusija takrat ni na to pristala, ker tudi njeni zaveznici Francija in Anglija nista pristali in ker bi izvedba tega načrta pomenila razid trojnega sporazuma in pa ker Rusija takrat še ni bila niti diplomatsko niti vojaško pripravljena za vse morebitno-sti, ki bi mogle nastati. Izjavila je, da ne smatra trenutek ugoden za razdelitev Turčije. Turški krogi so bili opozorjeni na nemške načrte in zato so se tudi tako hitro udali v premirje. — Takšna je naša zaveznica Nemčija.
Le tako naprej, Bolgari, le tako naprej. Poročali smo že, da se Bolgari ne udeleže sokolskega zleta v Ljubljani in da so izstopili iz slovanske sokolske zveze. Ta otročarija pa ni dala miru »Bolgarski čebelarski zvezi« in je zato po vzoru »Junakov« na izrednem občnem zboru sklenila, da se ne udeleži kongresa »Slovanske čebelarske zveze« v Pragi. Užaljeni, ker se Srbi niso dali nabiti, sedaj na takšne-le uganjajo.
V Italiji Je žalost. Prvega maja so imeli Slovenci po Trstu obhod. Mirno in dostojno bi se izvršil, če bi ne bili Italijani izzivali. No, Italijani niso dali miru; posledica je bila, da so bili — tepeni. Niti britve, niti revolverji jim niso pomagali. In sedaj je zavladala v Italiji žalost in vse je pokonci in protestira. Naj bi Italijani v kraljestvu svoje brate naučili manir ter jih odvadili divjaštva, ki ga fakini že celi mesec uganjajo nad samotnimi slovenskimi pasažirji v Trstu in vse bi bilo dobro. Kar so iskali, to so našli. Zakaj vendar Italijani tako kričijo, če je res Trst — njihov. Zakaj bi se bali Slovencev v Trstu, ko vedno zatrjujejo, da jih tam ni? Da, da. Italijani zato kričijo, ker se vsak dan kaže v nagoti laž, da je Trst italijanski. Čudno je to ita-lijanstvo, če ga Slovenci bijejo. Italijani s svojim krikom sami sebi ugovarjajo. Na eni strani trobijo v svet, da je Trst italijanski, na drugi strani pa žalujejo, da so se italijanske demonstracije ponesrečile.
Med Anglijo in Francijo obstoja zveza? Zadnji čas se je mnogo pisalo o spremembi trojnega sporazuma (med Francijo, Anglijo in Ru-
šfloT v frozvezo. Mo Rusi, kakor Francozi bi radi, da bi k zvezi prišlo, toda Anglija, zvesta svoji politiki vzdržanja hegemonije na morju, ni o zvezi hotela ničesar slišati. Sedaj pa poročajo »Novoje Vremja«, da obstoja faktično zveza med Francijo in Anglijo v svrho varstva nevtrali-tete Belgije (proti Nemčiji) in proti napadu na francosko ali angleško ozemlje. Podrobnosti te zveze so protokolirane in tudi ustmeno določene. Z Rusijo ni nobene takšne zveze.
Preseljevanje Bolgarov in Turkov. V bolg. sobranju se je te dni obravnaval dogovor med Bolgarijo in Turčijo glede preseljevanja narodov. Ta dogovor pa je za Bolgare precej slab. Turki bi namreč hoteli, da bi bili na njih ozemlju sami Turki, zato pa naj bi zamenjavali z Bolgari one ljudi, ki se hočejo vrniti na Bolgarsko. Tako naj bi se: Bolgari iz lozengradskega in odrinskega okraja naselili po onih krajih v Trakiji, ki so še ostali Bolgarski, preselijo se cele vasi. Posebna komisija določi ceno, da ne bo nihče na škodi. Turki se izselijo v ostale turške kraje, da bo imela »Turčija mir«. Bolgarija bo pri tem kljub vsemu na izgubi, ker so kraji, ki so ji pripadali po vojni največ trpeli in bodo priseljenci imeli nmogo dela, predno si urede gospodarstvo. Ako so se Bolgari bali za svoje ljudi v Macedoniji, bi jih bili tudi tako lahko naselili v Trakiji.
Zemeljski ostanki Zrinjskega iu Frankopana. Občinski svet zagrebški je v svoji včerajšnji seji soglasno sklenil, predložiti vladarju najvda^ nejšo prošnjo, da dovoli, da se kosti Zrinjskegain Frankopana preneso iz Dunajskega Novega mesta v Zagreb Mestni občinski svet se obvezuje prevzeti vse stroške ekshumacije in prevoza in dati na pokopališču odlično mesto smrtnim ostankom lir-vatskih mučenikov. Ta sklep občinskega sveta je napravil na vso javnost najboljši vtisk. (Zrinjski iii Frankopan sta bila obglavljena dne 30. maja 1. 1671. Njiju trupli sta bili pokopani v Dunajskem Novem mestu. Pozneje so »Biatje hrv. zmaja« poskrbeli za spomenik na grobu. Tam se je vsako leto na dan smrti sešlo slov. dijaštvo z Dunaja.)
Tretji slovenski docent na zagrebškem vseučilišču. Ban baron Skerlecz je dal na predlog profesorskega zbora modroslovne fakultete dovoljenje, da predava dr. Karel Oz-vald, profesor na realni gimnaziji v Gorici, pedagogiko na zagrebškem vseučilišču. Dr. Ozvald je tretji slovenski docent na hrvatskem vseučilišču. Nas veseli ta poiav na našem jugoslovanskem Kulturnem pol UK
Tako bo postalo zagrebško vseučilišče samoposebi — jugoslovansko in bo privabilo k sebi vse jugoslovansko dijaštvo.
