Izhaja vsaki četrtek’ ub 3. ui i popoldne Rokopisi se ne vra-•ajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša a celo leto 4 krone, n pol leta 2 kioni. l\ manj premožne M celo leto 3 krone, :a pol leta K l'&0. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema ■Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-lurini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravnišlvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16.
loVcnaKo Ijudst
Vo na ff
^veradolrTopsa«
'mm.
Posamezne Številke te piodajajo v tobnkarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I. v Semeniškl ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu. po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po pptlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v. trikrat 10 v. VečkMt po pogodbi.
><
XX. leti
V Gorici, 5 decembra 1912
49. številka.
»Ni
Shod v Kobaridu.
H	(Konec.)
I ozdravljamo z veseljem važen iorak, ko so si Slovenci in Hrvati poroko. da tako skupno bojujejo boj za pravice, ki pritičejo Slovencem in Irvatom. (Odobravanje.)
Zahtevamo trializem. Ustanovi naj Ise za jugoslovanske dežele s Hrvaško nov parlament. Ce imajo Ogri svoj par-iment, na lahko imamo tudi mi Ju«o-Islovani. En parlament naj bo na Dunaju. eden v Budimpešti in eden v kakem f/nestu na jugu. Na jug morajo biti naše mirili obrnjene. (Odobravanje.)
Pozdravljamo z veseljem zmago naših slovanskih krščanskih bratov na Ualkanu proti Tureinu in želimo, da bi m- naši slovanski pravoslavni bratje na kilkanu združili z našo katoliško cerkvijo. (Odobravanje.)
Za deželni zbor naj se uvede splošna, tajna in e n a k a volilna pravica, (akor za državni zbor. (Odobravanje.)
Skrbeti treba tudi za delavca in smeta. Tudi delavec in kmet ne smeta biti zavržena. Prosimo našega državnega poslanca, naj bi'sc tudi on zavzel za starostno zavarovanje delavcev in kmetov. (Odobravanje.)
Potem pa: Z regulacijo Soče in njenih pritokov naj se koj prične in sicer v naših hribih in gospodom pri vladi je treba povedati, da Soča teče iz Trenti- v morje in ne iz morja proti Trenti.
Omenja, da ga je politična oblast v Tolminu preganjala, ker dela razne prošnje in pritožbe na oblastva, ki so ljudstvu v korist. O kozjereji je rekel: Dajte ljudem jesti - in ljudje radi puste kozjerejo. (Odobravanje.) — Ker se vrste slabe letine druga za drugo, naj vlada skrbi, da bodo ljudje kaj zaslužili pri javnih delih. Električna podjetja naj vlada podpira itd.
Govor č. g. Štolfe je bil zanimiv in ljudje so g. govorniku pritrjevali na glas.
Uravnava Soče.
Spet je povzel besedo veleč. g. dr. (i r e go r č i č ter pojasnil zadevo o regulaciji Soče. Rekel je: Spočetka se je mislilo le na regulacijo spodnjega toka Soče. Bilo je takorekoč že vse sklenjeno. Proti temu pa smo slovenski zastopniki nastopili in zahtevali, da se mora Soča regulirati tudi v gornjem delu. tla sc morajo regulirati vsi Sočini pritoki in tudi Vipava. Zaradi našega odločnega nastopa, ki je tudi imel vspeh, P;i miio bili slovenski zastopniki napadeni od časopisja furlanske »Ljudske Stranke«, češ. da smo zakrivili mi, da s<? ni začelo že poprej z regulacijo Soče v spodnjem delu. — Taki so naši ljubi Prijatelji. Ker smo se potegovali za koristi slovenskega ljudstva, smo bili zato Poglajeni. (Vskliki ogorčenja.) Nastopu 'loven.skih poslancev se je zahvaliti, da v komisiji, sestavljeni iz zastopnikov
raznih ministerstev in deželnega odbora, ki vodi uravnavo Soče in hudournikov. je mesto tudi za slovenskega deželnega odbornika, zastopnika slovenske strani v deželi. Tudi tej zalite, i so se upirali pristaši ital. ljudske stranke, ki se ravno radi postavljajo za izgled raznih čednosti.
Zatem je govoril g. L. L uk e Žič iz Gorice
o krivicah,
ki se gode Slovencem od strani vladi'. Rekel je med drugim: Z žalostjo smo slišali iz ust našega državnega poslanca, s kako težavo dosezajo naši poslanci od vlade razne podpore. Vlada nam ni naklonjena. Za vse drugo ima denar, za Slovence in za Jugoslovane pa le redko. Ljudstvu naj da vlada kruha. (0-dobravanje.)
Mi tukaj smo na meji. Vsaka država pa gleda, da ima ob meji zadovoljno ljudstvo, da skrbi za nje. Pri nas pa se ne dela tako. Pri nas se dela ravno nasprotno. V zahvalo za to, da so naši fantje izkrvaveli za Avstrijo in rešili njeno čast tam doli v Italiji in v Bosni, nas zapostavljajo.
Kako skrbi vlada za nas Slovence, kaže v najlepši luči njena skrb za našo izobrazbo. Le poglejmo v našo Goricj. V Gorici živi po zadnjem ljudskem štetju 14.000 Italjanov, 10.000 Slovencev in dva do tri tisoč Nemcev. Dva tisoč Nemcev ima v Gorici gimnazijo, realko, ljudske šole itd. Deset tisoč Slovencev pa niti ene ljudske šole. ki bi bila za rabo. Kje je pravica?
Slovenci moramo sami vzdrževati slovenske šole že desetletja. In da nismo imeli goriški Slovenci našega narodnega voditelja, ki je sezidal našim otrokom štiri šolska poslopja (Zivio-klici) bi se bila gotovo polovica onih. ki so se pri zadnjem ljudskem štetju zglasili kot Slovenci pogubila v italijanskem morju.
Potem je govornik govoril o gospodarskem delu S. L. S. in primerjal delo liberalne stranke na Goriškem z delom S. L. S. Delo liberalne stranke ni zdravo, ni reelno. To se pokazuje povsod. Pravih rodoljubov manjka v vrstah liberalne stranke.
H koncu je pozval navzoče, naj so oklenejo Slovenske Ljudske Stranke, ki je stranka dela. S pozivom vsi za enega. eden za vse in z vsklikom »sloga ja-či, nesloga tlači« je končal svoj govor med odobravanjem navzočih zborovalcev.
Zaupnica.
Predsednik shoda preč. g. kurat Leben sc je zahvalil govornikom, v prvi vrsti državnemu in deželnemu poslancu veleč. g. dr. Gregorci č u za njegovo lepo poročilo. Pozival je množico. naj se oklene voditeljev S. L. S. in v znak zaupanja, katero goji ljudstvo do svojega državnega in deželnega poslanca in voditelja S. L. S. je pozval
navzoče, da zaorijo njemu na čast trikratni živio. Uniebesni živio-klici so se razlegali po d\orani. Zatem se je izrekla zaupnica še našim dež.lnim poslancem iu vsem državnim poslancem združenim v Hrvaško-slovenskem klubu na Dunaju.
S tem se je zaključil krasno vspeli shod.
Iredenta.
Kakor drugi nemško-nacionalni časopisi. začela je tudi krščansko-socialna »R e i c h s p o s t« pisati o iredentizmu med Jugoslovani, češ, da Slovenci iu Hrvatje niso zvesti Avstrijci. Z veseljem sporočamo, da je »R e i c h s -post« sedaj spremenila svoje stališče in opustila napade na slovensko in hrvaško katoliško ljudstvo.