Proslava Njegoševe 100 letnice v Pragi. Danes se vrši v Pragi velika proslava Njegošove stoletnice, ki jo priredi jugoslovanska mladina v slavnostni dvorani mestne zboro-valnice. Govori prof. Skerlič in prof. Machal. Zvečer se vrši umetniška akademija.
Nemci in Trst. Zagreško »Narodno Jedinstvo« priobčuje iz dobro poučenih petrograjskih krogov dopis, v katerem se pravi, da bi se Nemčija slejkotprej prav rada sporazumela z Rusijo glede razdelitve avstro-ogrske monarhije, ampak na poti stoji — Trst in vprašanje Adrije sploh. Nemčija bi namreč hotela dobiti na vsak način tudi slovenske dežele s Trstom, ne samo nemške avstrijske dežele. Francija in Anglija pa tega pod nobeno ceno ne pripustite. ker nočeta, da bi segala Nemčija do Jadranskega morja; Rusija pa tega pogoja ne sprejme iz čisto slovanskega stališča, t. j. ona noče, da bi se Slovenci izgubili v nemškem morju in propadli v Veliki Nemčiji. Radi Trsta torej in samo radi Trsta in slovenskega ozemlja ne more in ne bo prišlo do sporazuma med Rusijo in Nemčijo in Nemčija ostane zaveznica Avstrije samo zato, ker od njenega razpada ne bi imela onih koristi, ki si jih želi.
Radi belokranjske železnice se
prepirata »Slov. Narod« in »Slovenec«. Prvi pravi, da dežela Kranjska ne bo imela kdove kakih koristi od nje (izvzemši, seveda Belokraji-no samo), že zato ne, ker pritegnejo potom nje k sebi nekatera hrvatska mesta del Kranjske v gospodarskem oziru na sebe. To je resnica, pravo korist od te železnice bo unela v glavnem samo Bela krajina, ki ji, seveda, tudi privoščimo to korist, saj je bila ona do sedaj več kot zanemarjena. »Slovenec« pa pravi, da »že vrabci čivkajo po strbhah, da se obrne ravno s to železnico veliki svetovni promet skozi našo deželo.« To je že res, ampak kakega pomena ima to za kranjsko deželo, ako se pelje skozi njo večje ali manjše število vagonov, ki bodo vozili blago recimo z Dunaja v Split in narobe? Od transltnega prometa, četudi je on »svetoven« ne bo imela kranj-
ska dežela čisto nobenega dobička, imela bi ga samo v slučaju, ako bi ta železniška proga bila last dežele, ker bi potem dežela pač nekaj več zaslužila z železnico, ako bi bil promet — četudi samo tranzitni — večji. Res, naravnost otročji zna biti »Slovenec« v svoji argumentaciji. Belokranjska železnica ima svoj veli p°men za Belokrajino, ki je bila dosedaj gospodarsko silno zapuščena ravno radi tega, ker je bila odrezana od železniških prog in zato je ta železnica bila nujno potrebna* pomen te železnice je torej lokalen’ za kranjsko deželo kot tako ima pa tudi pomen, samo ne tako velik, kakor se je to splošno mislilo.
Ljudsko šolstvo. Zasilna šola v Stari Oselici se je opustila in otvo-rila s 15. aprilom ekskurendna šola, na kateri je poverjen pouk učitelju na enorazrednici v Trbiji Viljemu Zirkelbachu.
Z Vrhnike. Smola dveh ciganov pri poskusu za beg Iz zapora. Pri c.
kr. okr. sedišču na Vrhniki se nahajata v zaooru dva cigana po imenu Rudolf Levakovič in Janez Hu-dorovič, oba okoli 20 let stara. Bila sta v skupni celici v zaporu in sta kazen že skupaj prestala, ker se ju pa drži še nekaj ciganskih grehov, so ju še malo zadržali. V noči od 3. na 4. maja pa sta poskušala pobegniti in priti na svobodo in sicer skozi dimnik. Toda pri tem nista mela sreče. Odstranila sta peč v celici in odtrgala nekako železo od peči. Na to sta začela kopati skozi zid proti sprehajališču. Toda jetniški paznik Josip Lenič je takoj zaslišal sumljive udarce in ju je zmotil. To je bilo ob 3. uri zjutraj. Cigana sta se potuhnila, kakor da spita, paznik pa je stopil v celico in rekel: »Celo noč sem skoraj vaju čakal, ampak, brate, tu ne boš kaše pihal.« Ko je videl, da je v celici vse razdejano in pre-dejano, je pozval takoj enega cigana, da naj gre v drugo celico. Cigan pa se je uprl in ni hotel iti. Cigana sta se prijela skupaj in se nista dala raztrgati. Nastal je hud boj med ciganom in paznikom — toda paznik je cigana kmalu užugal in ga spravil v drugo celico. Potem je spravil tudi druzega cigana drugam. Paznik Lenič je na desni nogi poškodovan, ker sta se ga cigana v boju resno lotila. Cigana se bodeta morala seveda zagovarjati. To je letos že drugi slučaj. Zadnjič se je nekaj takega zgodilo v Tržiču, zdaj pa na Vrhniki.
Dvekronski falzifikati. Pred kratkim se je v Vipavi opažalo, da krožijo med ljudstvom dvekronski
(alziiiicati. En tak falziiikat je t>il in-
kasiran v davčnem uradu, drugega je hotel izmeniti neki kajžarjev sin iz Budanj, kar pa se mu ni posrečilo. Falzifikat so mu vzeli in obenem naznanili zadevo okrajnemu sodišču v Vipavi. Kakor se sodi, so napravili falzifikate italijanski delavci.
Truplo so našli. Dne 2. t. m. so našli ljudje v nekem gozdu pri Globokem v radovljiški okolici mrtvega, skoro popolnoma nagega moža. Komisija, ki je prišla na mesto, kjer se je truplo našlo, je konstatirala, da je mož 671etni občinski ubožec Eržen iz Krope, ki ga pogrešajo že od začetka marcU. Eržen je bil alkoholik in poleg tega Še epileptičen in slaboumen. Smrt je nastopila naj-brže vsled zmrznenja.
Ogenj. Pretekli četrtek okrog dveh popoldne je začela goreti lesena hiša posestnika Franceta Temelja iz Stare vasi v žirovski občini. Ogenj je uničil hišo do tal v dveh urah. Zgorel je tudi živež, hišna oprava in obleka. Temelj se je le v največji hitrici rešil s svojo družino iz goreče hiše. Skoda znaša 4200 K. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Požig. V eni izmed zadnjih noči preteklega meseca je doslej še neznan storilec podtaknil ogenj v listnici posestnika Alojzija Dornika iz Zgor. Mengša. Slučajno je ogenj zapazila neka dekla, ki je tam usluž-bena. Poklicala je hitro sosede, ki so prihiteli na pomoč in ki so ogenj Pogasili, še predno se je mogel razširiti. Tako je bila nesreča preprečena.
Nesreča pri slamoreznici. Triletni posestnikov sin Janez Dačar iz Zg. Dupelj je prišel dne 30. pret. m. neopazno doma k slamoreznici. Stroj ga je zagrabil za desno roko in mu jo je težko poškodoval.
Kamen mu je vrgel v desno oko. Te dni se ie prepiral neki delavec z 201etnim posestnikovim sinom Jakobom Marnom iz Stange. Delavec je vrgel na Marna kamen, ki je fanta zadel v desno oko in ga težko poškodoval.
Požar. Dne 3. maja je izbruhnil ogenj, pri osobenkinli Ani Stupar iz Dolenjega Ajdovca na Dolenjskem. Ogenj se je silno hitro razširil, tako da je bila v par minutah v plamenu hiša, hlev in svinjak, kakor tudi sosedova hiša in hlev. Na mesto nesreče je prihitela požarna bramba iz Žužemberka, ki je ogenj lokalizi-
rala. Zažgali so najbrže otroci, ki so se igrali z ognjem.
* Z ljubosumnosti. 401etni železniški uslužbenec Leopold Schreiek iz Dunaja je sprožil te dni na 28iet-nega paznika Ivana Paula z ljubosumnosti več strelov iz samokresa in ga je težko poškodoval. Nato si ie pognal še sam sebi kroglo v glavo in se je smrtno nevarno ranil.
+ Poskus samomora v Tržiču. 24!etni trgovski potnik Rudolf Hof-meister je prišel te dni iz Celja v Trst, kjer je nekaj časa ostal. Odtod je šel v Tržič (Monfalcone), kjer je najel sobo v hotelu »Internacional«. Dne 2. maja je zastavil svoj površnik za dve kroni, na kar je kupil steklenico ruma in štiri grame vero-nala. Nato je šel v bližnji gozd in je izpil strup. Gozdni delavci so zaslišali njegovo zdihovanje in so obvestili stražništvo. Hofmeistra so prepeljali v občinsko bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora je ta, da je neki dr. Tominotti iz Dunaja Hofmeistra obdolžil neke tatvine in mu žugal, da ga naznani. Hofmeistef* je pisal več različnih kart in dvoje pisem. Prvo je naslovil na svojo zaročenko Ano Kovač in drugo na svojega očeta. V obeh pismih je navedel vzrok samomora.
* Aretacija dveh znanih banditov v Krakovu. Policija v Krakovu je aretirala dva znana ruska bandita, Makjeto in Blukacza po imenu. Poba sta stara komaj dvajset let, pa imata že celo vrsto zločinov na vesti. Tako sta umorila občinskega predstojnika občine Čenstohov in oropala občinsko blagajno. Na begu sta ustrelila dvoje orožnikov. Dalje sta izvršila dinamitni napad na policijskega komisarja v Petrikovu, ki je bil smrtno nevarno ranjen in u-strelil Makadova iz Petrikova. Roparska tolpa je prvotno štela štiri člane. Pri nekem prepiru pa sta sedanja aretiranca ustrelila svoja tovariša. Bandita, pri katerih so našli dvajset kilogramov dinamita, sama priznavata dvanajst umorov, in čez dvajset grozodejstev iu roparskih napadov.
Obrtna razstava v Radovljici.
Meseca avgusta t. 1. se priredi obrtna razstava v Radovljici. Razstavni odbor je že poslal pretekli mesec oglasnice vsem obrtnikom radovljiškega okraja.
Razstava obeta biti nekaj posebnega; kajti oglasilo se je že lepo Število obrtnikov k razstavi.
Poleg obrtnikov pa kažejo tudi naša županstva mnogo zanimanja. Dokaz temu je, da sta se takoj, ko je lokalni odbor, kateremu načeluje radovljiški župan g. A. Roblek, poslal na vse občine radovljiškega okraja prošnje za podporo, odzvali že dve županstvi, in sicer Bela peč s zneskom 50 K, mestno županstvo v Radovljici pa s zneskom 200 K.