V tem oziru pa si hočemo dovoliti par opomb glede naše ljube Avstrije.
Pred vsem se nam vsiljuje vprašanje- Kaj naj prav za prav druži avstrijske narode v eno skupino? Morda narodnost? To je nemogoče, ker je Avstrija konglomerat raznih narodnosti! Ali naj nas družijo gospodarski interesi? Toda ti so različni kakor so različne avstrijske narodnosti! Ali topovi? To je nezmisel! Kaj naj nas prav za prav druži? Družiti nas more edino le katoliška ver a. Zato so vsi habsburški vladarji do sedaj skrbeli, da se je katoliška vera med narodi utrjevala. Vsi habsburški vladarja so hodili več ali manj po poti pobožnega R u -d o I f a H a b s b u r š k c g a ter so nam na ta način dajali razumeti, da je obstoj Avstrije, kot države raznih narodov, mogoč le. ako nas veže in druži skupna vez katoliške vere. Ko so bile zadnjič ob evharističnem shodu zbrane na Dunaju v Rotundi vse avstrijske narodnosti in smo navdušeno klicali zastopniku rimskega papeža: Živio. Slav a, H o c h. E I j e n, E v v i v a itd. smo dobili vtis, da bo Avstrija še stala, ker je sv. vera v njej še živa.
To misel naj bi »R e i c h s p o s t« enkrat jasno povedala. Avstrija nima druge vezi, ki bi družila razne narode, ko sv. katoliško vero. Katoliška vera, ki uči pravičnost, ljubezen, v z a j e m n o st, po ž r t v o v a I no s t i n z m e r n o s t. je edina rešitev za Avstrijo. Vzemite avstrijskim narodom sv. vero in Avstrija postane konglomerat samih iredentistov.
Zal. da izginja sv. vera zlasti med N e m c i i n M a / a r i. Zato izginja med njimi tudi z m i s e I za pr a v i č n o s t. (ki tod izvirajo krivice, ki jih delajo slovanskim narodom. Te krivice, spodko-pujejo zvestobo slovanskih narodov do Avstrije. To naj bi »R e i c h s p o s t.. povdarjala nasproti Nemcem iu Maža-rom. Slovanski narodi si teh krivic ne bodo več dovoljevali.
Kdo bi torej lahko provzročil iredentizem v Avstriji? Odgovor je lahek.
To bi storili edino- le Nemci in Mažari, ki so zapustili pota pravičnosti. S kruto silo hočejo gospodovati tudi slovanskemu ljudstvu. Ako sc jim pa to kje ne posreči, pa p r e t i j o z o d p a d o m o d A v s t r i j e ter tako dokazujejo, da so sami največji iredentisti. »Reiclis-P o s t« naj piše rajši o nemški iredenti, ne pa o slovanski, ki je sploh ni! Naj-nevarniša iredenta za Avstrijo je nemška.
Povdarjamo: Ker izginja med avstrijskimi narodi zmisel za krščanstvo, izginja tudi zmisel za avstrijsko politiko. V vseli avstrijskih šolali iu uradih zavladuje polagoma liberalizem po svobodomiselstvu. zato pa postaja Avstrija čedalje bolj domovina iredentizma. Po tej poti ne sme iti več dalje! Avstrija potrebuje mož. kakršni so bili Jelačič,
l.ueger itd., ne pa Čuvaje. Berehtliolde, Lukacs, Hoehcnburgerje itd., ki so brez idej iu ne znajo narodom vdihniti ljubezni do domovine. V Avstriji sc vzgaja le p a g a n s k o s o v r a š t v o. ki mora privesti vse narode do iredentizma!
Nemški naočniki.
Otroci dobe kos barvanega stekla iu gledajo skozi ves svet se jim vidi drugače pobarvan.
Skozi tako, n e m š k o p o b a r-v a u o steklo gledajo naši ministri in marsičesa n e vidijo v p r a v i b a r-v i. V Avstriji živi toliko Slovanov, da imajo v državnem zboru še 1 glas večine p roti v s e m drugi m narodnostim skupaj, dasi so dali n. pr. Rtisi-nom še le na 102.000 duš enega poslanca, a Nemci imajo že na vsacili 40.(11111 duš po en glas iu Italijani celo že na 32.000 prebivalcev! Ze iz tega bi pač vsak, ki ima zdrave oči leliko videl, da Avstrija n i nemška država, temuč v veliki večini slovanska a vlada tega ne vidi ima nemške naočnike in kamor pogleda, vidi vse nemško.
Vladati proti večini dandanes ne bo več mogoče. Saj narodi niso trop ovca, da bi jih strahoval pastirček s šibo in en pes. Mogoče nekaj časa. dokler se ne zavedo svoje moči, a ta čas je ž e p r e-tekel. Omika se je že toliko razširila pov sod pri nas iu ui treba drugim narodom nič sramovati se pred Nemci nasprotno Nemci bi se morali sramovati, da se ne upajo svojega »prvenstva« ohraniti drugače, kakor le s krivico. s silo. da nočejo drugim narodom dati priliko izobrazbe in ne narodnih pravic.
Ako ste tak kulturen narod, ra/umen. napreden, ako ste duševno res na vrhuncu, dajte ’ sem enake pravice, enake šole. enake kulturne pripomočke, enako orožje potem se bodemo dvobojevali. Ako ima eden puško iu sabljo, a drugi samo poleno, potem izid boja ne bo kazal, kedo je močnejši
in ne, kedo je spretnejši, temuč le, ke-do je bil bolje oborožen, komu so bile okoliščine ugodnejše. A pravičnega, poštenega boja se vidi, da sc Nemci boje
— mi pa ne! Ali ne priznavajo s tem sami svojo slabost, ker se boje dati drugim narodom enake pravice?!
Zc navadni ponos bi jim moral diktirati: Najprej vsem enake pravice, enako priliko izobrazbe, a p o t e m. ko bodemo še vedno prvi v modrosti, v učenosti, v izobrazbi in pripoznani kot prvi od vseli .to nam bo še le prava čast! Zmaga je le pri e n a k e m o r o-žju častna pri neenakem je uboj.
Celo »nazadnjaške« balkanske državice »ušive«, kakor jih Nemci radi uazivajo so zahtevale pred vojsko od Turčije, da naj da vsem narodnostim po številu duš raznierno zastopstvo pri vladi ! Turčija ni hotela teinu predlogu ugoditi, in sedaj? Za Turčijo zahteva tudi Avstrija, naj sc tako dcliio okraji, da bodo narodnosti tvorile celoto, da ne bodo n. pr. Srbi Albancem mogli kratiti njihovih naravnih pravic
— in to ima res n a r a v 11 o, r a z u m-n o podlago in za samostojnost Albancev bi šla celo v ogenj, torej p r i-z n a naša vlada, da je p r a v i č n o, da ni en narod v nekaki sužnosti pod drugim toda to je v Turčiji!! Na koroškem in na Štajerskem jih zopet slepijo »nemški naočniki« -- tukaj pa delajo
— recimo naravnost proti svojemu prepričanju, katero za Turčijo spoznavajo, samo iz strahu, da bi ne zgubili svojo nadvlado!