Upamo, da bodo tudi druga županstva sledila tema dvema in tako pripomogle do lepega uspeha razstave.
Razstava bode v tukajšnjem šolskem poslopju. Obrtniki radovljiškega okraja dobijo razstavni prostor brezplačno, drugi pa proti primerni odškodnfni.
Razstavni odbor v Radovljici poživlja tem potom vse obrtnike radovljiškega okraja, ki se še niso priglasili. da to čitnpreje store.
Ako kdo izmed obrtnikov pomotoma ni prejel oglaševalnih pol, naj se javi pismeno na razstavni odbor v Radovljici.
Nemščina v ljubljanskih
ljudskih šolah.
Kdo hoče ponemčiti naše šole?
Nadzorniku Maierju se je stolec zelo majal. Vlada ni bila ž njim za-dovollna, ker so mu »Učiteljski Tovariš« in drugi listi dokazali toliko umazanosti in c. kr. nadzornika nevrednih dejanj, da bi bil Maier povsod drugod nemogoč. Ker ni šlo drugače, se ie Maier prodal S. L. S. in Volksratu, da sta omogočila njegovo zopetno imenovanje. Toda brez protiuslug ni šlo. S. L. S. je moral obljubiti nedeljske maše, Volka-ratu pa ponemčenje ljubljanskih šol. Da se uvedejo nedeljske maše, je že sklenjena stvar; da se ljubljanske šole ponemčijo, to pa skuša Maier še doseči. Stavil je že ta predlog mestnemu šolskemu svetu.
Ali le treba v naših šolah res več nemščine?
Ne! Naše sedanje ljudske šole so glede nemščine popolnoma na svojem mestu. Dokaz temu so naše prenapolnjene srednje šole. Slovenec je brihtne glave — dober študent. Onih slojev, ki nemščino res potrebujejo,
imamo dovelj — še preveč! Nam ne manjka juristov, profesorjev, uradnikov vsake vrste itd. Tudi telmikov bo kmalu dovelj. /teleti bi le bilo, da bi vsi ti dobili takoj službe in da bi jim ne bilo treba čakati po več let na kako mesto. Res je mnogo dijakov, ki ne izvrše svojih študij zaradi sabega napredka, toda skoro nikdar ni nemščina temu vzrok. Latinščina, grščina, matematika, fizika, kemija so predmeti, ki delajo tezkoče našim fantom — ne nemščina!
Ali Je treba obrtnikom več nemščine?
Ne! Tem je treba dobre strokovne izobrazbe. Ako se naseli zaveden slovenski obrtnik — in le tak ima za naš narod pomen — med Nemce, ga bojkotirajo, če zna tudi nemško. Nemci skrbe za to. da se nasele med njimi obrtniki, ki so nemški rojaki, za Slovence med njimi ni kruha. Obrtniku, ki si pa služi kruh med nami. ni treba nemščine. Sicer pa ie tu življenje najboljša — šola.
Kaj je torej naša dolžnost?
Izpodbiti Maierjev in njegovih petoliznikov naklep in Maierja poslati tja, kamor sodi. V vsakem drugem zavednem narodu bi bil tak Judež Iškarijot nemogoč. Naša naloga je. da posvetimo njegovim izdajalskim namenom vso pažnjo in zato še nismo izrekli zadnje besede.
Ljubljana.
— Podraženje. Kako smo vendar občutljivi! Ako človek v časopisju kritizira neznosno podraženje kake reči — mora za las natančno navesti — vso stvar. Če pa tega ne stori, potem se članek takoj — de-mentira. Tudi mi smo poročali v »»Dnevu« o podraženju »viškega Globina«, kakor ga tudi trgovec imenuje! V istem članku bi pa moralo stati mesto Globin — »Praxin«. V vsem drugem odgovarja prvi članek resnici! Ta »Praxin« je torej viškega izdelka, kar se lahko dokaže s pričami! Trgovec ga pa prodaja sedaj po kroni, torej v par mesecih za celili 30 vinarjev dražje. Za toliko se pa ni podražilo v tem času niti tisto mazilo za črevlje. katero Je na korist C. M. Družbi. Resnica Je torej, da se je ta »Praxin« podražil za 30 vinarjev pri škatljici. Od katere strani, to nam ni znano? O kakem splošnem podraženju tega blaga ni bilo čitati v nobenem časopisu! To smo dokazali tildi v uredništvu »Dneva«.
. , rr smvenskitu trgovcem! Sokolski zlet se bliža; v Ljubljano bo prišlo nešteto slovanskih gostov, a kako se bodo ti čudili, ko bodo dobili po trgovinah pretežno večino ljubljanskih razglednic v nemškem jeziku. — Ali nas ne bo sram! — Po trgovinah (slovenskih) se dobi ljubljanske razglrdnice z napisom: »Lai-bach, Prescherengasse«. Nadejamo se, da bodo slovenski trgovci upoštevali naš opomin in založili sami lepe ljubljanske razglednice, na katerih naj blesti vedno samo »Ljubljana« ne pa švabska spakedranka »Laibach«. Naročajte tisk pri domačih ali vsaj slovanskih tvrdkah! Pokažite se,^ da ste slovenski trgovci, kateri računajo na slovenske odjemalce!
— Pasijon slovenskega duhovnika — tako bi se morala imenovati knjiga »Škof proti župniku«, ki je
pravkar prišla na svetlo v »Narodni založbi v Ljubljani« (cena 1 K.) Prečuden vtisk je napravila name ta knjižica, ki jo priporočam s temi vrsticami vsem blagosrčnim Slovencem. Kakor njen junak — ne, imenujem ga rajši trpina — kakor njen trpin, je tudi ona preganjana. Objavljena pod svobodnim solncem v ie. Prispela v par sto izvodih P, v rn°na v staro domovino in našla tu sprejem, kakršnega naj se nadeja dandanašnji vsak, kdor govori ali piše resnico. Gola resnica je zapisana v njem in nobene izmišljotine ni vmes; zato je bila zaplenjena. Zapomnimo si! Resnica je prepovedana. Resnice ne govori! — Resnice ne piši! A našel se je usmiljen Sama-trniulh ki ?e ^e. p°tegnil za preganjano 7W»Ca 111 i, lzP°sloval v državnem zboru dovoljenje, da sme iznova iziti >n razodeti rojakom, kako se dandanašnji ubijajo med nami politični nasprotniki. — Spominjam se povesti o preganjanem kužku; bral sem jo pred več leti v »Vrtcu«. V dno duše me je zazeblo, ko sem spremljal ubogo žival na njenem trnjevem potu; čutil sem vsak udarec, vsak sunek, vsak pljunek, ki jo je zadel; ogorčenost me je prevzela in jeza na neizprosnega, krutega Preganjalca. Prav slična čutila so se mi porajala čitajočernu knjižico »Škof proti župniku«. Ali je vse to mogoče? Ali je res že pozabljen Zveličarjev ukaz: »Ljubite se med seboj!« nad tem bodo spoznali, da ste moji učenci, ako
se ljubite med seboj.« — Kaj pravijo drugi o »pasijonu« slovenskega duhovnika? Srečal sem prijatelja in vprašal: »Ali si bral knjižico Škof proti župniku?« Da, bral sem jo, bil je njegov odgovor, ob tem pa so se mu oči čudno zasvetile in zarosile. — da bral sem jo, a potem nisem mogel zaspati vso noč. Sešel sem se z uglednim duhovnikom. Ali ste brali to in to delce? Ko sem prejel knjižico »Škof proti duhovniku« jel sem jo čitati z znimanjem in je nisem odložil, dokler je nisem prebral vse do konca: spoznal sem iz nje, da je župnik B. mučenik škofove trme. Govoril sem z rodoljubno gospo o knjižici. Ne smem ponoviti tu, kako se je ona izjavila; opazil sem, da so se jej v razburjenosti stiskale pesti. Ne sodite, da ne boste sojeni, je dejal Učenik. Nekdo je sodil; vzemi knjižico »Škof proti župniku« in beri in uveri se, kako je sodil svojega podrejenega brata. Krutega sodnika je obsodila sedanjost, še bolj ga obsodi bodočnost, ki se bo čudila temu, kar se je godilo v imenu Kristo-ve vere na Slovenskem v začetku dvajsetega stoletja.
— Nesreča. Ko je jezdil predvčerajšnjim zvečer dr. F. Luckmann na sprehod, se mu je v Šiški splašil konj zaradi prihajajočega brzovlaka. Konj je vrgel jezdeca raz sebe. sam pa se je zaletel v neki zid. Ponesrečenega dr. Luckmanna so prepeljali v Leoninum. Njegove poškodbe so k sreči le lahke. Konj se je ubil.
— Voz ga je pritisnil ob vrata. Te dni se je ponesrečil 381etni delavec Janez Marinko s tem, da ga je pri delu pritisnil voz ob vrata. Marinko je zadobil težke notranje poškodbe.
— Z lestve je padel. 221etni posestnikov sin Anton Vidmar iz Zgornje Šiške je padel preteklo nedeljo z lestve in se je na glavi močno poškodoval.
— Umrli so v Ljubljani; Marjeta Prijatelj, vpokojena delavka v tobačni tovarni. 81 let. — Ivan Žgajnar, klavec in posestnik, 65 let. — Marija Regnard, telegrafistinja v p.. 60 let. — Fran Aleš, sin asistenta tobačne režije, 15 mesecev. — Anton Grošelj, trgovec, gostilničar in posestnik, 39 let. — Jakob Debevec, delavec, 57 let. — Josip Peterlin, čevljarski pomočnik, 44 let. — Fran Derenčin, krojaški pomočnik, 26 let.
Obetajo se dobri časi onim cenjenim čitateljem. ki k žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborno skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5:25, ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi ctobftki 335.000 kron, ozi-"
roma frankov in lir, na 62 mesečnih obrokov po K 3:25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočitn se jim v Srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še na-daljni glavni dobitki. — Pojasnila daje in naročila sprejema glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani.
— Srčne komedije, lepa komedija, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«, dosegla je najpopolnejši uspeh. Tudi druge slike sporeda so prvovrstne. V petek spe-cijalni večer s senzacijonalno dramo v 4 delih »Mladostna ljubezen«.
Trst.
V četrtek, 7. t. m. predava g. J. Agneletto v dvorani NDO. o go-spodarskem položaju Slovencev. O. Agneletto je s svojimi predavanji povsod lepo uspel in upamo, da mu pri nas ne bo manjkalo poslušalcev.
V tržaški pristan sta prispeli v pondeljek popoldne angleški križarki »Defence« in »Duhe of Edinburg«. Prvo ''vodi kapitan Fawelt Wray, drugo pa kapitan Cecil J. Prowse.
Nepričakovana smrt. V pondeljek zjutraj je zbudil neki Franc Re-saner, stanujoč v ulici Pozzo bianco svojo družino iu tožil, da se počuti zelo slabo. Ker so se nepričakovano slabega stanja ustrašili, je tekel nekdo po zdravnika. Ko je ta prispel, je bil 631etni starec že v zadnjih zdihljajih. Odredili so prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Justu.