Ako bi Nemci sedaj, dokler imajo še oblast v svojih rokah sami pripoznali in dali ravnopravnost drugim narodom, pridobili bi si ljubezen in spoštovanje, a če je treba za vsako malenkost, /.a kako ljudsko šolo. za kak napis že kar obstrukcije v državnem zboru, pritožb do najvišjih instanc - - ne bo dobro.
Ti nemški naočniki tudi iiarede, da ne vidijo na Dunaju onega znamenitega napisa: »Pravica temelj kraljestev« ali ne spodkopujejo Nemci sami tega temelja? Je li to avstrijska politika?
Nihče ne zahteva, naj bi Nemci ne imeli v s e h svojih pravic - a tudi drugim naj jih privoščijo! Zadovoljni narodi t o je najbolje poroštvo za obstoj države. Samo narod, ki se v svoji državi srečnega čuti, domačega, pojde zanjo v ogenj s s r c e m in z n a v d u-š e n j e m in ne le zato, ker komandira general: Vor\varts!
Vojna in mir.
Proti koncu balkanske vojne.
V torek se je podpisalo v Čataldž: premirje med Crnogoro. Srbijo, Bolgarijo na eni in Turčijo na drugi strani. Grški zastopnik ni podpisal premirja. Turčija ni hotela ugoditi vsem grškim zahtevam. Vse druge balkanske države sc nekoliko odnehale od svojih zahtev, le Grška ni hotela. Ona zahteva, da se v trdnjavo Janina ne sme dovažati živil. Nadalje zahteva, da se udajo turške posadke na onih otokih, ki jih je zasedla grška ilota. in pa da sme grška flota še v času. ko traja premirje, blokirati Dardanele. Da (irška ui podpisala premirja, se ue pripisuje posebne važnosti; kajti Grška je izjavila, da se bode vseeno u-deležila pogajanj za definitivni mir. O zahtevah posameznih držav za sklepanje miru ni nič znano.
Pogoji za premirje so sledeči:
1 Armade vojskujočih se držav ostanejo v svojih pozicijah.
2. Obleganim trdnjavam sc sme dovažati živež.
3. Proviantiranje bolgarske armade na vzhodu se vrši po Črnem morju in preko Odrina in sicer začenši z 11 dnem po ,>klepu premirja.
4. Mirovna pogajanja se prično v Londonu dne 13. decembra.
Ce bi pri mirovnih pogajanjih ne prišli do sporazuma iu bi bilo potrebno nadaljevanje vojske, bodo morale-bojujoče sc države to naznaniti druga drugi -is ur pred začetkom sovražnosti. Posebne komisije bodo na raznih bojiščih določile nevtralno cono, v kateri se ne smejo izvrševati v času premirja nika-kc vojne operacije.
Koj po sklepu premirja sc je mizna-, nilo premirje vsem poveljnikom na bojiščih sc nahajajočih armad.
Vojne operacije torej mirujejo povsod. Le Grki, ki kot rečeno niso sklenili premirja, nadaljujejo z vojsko, la-ko so pričele včeraj grške vojne ladije bombardirati mesto Valono ob albanski morski obali, kjer sc nahaja provizorična vlada minoli teden za neodvisno proglašene Albanije. Proti proglasitvi albanske neodvisnosti se ni še nika-ka država upirala iu zdi sc, da samo Grška ni s tem činom zadovoljila. Sicer se še prav nič ne ve, kako se bodo stvari uredile, dokler se ne snide evropska konferenca, ki bo imela določevati na podlagi med vojskujočimi državami sklenjenega miru, kako se imajo urediti razmere na Balkanu.
PODROBNOSTI IZ VOJSKE.
Kako se Turki bojijo Bolgarov.
Vprašali so nekega vjetega turškega podčastnika, zakaj prevzame takšen strah Turke pri bolgarskih napadih z bodali (noži) in zakaj se oni nikdar ne zoperstavijo takim napadom.
Turški podčastnik odgovori z vso iskrenostjo:
»Pri naših vojakih je vkoreninjcno prepričanje, da je Bolgar 'v takšnih napadih »juriših« nepremagljiv in ni-kdo se mu ne more postaviti v bran. In prav zato, kadar mi čujeino komando: »Pet na nož!« se grozno prestrašimo in vdarimo v beg ...«
Turki si torej tolmačijo bolgarsko povelje: »Napred na nož!« tako, kakor da bi se glasilo: »Pet na nož«, to je po 5 Turkov na vsak bolgarski nož. To je res grozno povelje, in tedaj ne preostane drugo, kakor bežati, kolikor ga sloke noge nesejo.
Rešenka rešila svojega rešitelja. Iz bitke pri Lile-Burgasu se poroča ta-le ginljiv prizor: Ko so zasedle bolgarske čete Lile-Burgas. je zbežalo ljudstvo na vse strani. Polkovnik Kargijev je jezdil na čelu svoje čete in je na cesti opazil plaho dekletce, ki se je bojazljivo u-mikalo. Ustavil je konja, skočil raz njega in začel otroka tolažiti. V tern tre-notku pa prileti šrapnel, ki se je razletel in raztrgal konja. Polkovnik Kargijev je takoj odpravil otroka k svoji ženi in ji poslal pismo, rekoč: »Zavzemi se za tujo deklico. Jaz sem dal šesteriin hčeram življenje, to-le dekle je pa meni rešilo življenje...!«
Starci dajejo dober vzgled mladini.
\ vrstah bolgarske armade je tudi precejšnje število starih vojakov, ki so se bili s Turki že leta 1877., a zdaj so se javili kot prostovoljci. »Mi smo dolžni dati dober vzgled mladini«, tako ponosno govore. Ko so jih sprejeli iu uvrstili v vojaške redove. [>rišii so nekateri v take oddelke, kjer so poveljniki njihovi lastni sinovi, n. pr. kot stotniki ali še večje šarže. Nekateri imajo po 4 do 5 sinov v vojski, in očetje se bijejo s sinovi ramo ob rami in tako dajejo mladini dober vzgled.
Tako-le govorijo: »Vse, kar imamo, •adi damo za dom in svobodo. Naj u-mremo kot starci za svobodo mladega roda!«
Bolgarska žena navdušuje svojega
moža. Nek rumunski list priobčuje pismo, ki ga je pisala bolgarska žena svojemu možu v Rumuniji, ki je bil poklican pod orožje. Pismo se glasi: »Moj ljubi mož! Prav praviš, da odideš takoj k vojakom; izgubil bi cel dan, če bi prišel najprvo k meni da nas obiščeš. Pojdi in izpolni svojo dolžnost! Jaz bom
za-tc molila in Bog uc bo pripustil, da h:
ti zapustil devet sirot. Njihovi negoiyii
glasovi sc bodo spojili z mojimi v
lit vi. da sc kmalu in zdrav vrneš, /-n*
dar pa sc uc varuj, če misliš na njiV.ovo
bodočnost; vsemogočni, ki čuje ind u-
sodo domovine, ki čuje nad tebo bo .	cr
čtil tudi nad otroci. Ce sc zopet rneš,
boš našel ljubečo te in na-te p-^isno ženo. Če sc pa ne vrneš več, tcd;ij vedi, da me bo spomin na-te spremfial do groba, da pa bom imela tudi moč, vzgojiti tvoje sinove in hčerke, ki bodo otroci narodnega junaka in krščanskega mučenika.«
Junaški godci. Bitka na Prilepu je bila obupna, ker sc je vršila na nepristopnem terenu. Ker artiljerija dva dni ni mogla na pozicije, jc • bilo vojaški godbi ukazano, da sc postavi na bližnjo višino in neprestano svira junaške pesmi, da hrabri vojake.
Cel dan se je po okolici Markovega grada razlegala srbska himna: »Bože Pravde Ti što spase od Kosova do sad nas, čuj i od sad naše glase i od sad nam budi spas,« kar bo gotovo veselilo vse Slovence himna našega skupnega Jenka: »Naprej zastava Slave!« Ob zvokih te slov. in srb. marze-Ijezc so sc Srbi borili kakor levi in bitka sc je končala s srbsko končno zmago.
Godci so k tej zmagi veliko pripomogli. Svirali so ves dan brez prestan-ka, ko je pa zvečer prišlo povelje, da se postavijo na čelo srbskih čet in z njimi ukorakajo v osvobojeni Prilep - tedaj se je od 40 godcev oglasila samo dese-torica! Vsi drugi so padli, bodisi mrtvi, bodisi ranjeni.
Dasi so turške kroglje padale mednje kakor ploha, a sami niso mogli odgovarjati, ker niso imeli orožja, so vendar junaško vztrajali na svojem mestu, ker jih je kosila smrt. dokler niso slavno dovršili svoje dolžnosti.
Politični pregled.
Državni zbor.
V torek se je končalo prvo čitatije proračunskega provizorija in predloga se je odkazala proračunskemu odseku.
Prihodnja seja jutri.
Gosposka zbornica
jc v svojih dveh zadnjih sejah dne 29. in 30. nov. sprejela službeno pragmatike za državne uradnike v vseh treh branjih. Seveda predloga ni sprejeta tako kot je prišla iz zbornice poslancev, ampak zavzema v nekaterih točkah, posebno glede koalicije nekatera ostrejša določila. Govorili so k stvari razni govorniki kot knez Schvvarzenberg, grof Latour in drugi. Vprašanje je sedaj kaj bo rekla k temu poslanska zbornica, ki ima marsikatere povsem drugačne zahteve v tem vprašanju. Prihodnje seje gosposke zbornice so šele 10. in 12. decembra.
Konferenca klubovih načelnikov.
V torek so se zbrali klubovi načelniki parlamentarnih strank, da se posvetujejo. o novih vojaških zakonskih načrtih. Zborovanja se je udeležil tudi ministerski predsednik grof Stiirgkh, ki je v kratkem govoru naglasil potrebo uvedbe teh novih zakonov ter tudi nujnost njihove rešitve. Omenil je. da se rešujejo te predloge v ogerskem parlamentu prav gladko. Gosposka zbornica ima svojo prihodnjo sejo dne 10. t. m. Zato želi vlada, da bi se nove vojaške predloge rešile najkasneje do 9. t. m.
Govor nemškega kancelarja.
Dne 2. t. m. je govoril nemški državni kancelar Bethmann-Holuega v nemški državni zbornici o evropskem političnem položaju. Rekel je med drugim: Dogodki na Balkanu se nas sicer ne tikajo naravnost, a pravico in dolž-
nost imamo, da govorimo pri posledic; vojne. Mi bomo morali pri uredit balkanskega vprašanja govoriti besed za zaveznico Avstrijo. Seveda pa botl posamezne velesile svoje zahteve.na prani balkanskim zaveznikom šele po tem prav izrazile, ko bomo videli njih<j va določila za mir.
To velja tudi za našo zaveznico. C bi jo pa hotel kdo prej napasti, ko on) uveljavlja svoje zahteve, bomo mi ost; h zvesti svoji zavezniški dolžnosti bomo stopili na njeno strau.
Avstrija in Rusija.
»Berliner Tagcblatt« poroča, da državni tajnik Jesenski v Budimpešti njegovemu dopisniku izjavil, da sc ii položaj precej izboljšal. Bajc sta se sc. stala minister grof Berchthold iu rusk poslanik na Dunaju, kar da bo lahke storilo konec vsaki komplikaciji.
Trobente v bosanskem deželnem zboru
Srbski opozicionalci so namerava v torkovi seji preprečiti vsprejetje žt lezniškega programa za Bosno. Pos (irgič je pričel citati protest. Ostali Sn so hoteli spraviti posl. Gergič-a ob b sedo in so pričeli trobentati, kričati žvižgati in ropotati. Predsednik jc moral dvakrat prekiniti sejo. Koncčno pa so se predlogi glede železnic vendarle \sprejeli vkljub velikemu ropotu.
Bliža se konec leta Pošljite naročnino
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg. društvenice »Skalnice 20 K; A. Perini 1 K; Franc Čebron Tabor 20 vin.; Andrej Komel Kronberg 50 vin.; Anton Goljcvšček Sig 20 vin.; Andrej Bric, Dornberg 20 vin.; Anton Prinčič, Kozana 30 vin.; Leopold Vodopivec, Kamnje 20 vin.; Franc Riboliea, Barbana 5 vin.; Ivan Pečenko, Polje 40 vin.; Martin Šuligoj urar 1 K.
»Centralna posojilnica« v Gorici v proslavo pokojnega cesarskega svetnika Franca Vodopivca 50 K.
t Cesarski svetnik Vodopivec-
ln zopet je odšel eden izmed onilt. ki so stali krepko z nami na braniku za slovenske pravice, eden onih, ki niso poznali praznovanja v svojem truda-polnem življenju. Pred kratkim si ie kruta smrt izbrala vladnega svetnika Križniča, sedaj je padel pod bridko koso svetnik Vodopivec. Se ni dolgo ud tega, ko smo ga slavili na tem mestu: o priliki njegovega odstopa in poslovitve od »Sol. Doma« je bilo in danes mu pišemo že posmrtnico. Bridka je letošnji jesen, hude izgube je občutil »Šolski Dom« v tem letu. Dve tako požrtvovalni moči smo izgubili iz svoje srede, da jima ni najti nadomestila.
Cesarski svetnik Vodopivec je bil rojen I. 1834. v Kamnjah na Vipavskem. Po dokončanih potrebnih študijah je M par let ljudski učitelj v Kobaridu, a ie nato odšel v višje izobraževališče «a Dunaj, kjer si je pridobil vsposobljenj« za poučevanje na takratnih samostojnih realnih razredih. Nekaj časa je bil potem suplent na realki v Gorici, oi koder je prišel na vojaško upravljan0 šolo v Gospiču, kjer je ostal tri leta. tu je prišel na realko na Reko in kini'11 potem na žensko učiteljišče v Gorn-1-kjer pa ni dolgo ostal, ker je bil kmalu imenovan za c. kr. okrajnega šolske# nadzornika. Opravljal je to službo za tri
okrilje: za Gorico, Sežano in Tolmin skozi več let, dokler niso zadnje imenovanih okrajev odcepili od goriškega. Težak nadzorniški posel je pokojnik opravljal celili 28 let in lep kos Ijud-skošolske zgodovine na (loriškem ic tesno zvezan z imenom Vodopivec, kajti on je bil v tem svojem poslu neumorno delaven in priden. Nebroj šolskih poslopij datira iz one dobe in ni ga kraja na (loriškem, kjer bi pokojnika ljudstvo ne poznalo. On je bil učiteljstvu ne le vesten nadzornik, ampak tudi svetovalec in prijatelj. Za svoje neumorno delo je dobil tudi zasluženo odlikovanje, Njega Veličanstvo mu je podelilo naslov cesarskega svetnika. Pred 14. leti je vstopil v pokoj toda ne pokoj so bila zanj ta leta. ampak novo delo. Kakor čebelica ie ranjki Vodopivec posvetil svoje zadnje moči »Šolskemu Domu« in tu pomagal kot društveni tajnik in desna roka predsednika prav do zadnjega na vseh koncih in krajih. Pomagal je z nasvetom in dobro besedo, a tudi gmotno je bila njegova roka vedno odprta. Pa ne samo pri »Šolskem Domu« je bil blagi pokojnik kot učitelj in kot društveni tajnik neumorno delaven, marveč videli smo ga povsod, v raznih narodnih odborih kot pridnega in vestnega ter točnega delavca. Posebno v »Centralni posojilnici« je bil kot član načelstva popolnoma na svojem mestu, posebno pri raznih cenitvah poslopij, na katera so se dajala posojila, bil je v tem pogledu pravi veščak
Pokojni cesarski svetnik Franc Vodopivec je bil o d b o r 11 i k t u d i »S I o-venske ga sirotišča«. On ima tudi za ta zavod prav posebne zaslugo. Se svojem modrim svetom je zavodu pri dozidovanju prav izvrstno koristil. Dalje naj omenimo, da je velecenjeni pokojnik svoj čas k u m o v a 1 pri bla-goslovljenju zastave »Slov. katol. delavskega društva«.