Umreti je hotel. Z mola San Carlo se je včeraj zvečer vrgel neki mladenič v morje. Ljudje, ki so videli mladega samomorilnega kandidata, so ga rešili iz mrzlih morskih valov in ga prinesli v carinsko čuvajnico ob morju. Tu so poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je našel mladeniča izven nevarnosti. Samomorilni kandidat se je jezil, da so ga rešili gotove smrti! Prepeljali so ga v opazovalnico za umobolne, kjer ne bo imel tako proste roke.
Poškodba na delu. 19Ietni mornar Simon Jarič je imel v pondeljek popoldan nekaj opravka na krovu ladje »Hercegovina« Vsled neprevidnosti mu je prišla roka med neke predmete, ki so mu poškodovali več
prstov. Poiskal si je zdravniške pomoči.
Nesreča. 26letni kovač Peter de Gravisi je popravljal v svoji kovačnici kos železa. Ko se je sukal okoli ognjišča, mu je zletel v desno oko košček tlečega oglja, ter ga poškodoval. Prvo pomoč mu je podelil bližnji zdravnik, nakar se je de Gravisi podal domov v Milje.
Pretepli sta se. Na trgu Goldoni je prišlo med dvema ženama do vsakdanjega prepira in, seve, tudi do pretepa. Vsled majhnega vzroka sta se prav dobro razpraskali in šli na — zdravniško postajo.
Na tuj račun. Predvčerajšnjim popoldne je prišlo v neko gostilno v ulici Riborgo več tujih mornarjev. Eden izmed njih, neki Arabec je klical na mizo več litrov vina in več porcij jedil. Ko je bilo treba plačati, pa ni bilo denarja nikjer. Gostilničar seve, ni bil s takimi gosti nič kaj zadovoljen in dal Arabca aretirati. Imenuje se Jonh Kart, star je 19 let in je uslužben kot kurjač na parniku »Vega«. Če je v zaporu boljše postrežen, kakor v gostilni, ne povedo.
Brezplačna vožnja. Na krov parnika »Euterpe« se je spravil kuhar in natakar Friderik Cedrič. Pred odhodom pa so tiča zalotili in ga dali aretirati. Na policiji je izpovedal da se je vtihotapil na krov s ponižno željo, da si poišče kaj denarja in dela. Potrpljenje ga ni minulo in tudi upanje ne — zato je čakal, da bi parnik odplul. Roka pravice pa je bila neusmiljena in ni hotela upoštevati Caričevega čakanja. Spravili so ga v zapor.
Rad bi spal na prostem. Predvčerajšnjim ponoči je šel neki stražnik po ulici delle Mure in naletel tam na spečega človeka. Ko ga je večkrat potresel in zbudil, si je zaspane pomelo oči z besedami: Lepo je bilo... No, seveda, pijanost, kaj hočete? — Policaj je povedal, da zahteva njegovo ime. »Če ni nič drugega,« je odgovorilo zaspane, »pa naj bo.« In bilo je. Policaj ga je pe-liai na komisarijat. kjer je povedal, da se imenuje Sabolič, doma iz Hr-vatske.
8000 egipčanskih cigaret. Tihotapstva s cigaretami se na progt Aleksandrija-Trst danzadnetn mno-že. Tako je bilo tudi včeraj zjutraj na krovu parnika »Helouan« zaplenjenih 8000 cigaret, ki so jih hoteli razni ljudje utihotapiti v Trst. Cigarete so bile skrite v nekem oddelku za stroje. Tam sta jih zasledila dva finančna stražnika, ki sta bila o nameravanem tihotapstvu obveščena. Oddelek, kjer so našli cigarete je. imel oskrbovati kurjač. Josip Pontom'. ki že premišljuje svoj greli v
zaporu.
Tatvina svile.
V VREDNOSTI 15.000 KRON.
Trst, 5. majnika.
Na Borznem trgu ima g. Hof-stadter svojo trgovino. Ko se je namenil da jo odpre kakor po ponavadi tudi v pondeljek zjutraj ob 8. uri, se je zelo prestrašil, kajti blago je bilo premetano vsevprek po trgovini. G. Hofstadter se je takoj spomnil na prijaznost tatov, ki so imeli v nedeljo za tako delo prav lepo priliko.
50 peč.
Lastnik se je nemudoma napravil na policijo in peljal seboj v trgovino funkcijonarje, s katerimi je ugotovil, da so ga nepričakovani obiskovalci oškodovali za 50 peč svile, ki je bila vredna nad 15.000 K.
Tudi obleke.
Poleg svile sta manjkali tudi dve kompletni obleki. Tatovi so ner ovirano vrgli raz sebe strgane cunje in se preoblekli v dve novi obleki, ki sta bili blizu skladišča svile. Zaslišana vratarica je povedala, da je bila v nedeljo popoldne odsotna in ni mogla postreči s pojasnili. Aretirali so dva Hofstiidterjeva uslužbenca, ki sta osumljena.
Zaradi vstopnice — nož.
Trst, 5. majnika.
Bilo je pred kinematografom »Reclame« na Barieri, v pondeljek zvečer okolu polnoči. Vršiti se je imela' še zadnja predstava tega večera. Tedaj se je naenkrat zakadila na ulico gruča ljudi, ki so se obdelavah s pestmi in nožem ter zraven prav primojduševsko Preklinjali. Par minut je trajal ta prizor; nato je bilo slišati še par krikov, par vzdihljajev in okolu pretepačev je stalo nešteto ljudi. Z ranjencem pa je govorit. policaj!