Pokojni svetnik je bil v pravem pomenu besede rodoljub, ki je nosil v prsih zlato srce, polno ljubezni do svojega naroda. Ni se strašil napora ne žrtev. da je bilo le narodu v korist. Trudil se je kot pridna mravlja, do zadnjega je delala njegova pridna roka.
In sedaj ga ni več med nami. Danes se je črna zemlja zagrnila nad njegovo gomilo in sedaj počiva ta nemirni, utrujeni duh spanje pravičnega. Markantna njegova oseba in njegova bistra sodba pa ne bode pozabljena med nami. Vsi so ga spoštovali in ljubili, ker je bil v resnici uzor moža poštenjaka, stara vipavska korenina, ki žrtvuje vse za narod in domovino. Bil je iskren prijatelj mladine, njej je bil posvečen ves njegov trud in njegovo delo, zato pa mu bo mladina izkazala največje spoštovanje s tem. da bo hodila po njegovih stopinjah. Naj veljajo za nas vse besede pesnikove:
»A mi pomnik postavimo mu tak.
Da slednji skuša biti mu enak.«
Narava lega k zemskemu počitku, tako je legel tudi pokojnik v pozni jeseni v hladno jamo. Dovršil je svoje delo in lahko bo račun dajal od svojega hiševanja. Njegovi talenti niso ostali zakopani. ampak so rodili stotere, blažilne sadove.
Velespoštovani družini pokojnega gospoda cesarskega svetnika izražamo na tern mestu naše najiskrenejše sožalje, njemu pa svetila večna luč!
Pogreb cesarskega svetnika Vodopivca se je vršil v soboto ob 2h popoldan ob ogromni udeležbi odličnega in Priprostega občinstva. Ljudstvo je pokazalo. kako je bil ranjki znan ne le v 1 ioriei. ampak tudi na deželi, kajti mnogo smo jih videli, ki so prišli iz bližnjih vasi, da so pokojniku izkazali zadnjo ■^ast. Sprevod se je pomikal iz Barzelli-niieve ulice v Stolnico in po končanem mrtvaškem blagoslovu se je razvrstila
dolga vrsta pokojnikovih častilcev proti Štandrežu, kjer so ga položili k večnemu počitku. Pogreba so se udeležili med drugimi voditelj c. kr. glavarstva, c. kr. nam. svetovalec Rebek, deželni podglavar in državni poslanec dr. Gre-gorčič in državni poslanec Jos. Fon. Videli smo oba slov. deželna odbornika prot. Berbuča in dr. Stepančiča, dalje dvornega svetnika Tušarja, kanonika Pavletiča in Kolavčiča. Dalje se je pogreba vdeležil sedanji c. kr. okrajni šolski nadzornik dr. Pavlin in mestni šol. nadzornik Zurmati. Zastopano je bili' žensko in moško učiteljišče z ravnateljema na čelu, kakor tudi deputacije gimnazije in realke. Uradniki c. kr. davčnega referata in c. kr, davkarije so istotako izkazali zadnjo čast očetu svojega predstojnika in svojega kolega. V obileni številu je bilo zastopano učiteljstvo z dežele in učitelj, društvo je odposlalo zastopnika g nadučitelja Križmana. Odbor »Ccntr. posojilnice« je tudi spremil svojega odličnega člana polnoštevilno na poti v večnost, kakor tudi »kat. delavsko društvo«, ki je pokojnika v obilem številu spremilo z zastavo na čelu. Tudi rojaki pokojnikovi iz Kamenj so se ga spomnili in prišli so v veliki vrsti, da izkažejo svojemu odličnemu domačinu zadnjo čast. Videlo se je, da se pokojni Vodopivec ni odtujil svojim ljudem, ampak da je bil kot pra-vieoljub v vedni stiki s svojimi Kametij-skirni rojaki. Mladina »Šol. Doma« je šla v dolgih vrstah pred in za krsto in s tem pokazala tudi na zunaj, kako je spoštovala pokojnika v njegovem tru-dapolnem življenju. Gojenke obrtne šole in pripravnice so ginljivo zapele pokojniku ža|ostinko: »Blagor mu, ki se spočije« in malokatero oko je ostalo suho pri teh tožnih, globokozamišljenih akordih. In z venci so mu obložili voz, kakor bi mu vsi hoteli spremeniti hladno jamo v veselo, pomladno polje. Vse polno jih je bilo od družine, domačih s pomenljivimi, globokočutečimi napisi. T udi »Central, posojilnica« iti »Šolski Dom« nista pozabila tudi na ta način st posloviti od pokojnika. C. kr. okraj, šolski svet. kjer je pokojnik deloval skozi dolgo dobo let, mu je tudi poslal cvetja na zadnjo, pomembno pot. In tako se je pomikala dolga vrsta mladine in starejšega občinstva iz mesta proti jugu. S cvetjem in venci je bila ozaljšana pokojniku ta cesta, s cvetjem, kakor ga je v življenju poznal le malo. Trnjevi in trudni so bili njegovi koraki do zadnjih dni, v napornem delu je našel pokojnik cilj svojega življenja. Sedaj počiva mirno tam doli na Soški ra-vani sredi tožne, zimske narave. Zadnji lističi se osipljejo z belih krizantem, kakor bi tudi one čutile izgubo, ki je tako bridko zadela nas goriške Slovence.
Domače in razne vesli.
V počeščenje spomina člana svoje-jega načelstva g. ces. svetnika F. Vodopivca je darovala »Centralna posojilnica« v Gorici na predlog prof. Berbuča 25(1 K za »Šolski dom«. 51) K za »Slovensko sirotišče«. 50 K za »Dijaško mizo« 50 K za »Slovensko družbo sv. Rafaela« v Gorici in 50 K za »Slovensko Alojzijevišče«.
Poroka. V soboto se je poročil v So-vodnjah poslovodja »Narodne tiskarne« v Gorici g. Ludvik L u k e ž i č z g.čno Kornelijo \ u k. Poročil ju je preč. gosp. dr. A. P a v 1 i c a. Mlademu paru voščimo obilo sreče!
»Mir« iz Sofije poroča :Med južnimi Slovani, ki žive v Avstro-Ogrski. nabrale so se doslej naslednje okrogle vsote: v Zagrebu 60.720 K. v Ljubljani 53.414 K. v Trstu 40.914 K. v Reki
20.000	K, v Osjeku 17.938 K v Dalmaciji okoli 100.000 K in v drugih mestih, kjer žive Slovenci in Hrvati okoli 100.000 K.
skupaj okrogla svota nad 350.000 kron, iz Ljubljane pišejo, da nam pošljejo za ranjence izučenih usmiljenih sester, ak > jih kje potrebujemo. V tein mestu, kakor tudi v drugih slovenskih in hrvaških mestih še nadalje nabirajo denarne prispevke, gornjo in spodnjo obleko ter živež.
Škorpjon je pičil nekega Antona Kolenc, ko je spal na skednju. Ker se ni za rano takoj pobrigal, je moral priti \ bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici, kjer mu zdravijo zastrupljeno desnico.
Odpošiljanje pošte za c. kr. poštni urad v Solunu. I 'ošta za avstrijski poštni urad v Solunu se bo odpošiljala od sedaj nadalje izključno le po potu: Brin-disi-Patras-Pirej.
Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki sc hočejo praktično iz-vežbati v vseh potrebnih vinogradniških iu trtničnih delili. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1913. Sprejme se fS učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano iu stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 5. januarja I. 1913.
Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od I. februarja do 15. maja 1913. Sprejme sc 5 vajencev v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanja, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 5. januarja 1. 1913.
Atentat na mostove na Ogrskem. »Zeit« javlja1 iz Budimpešte, da iz Maka poročajo, da je v noči na 3. t. m. nekdo skušal pognati v zrak tri mostove preko Maroša. Straže so atentatorje sicer napadle, a jim se je radi teme posrečilo pobegniti.
Konzistorij. Papež je dne 2. t. m. v konzistoriju podelil nadškofom dunajskemu, olomuškemu, seviljskemu, val-ladolidskemu in madridškemu nunciju kardinalski klobuk. Na mesto rajnega nadškofa kardinala Samassa je papež na posebno željo cesarja Franca Jožefa imenoval nadškofa Horniga.
Trije špijoni so se oblekli kot nune minole dni v Lvovu. Ko so prišli na postajo Komarno jih je pustil en častnik aretirat, ker so se mu »nune« sumljive zdele. Pri policijskem komisariatu se je prišlo na to, da so »nune« bile trije špijoni.
Dopis iz Chicage, Illinois, Amerika.
Naj vam, cenjeni gospod urednik, sporočim nekaj vestij iz naše nove domovine. daljne Amerike. Vesel sem s\ obode ameriške, ker tu se lahko vsak posameznik ali cel narod lahko razvija svobodno kakor mu drago, bodisi v verskem ali v narodnem oziru. V Ameriki nas nihče ne zaničuje žato, če sem kot Slovenec ponosen na svojo narodnost, kakor se je žalibog to zgodilo že v Gorici, ko nismo smeli v cerkev nesti zastavo blagoslovit, ker je bil na njej obešen slovenski trak. V društvenem oziru smo Slovenci v Ameriki prav dobro organizirani. Imamo več podpornih zvez in bratskih enot. pri katerih smo zavarovani za slučaj bolezni ali smrti. Najstarejša in najmočnejša in najbogatejša zveza je K. S. K., ki šteje nad I2.(HM) članov in članic in ki ima nad
250.000	dolarjev premoženja V Chicagi imamo 3 podporna društva, ki spadajo k tej katoliški organizaciji. Da Slovenci v Chicagi nismo preveliki zapra-
vljivci, naj nam priča to da imamo v naši slovenski posojilnici	v Chicagi
shranjenih nad .52.000 dolarjev. I »damo vsi stanovitno pri raznih delih, ker v Chicagi, v mestu z 2,500.000 prebivalci. je vsakovrstno delo na razpolago. Sedaj smo imeli volitev za predsednika Združenih držav.	Predsednik
se voli vsaka 4 leta. Dosedaj je bil predsednik W. Taft, republikanec, zana-prej bo VV. Wilson, demokrat. Volilna borba je bila huda. Vsak kandidat je skušal 90.000.000 Amerikancev prepričati. da je on najboljši. V Chicagi imamo svojo slovensko cerkev sv. Štefana, v kateri izvršuje službo božjo naš slovenski župnik č. g. Anton Sojar, ki vneto zbira po Chicagi	razkropljene
rojake v hram božji, naj ostanejo zvesti veri svojih očetov. Cerkev je krasna, za naše razmere dosti velika. Stala je 20.000 dolarjev. Splošno lahko rečem. da Slovenci \ Chicagi so verni o-stali, posebno starejši: sedaj pa prihaja iz starega kraja sem tudi dosti takih, ki že tam niso bili dosti prida. Vso čast pa moram pripoznati našim	slovenskim
dekletom. Tudi Chicago je nevarno mesto, a vendar lahko z gotovostjo trdim, da se v Chicagi še nobeno dekle ni tako daleč spozabila, kakor se nekatere v Aleksandriji. Vse dekleta pridno delajo v raznih službah in hranijo prisluženi denar, in po par letih se sl.oro vsaka pošteno omoži. Sedaj naj vam pa še sporočim, da je Slovence v Ameriki prišel dražit neki socialist Ktbin Kristan iz Ljubljane. On hodi po Ameriki od ene naselbine do druge, norčuje se iz vere, smeši Boga in vse, kar je nam sveto in ljudi slepi s sladkimi lažmi o socializmu. Videl sem ga in slišal, in rečem, da se na odru obnaša kakor kakšna o-pica in da bi veliko bolje storil, če bi ostal v Ljubljani in ne šel v Ameriko begat rojake. — Toliko za enkrat, gosp. urednik, pa drugič še kaj. (Prosimo.)
Mesine novice.
Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Gorici c. kr. policijski nadzornik v pokoju in hišni posestnik g. Ivan Podme-itik. Pogreb je bil v soboto predpolud. Njegovo truplo so prepeljali v Kanal. N. p. v m.!
m »Cccilijcusko društvo«. Pri skupni pevski vaji 27. nov. je vlč. g. zborovodja pevce vspodbujal in napovedoval češ: »fantje, lepo vreme bo«, to pa zaradi tega, ker smo pri petju šli »kvišku«, ali vsaj »padali« nismo; vendar je drugi dan Jupiter pluvius nagajal, ja radodaren je bil; in ta okolnost je bila vzrok, da je vdeležba v cerkvi, kakor tudi pri zborovanju bila pičla. — Dasi je \ reme bilo neugodno, petje vsled tega vendar ni znatno trpelo. Glasbena prireditev v cerkvi se sme imenovati splošno dobra, dasi temu ali onemu ta ali oni spev ni ugajal: no! de gustibus..., iu to nas lahko tolaži! Opozoril bi na to, naj se prihodnjič ob podobni priliki tudi pred altarjern preskrbi kolikor mogoče vzorno petje, kar že pogrešamo nekaj let. —
Pri zborovanju v semeniški dvorani vdeležba vzorno pičla — je vlč. g. župnik Kokošar pojasnil, da lanskega leta stavljeni predlog, vstanoviti or-gljarsko šolo. ni izpeljiv, in je nasvetoval drugo, oziroma celo dve poti, po kateri bi se prišlo do tako potrebnega zavoda. Vlč. g. V. Vodopivec predlaga, naj se odkaže zadeva odboru, kateri naj potrebno poskrbi in o vspehu poroča. Odbor ostane stari, vendar s to razliko, da je sedaj predsednik vlč. g. E. Volani in načelnik italijanskega oddelke. podpredsednik in načelnik slovenskega oddelka pa vlč. g. I. Kokošar. Živeli!