Rešilna postaja.
Eden izmed navzočih je naglo zbežal v kavarno «Reclame«, ki se
nahaja tik kinematografa iu telefoniral po zdravnika. Čez nekaj minut je bil rešilni voz na licu mesta, iz njega pa je izstopil zdravnik z uslužbenci.
Desne prsi.
Naglo je zdravnik ranjenca obvezal in govoril z njim par besed; kmalu nato so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico. Ljudje pa so postajali in vgibaii o vzroku prepira in spopada-. Mladenič je bil ranjen v desno stran prsi.
Mladenka.
Kmalu zatem se je skozi goste vrste prerilo neko dekle in vleklo za sabo dva mladeniča. Po kratkih besedah ju je oddala policaju, ki je šel z njima na bližnji policijski komisarijat, kjer sta povedala svoji imeni ter odločno tajila jima očitano krivdo. Mladenka, ki se je izkazala za ranjenčevo sestro pa je dokazala, da sta se individija navalila na brata radi vstopnice, ki jo baje ni imel in silil kljub temu k predstavi. Sestra je povedala, da sta se spravila nad brata najbrže še zaradi česa dru-zega.
V bolnišnici.
Ranjenega mladeniča, z imenom Liuzzi, so v bolnišnici položili v postelj. Ko je dospel k njemu policijski komisar, je Liuzzi spal in ga ni mogel zaslišati. Kakor hitro bo Liuzzi v boljšem stanju, se bode izvršila natančna preiskava, ki bo pokazala vzrok prepira in rabljenega noža.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
CARINSKA UNIJA MED SRBIJO
GRŠKO IN ČRNO GORO.
Belgrad, 5. maja. (Izv.) »Trgovinski Glasnik« piše o prihodnji trgovinski politiki Srbije in izjavlja, da je carinska unija med Srbijo, Grško In Črno Goro ta čas še nemogoča, ker zahteva daljših priprav.
UPOR V PORTUGALSKEM KONGU.
Bruselj, 5 maja. Upor Črncev v portugalskem Kongu je zavzel velikanske dimenzije. Uporniki so gospodje dežele. Vsi uradniki so zbežali, mnogo so jih pobili, Razdrli so telegrafične in telefonske proge in urade. Razbili uradne štacljske hiše.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA,
Dunaj, 5. maja. Predsednik zbornice dr. Svlvester nadaljuje predpriprave za nova spravna češko-nem-ška pogajanja. Konferiral je s poslanci Chocan, Stanekom, dr. Kra-tnerem in Nemcem Pacherjem. Daljšo konferenco je imel dr. Svlvester tudi z grofom Stiirgkhom. Prvi poskusi se bodo najbrže izvršili v Budimpešti za časa delegacij. Daljše konference se bodo nadaljevale v Pragi.
MESTO MEHIKA PRED NAPADOM.
Veracruz, 5. maja. Poročila, da se je ustaški general Zapata združil s Huerto proti Amerikancem, niso resnična. General Zapata nadaljuje svoje operacije proti mestu Mehiki. Še danes hoče mesto od juga napasti. Ko mesto zavzame bo obsodil Huerto in generala Blanqueta na smrt.
ITALIJANSKI ŠTUDENT RAZBIJA IN SE JEZI, KER TRST NI ITALIJANSKI.
Rim, 5. maja. V raznih italijanskih mestih je šel študent od knjig na ulico in razbija ter demonstrira radi batin, ki so jih sitni in vslljvl Italijani dobili pri zadnjih slovenskih majniških manifestacjah v Trstu. V Turinu in Padovi se je stepel s policaji, ki so ga mirili in mu dopovedoval, naj bo pameten. Na obeh straneh je dosti ranjenih. V Milanu in Palerini so bile tudi velike demonstracije (proti komu? Ali že tam slutijo Slovence?) V Rimu so imeli na univerzi govore in so se podali k rektorju ter zahtevali, da se razobesi črna zastava. Rektor je to prl-smodarljo zavrnil, nakar je študent zbesnel in začel razbijati okna in vrata. Da bi ga pomirili so prišli policaji in vojaki. Na to so pa študenti sklenili, da se ne bodo učili, da bodo štrajkali tako dolgo, dokler rektor ne odstopi (oz. dokler Trst ne postane italijanski).
BURNE SEJE V DUMI.
Petrograd, 5. maja. V današnji seji v dumi je prišlo do velikih demonstracij proti min. predsedniku Goremikinu Demonstrirali so soc. demokrati. Predsednik jih je dal Izključiti 15. Ker poslanec šenkeli
ni hotel zapustiti dume, Je bita sej. zaključena.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 v,-narjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vlnariev. — Pri malih oglasih ni nič popusta la se plačujejo vnaprej; zu-nanji Inscrentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kupi se dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe z navedbo cene naj se vpošljejo na »Prvo anončno ekspedicijo« pod šifro: »Kolo 87«.____
2 postelje, 2 nočni omari, 2 umivalnika, 1 visoka omara, 1 vana za sedeti, 2 mize, je takoj za prodati. Več se izve Gledališka ul. št. 7, III. vrata 10.
Mala hišica z 2 ali 3 sobami in nekoliko vrta v Ljubljani se vzame za avgust- ali november - termin v najem. Ponudbe na upravništvo »Dneva«.	328—3.
Oddajo se tri skladišča, pripravna za vse. takoj pri glavni cesti. Več se izve v Spodnji Šiški št. 32.