Oospod /upnik Kokošar kot zborovodju slov. oddelka se je z občudovanja vredno vnemo trudil, da nam je leto z \ letom, ali vsaj v malih presledkih podal kaj lepega, prijetnega za uho hvala mu! izčrpal se še ni, pride še! . in na zborovanju se je izrekla splošna želja, upanje, da prihodnjič zborovodja i t a-I i j a n s k e g a oddelka zborovalcem in ljubiteljem lepe cerkvene glasbe priredi umetniški vžitek. Pričakujemo!
m Božična veselica v prid »Slovenskemu Siroiišču« bo tudi letos, kakor druna leta. Pripravlja sc prav lep \ spored.
m Odprli lekarni. Od S. do 15. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: < i I i u b i c h - T r o m b a.
Iz goriške okolice.
g Nova maša v Mirnu. Prih. nedeljo bo pel novo mašo v svoji domači župniji č. g. Ivan Mozetič. Slavnostni govor bo imel veleč. g. dr. Andrej Pavlica.
g Iz Mirna. C. g .Ivan Drašček naš dosedanji kaplan nas je zapustil ter odšel na novo mesto kuracijskega vpra-\ itelja v Ročinj. Za časa njegovega štiriletnega službovanja v Mirnu se je posebno društveno življenje tako prebudilo. da je postal Miren imeniten. Č. g. se je veliko trudil s poukom cerkvenega in narodnega petja, vstanovil jc tamburaški zbor. izvežbal našo mladino za predavanja in igrokaze. Pod njegovim vodstvom igrale so se znane nabožne predstave Mesijev sovražnik. I.urska pastarica, Mater dolorosa. Mati svetega veselja in Pasijonska igra. katero je sam prestavil in preuredil za naše razmere. S to igro si je .Miren pridobil skoraj slavno ime ..slovenski Ober-amergau«. In duša vsega tega je bil č. g. Drašček. Zato je bilo pa tudi slovo žalostno. Kot znamenje hvaležnosti se mu je pri odhodu poklonilo Kat. delavsko društvo, Marijina družba mu je poklonila lep kip Brezmadežne. Bog živi g. Draščeka tudi v naših gorah, da bi tudi tam deloval z enako živahnostjo v probudo našega ljudstva!
g Števerjan. Za jugoslovanski rdeči križ se je nabralo v našem županstvu: Števerjan 120 K. (J. in Dol. Cerovo 75.20. Pri gradnji poti Vipolže-Šte-verjan zaposleno osobje 12.50 K. starešinstvo določilo 100 K. Skupaj 30S.40 K. Vsem darovalcem: Bog povrni!
g Oiadišče pri Renčah. (Redka slovesnost.) One 2.3. m. m. sta obhajala občespoštovana in dobro znana Mihac! Saksida in soproga Katarina demontno poroko. < )ba slavljenca sta se rodila na Gradišču. Slovesnosti dne 2.1 m. m. so .se udeležili vsi sinovi in hči, neveste unuki in unikinje ter praunuki jubilantov. Ob S. uri zj. daroval je preč. g. vikar ^teian pl. Posarelli sv. mašo. sredi katere je držal slavlju primeren govor, ki je vsem segal do srca. Potem sta jubilanta ponovila zakonsko obljubo. Pri sv. maši so sodelovali tudi sorodniki jubilantov: sina sta pela. unuk je orgija!, dve unukinji ste peli in dva unuka sta stregla pri sv. maši. Vsem je sijala radost 'z oči. Po končani sv. maši je mm-gobrojno občinstvo čakalo pred cerkvenimi vratini in navdušeno pozdravljaj srečna starčka, ki sta še popolnoma zdrava in krepka. \ dolgem sprevodu smo se podali na dom jubilantov, kjer smo se pri kozarčku dobrega vipavca prav dobro zabavali. Proti večeru sta se udeležila domače slav nosti tudi preč. g. vikar in g. učitelj Rojic. Izrekla sta več napitnic, za kar jima bodi izrečena ptisrčna hvala.
Iz ajdovskega okraja.
a Lovski pes sivkasto-črne dlake
črnimi lisami se je vstavil v hiši prejš-
njega g. župana Pavlice v Rihenbergu. Kdor bi ga bil zgubil, naj se oglasi isto-tam.
Iz tolminskega okraja.
t Podbrdo. Postajenačelnikova gospa in gospodična učiteljica sta nabrale po hišah 120 K za Rdeči Križ«. Vrlima narodiijakiiijama želimo mnogo po-snemalk in posnemalccv.
Iz kobariškega okraja.
kbd Prežnica. Ca s je denar! S težkim srcem gledam danes na vašega bornega kmeta, ker se tako zanima za lov in pri tem mu počiva delo. e nižina trpi pa pomanjkanja. Ko bi ta revni trpin čas, katerega zabije v lov, porab'i na polju, pašniku, planini, gozdu ali pa uidi pri živini in sadnem drevju, ne bi imel marsikdo toliko dolga. Navadno jc pri kmetu, kjer visi puška, tudi revščina doma. Zato bi svetoval vplivnim možem v I >režnici, naj svetujejo lov takim ljudem, ki imajo vsega zadosti in kateri ne morejo svojega premoženja s tem zapraviti. Tudi mladim ljudem naj to odsvetujejo.
7. druge strani bi bilo s tem tudi občinski blagajni potnagano, katera bi s časom svoj lov drago prodajala namreč, ko bi zaredila divje koze (ne mislim tu na zajca). V Trenti dobiva občina za lov letnih 1W>0 K. Tako bi moralo biti tudi v I )režnici!
Dreženski opazovalec.
kbd Iz Borjane. Marsikdo misli, da leži Borjana blizu Kobarida in v Goriški deželi. Zdi se pa, da temu ni tako, ker če pomislimo, da rabi pismo ali časopis i/ Gorice v Borjano ravno toliko kot v Kahiro v Egiptu ali pa v Petrograd, moramo priti do sklepa, da je Borjana za mnogo bolj oddaljena kot je pa v resnici.
Časnik, ki je izšel v Gorici v četrtek dne 28. novembra, ni prišel do 2. decembra še v naročnikove roke. Kdaj ga dobi? Te poštne razmere .so pač slabše kot v Makedoniji. Iz Gorice pride pismo v Dol. Avstrijsko v 24 urah, v borjano pa rabi celih 5 ali več dni. O-meniti pa moramo, da se ne godi vsem Borjancem enako.. Poštni sel nosi pisma in časnike le v Dolenjo Borjano in še tu ne vsem. Ali ni plačan poštni sel za to. da dostavlja pošiljatve vsem? Kdo bo pa popravil škodo, ki nastane vsled takega poslovanja v poštni službi. Pismo počiva kakikrat v Borjanski nabiralnici cel teden do nedelje. Temu mora biti enkrat konec.