Iščem stanovanje (kuhinja, dve sobi) takoj ali za avgust. Takojšnje ponudbe pod šifro »A. 2.« na Anon-čno ekspedicijo v Ljubljani.
Gospica z lepo pisavo in dobra v računstvu prosi službe v pisarni ali trgovini tudi proti manjšemu plačilu. Ponudbe pod »Pridnost« na Anončno pisarno.
Svltlo, zračno, prostorno, i<.: rirano, prazno sobo išče uradnih. Ponudbe »Svoboda« — Ationčni pisarni.
Moderce, iz prošle sezone v vseh velikostih in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Dobro ohranjeni športni voziček
se ceno proda, Zaloška cesta 7.
Velika gala predstava
v korist gradnje avstrijske zračne flotllje se vrši v četrtek, 7. t. m. * b pol 5. uri popoldne v kinematografu „ldeal*. Komite za gradnjo avstrijske zračne flotilje stoji pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Kada Franc Jožefa. Te gala predstave ce vršijo v sporazumu drž. zveze lastnikov kinematografov v vseh kinematograf hi Avstrije isti dan in ob isti uri. Za obilno udeležbo se priporoča. Preplačila se bodo pri blaga in? nocphn-' *'<-trdila.
Išče se žensna
ki bi imela koncesijo za trgovino jestvin in delikates. Nastop službe dne 1. junija t. 1. Ponudbe naj se pošlje na naslov: »Trgovina poste restante v Gorici*.
Odda «e r, avgustom
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in čumnata v Trnovski ulici štev. 23.
Odda se radi preselitve stara dobro upeljana
špecerijska - trgovina. -
Poizve se v „Anončm ekspediciji" ,J. Hočevar v Ljubljani.
Kr oja.št "\7'o
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, I. nadstr. nad kavarno »Avstrija*
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cene, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
Senzacionelna naravna prlka-kazen 20. stoletja 11!
Opozarjam na to. da ne delam s tem nikomur pimtano reklamo, kakor se v sličnin slačaith zgoai. marveč poročam vsakomur popolnoma brezplačno kako sem svoio dolgoletno, težko
mr plučno bolezen
naduho in vostemki kašelj popolnoma ozdravila. — To domače sredstvo 1*1ko vstatonnp poceni preskrbim. Blagovolite sle» kuverto in mamko za odgovor. — Ospa B. Kolensl 1, Vršovlce pri s***pi, Cešao.
Zdravnik želodca.>
Cvetlični salon
Zdravnik
želodca"
je še za nekaj večerov v tednu za oddati v gostilni „pri Kroni", Gradišče.
Edna posebnost likerja je
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri j	izbornp upliva proti slabosti v
|	želodcu ter ga radi tega v nobeni
družini ne bi smelo manjkati.
Pivovarna v Lescah
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
(zraven pošte)
priporoča nagrobne vence, šopke in vsakovrstne cvetlice po najnižjih cenah. Točna in solidna postrežba!
Brzojavi na VIKTOR BAJT, Ljubljana.
zastopnike
Hinko Kosič
TJStST
TMŠT
ulica Carrailorl 15 (vogal Ctcppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom
izprašani optilr.
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev ita.
I^j ubljana, Ni uri trg- 9. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka.
Edino pri meni na razpolago zelo podučljlvi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj.
Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd.
Z električnim obratom moderno urejena delavnica.
I« prvovrstno optiko so jamči.
Tvornica strojev 0. T0NN1ES, Ljubljana P.
SANAT ORIUM - EMONA
ZA • NOTRANJE^^'^	-BOLEZNI
LJUBLJANA ■ KOMENGKEGA-ULlCA-4 :^ep-2dpjwmk:prinv8J-Dr- FR. DERGANC
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal
Icrojašlri roojetur
O-oepceOsa vilica štev. 5
sč priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri, —- Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila, — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
kakor: ure, verižice, obeske, prstane,
uhane Ud. po vnetno znižanih cčrmhv
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „Tup\
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Lud. Černe
juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Podjetje
zvezdnih tkanin
,HERMES1
v jLfubljaiii,
Selenlmrgova ul. 5 I. naulatvopje
prodaja vsako sredo in soboto
■BBtBBlllllllRRKRirBBSBBCBB***rIIIIIIIIKlirBBBB ■ ■
5	Za g°rnia in spodnja krila, s
s t&m' _	:
g	Ogromna za-	;
IF\	I°8a od naj-	:
:	(Tva	enostavnejše
5	A	donajinoder- Jmj\
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
specijaM trgovini A £. P ClraliAmi
»(iitiiitiuittrfitiiuiicmtimtitutiriiiiiimm ■BHbMI	JKbI
Mestni trg štev. lO.
"Velilr©- lzfblxa,l	Solld-aaa. poetreržloa,!
'M nejše lasone, po \ f I	If/!A čudovito nizkih u
J t/L/v&	^
g	ir cenah,
s	^	Pariške	modele	in
I	konfekcijo za dame, de-
■ klice, gospode in deške priporoča
  ........  -	Modistinja	>	■	-t....
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških kloDukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-dietke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
S Angleško skladišče oblek g
J O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. J
Telefon 132.	Telefon	132.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■««
*a vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah
priporoča
= mairafakturna trgovina =
J. Grobelnik, Ljubljana
—— Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. -
Največja zaloga
Originalni Edison Kinetdon, Naj večja senzacija tegastotetJiL KllI0Htll(|Pi)I^
_      «<»<»voreči film* od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni,	//	twJI.	@