Iz sežanskega okraja.
s S Krasa. Nekoliko besedi o kaliju. Ker je potrebno, da se kalijevo gnojilo vporablja pri umetnem gnojenju za spopolnitev gnojenja in ker sploh kalijevo gnojilo ne pokaže vidnih vspehov in se vsled tega sliši semtertje kako se marsikedo glede tega pritožuje, da ni imel vspehov pri gnojenju z kalijem, zato se mi zdi potrebno spisati o tem nekoliko pojasnil. Kalijevih gnojil je v prometu dvoje: kalijeva sol. ki vsebuje 40 - kalija in kajnit ki vsebuje 12 14' kalija.
Kalij je v zemlji neobhodno potreben: za uspešno gnojenje bi se ga moglo vporabljati ne le z ostalimi umetnimi gnojili ampak tudi. kjer se gnoji tudi n hlevskim gnojem. Kalijevo gnojilo nam tajno stotero povrne novce, ki smo jih potrosili za to dragoceno gnojilo, nasprotno pa smo že od narave kaznovani. ako ga ne rabimo. Evo dokaz: \ letošnjem letu se je videlo po onih \ ino-gradih, kjer je bilo med trte zasajeno rastlinstvo, kako so bile napadene od
S>
t M
mik ./smmM	v	doreci,
KORNELIJA lUDCKf ~
J §
m f jIičivophje, 'j&. m. mi-.  --------------
mm
raznovrstnih bolezni, katere jc povzročilo rastlinstvo, ki je trtam odtegnilo potrebni kali. Kali deluje, da nastanejo po drevju popki, pospešuje korenine, nastavlja trtam oči in zaraja prihodni zarod, vpliva da grozdje zori, tvori sladkor in dela toploto, da pozimi rastlinstvo ne pozebe. Ob času hudih suš blagodejno vleče vlago iz zraka. Stratificirane trte se dosti rajše primejo. ako je podlaga rastla v matičnjaku, ki je s kaljeni močno pognojen in da so cepiči tudi od takih trt. ki so gnojene močno s kalijem. Travnik, ki ni pognojen tudi s kalijem, nam kemijska analiza dokaže, da je seno pomanjkljivo na kaliju. ki ga živina za razvoj svojega telesa neobhodno potrebuje.
Ako bi hotel vse dobrote opisati, katere nam kali tajno deli. bi za t n ne zadostovala cela knjiga, zato s1.lenem svoje pisanje ter čislanim čitateljem svetujem, ko uporabljajo umetna gnojila in tudi hlevski gnoj. naj močno gnojijo tudi s kalijem svoje vinograde, polja in travnike.
Iz korminskega okraja.
kr V Kožbani je dne 1. dec. preda val pristav kmetijske šole, g. A. Podgornik, prav po domače o dobri živinoreji. H predavanju so došli vkljub slabemu vremenu skorc vsi gospodarji in mnogi fantje ter so pazljivo poslušali poldrugo-urno predavanje; več od njih bodo gotovo skušali tudi pri živini napredovati. Gospodu govorniku — lepa hvala za prekoristni poduk in - na s\ :-de nje!
Fojana .30. XI. 1912. Vlada nam je dala podpore 5000 kron za farovž. Težko bi nam bilo. ako bi morali sami vse plačati. Najbolj obremenjen je gotovo velerodni gospod grot Baguer. Upamo pa. da bodo člani konkurenčnega od bora dali čist račun in da ne bodo sami sebi računili »poti«. Podpora je prišla, da se nam revnim kolonom pomaga, nc pa posestnikom, ki so v odboru. To bi moralo veljati tudi zadruge podpore. Koloni so najbolj potrebni olajšave. — Na glasu smo bili kot zapravljivci, sedaj pa bomo začeli šparati, ker je vino predrago po 96 v liter. Slišali smo tudi. da dobimo v I. 191.3 »šterno«, ki je nam zelo potrebna. Satno da ne bo puščala kakor naši žepi. Nekaj vojakov iz Biljane je prišlo te dni pogledat k nam.
Književnost.
»Vojska na Balkanu«. »Katol. tiskarna« v Ljubljani je začela izdajati jako zanimivo in poučno delo o vojski na Balkanu. Ravnokar je izšel prvi snopič, ki nas seznani s Srbijo in Bolgarijo in nam poroča o cerkvi sv. Soiije v Carigradu, ki je sedaj sicer največja turška mošeja. Jako zanimivo je poročilo o cerkvenih razmerah in o prizadevanju rimskih papežev za združitev vshodne cerkve z zahodno. I o delo se prijetno razločuje od podobnih spisov, ki navadno nimajo drugega namena kot da spravijo občinstvu denar iz žepa. Čedne slike pojasnjujejo berilo, katero bo
marsikdo vzel z veseljem v roko. Naši bratje bijejo sedaj boj proti Turčinu in Kdo bi si rad pobližje ne "»gledal tega pojava. To delo služi v ta namen prav izborno. Vsak teden izide en snopič in stane le 40 h. Vseh snopičev bo okoli 10. — Naroča se v »Kat. tiskarni« v Ljubljani in pri »Kat. tisk. dr.« v Gorici..
Štev. 353UjE.
Razglas.
Objavlja s«1, da sp vsled odloka prečastitega varstva z dne *2(5. novembra H* 1*2 štev. 4(i5M. P. zviša o-brnstiiH mera vseh hranilnih vlog začenši s 1. ja-nuvarjpin 1913 "d 4 na 4i2"0 (štiri in pol od sto).
V Gorici, dne f. dec-
Ravnateljico zastavi ju vilice lil t. njo združene hranilnic«.
^ukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode-razpošilja najoeneje
Jugoslov. razpiiljalna
R. Steimhi v Celju št. 30f
„Vzorci in cenik čez 1000 stvari — z slikami poštnine prosto*. —
Mi iščemo
— = marljivih sotrudnikov! = —
Oddelek za srečke Češke industrijske banke.
Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana.
POZOR!
Kdor hoče imeti pristno naravno belo vino, teran, reiošk itd., naj se blagovoli obrnili na: Anton Stibilj, Ustje št. 80 p. Ajdovščina. V kleti se nahaja garantirano pristno vino. Cena zmerna. Prodaja se od 56 litrov dalje. Posodo mora poslati ali pripeljati naročnik sam.
OilBinicB Ltrkvtoil) posod in cerkvenega
u'odja
Fr. Leban Gorica,
Higlstrama ilici itn. S.
Friforof« preč. duhovičini svojo delav-lico cerk»enep orodja lacerkveaita posod ivetnikrv Itd., viakovrataih kovia v v*a* kem »loju po »ajaižjlli eeaab. Papravlja la preaavlja »tare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Priloga »Primorskemu Lislu“ šl. 49. z dne 5. decembra 1912.
Koledar za duhovščino.
9. lit in Dir. Off. 11. cat. Vesp. icr. 2. a cap. de Festo, coni. scq. Det. fcr. et S. Melchiadis Pp. M. Compl. fcr. 2
ID. Ut in Dir. Off. 11 cat. Vesp. fer. 3. a cap. de seq. coni. praec. Oct. et fer. Compl. ier. 3.
11. Ut in Dir. Off. il cat. Vesp. fer. 4. ritu dup. a cap. de seq. com. praec. Ant. Dum esset, Oct. et fcr. Compl. fer. 4.
12. Ut in Dir. Off. 11 cat. Vesp. fer. 5. a cap. de seq. com. praec. Oct. et fcr. Compl. fer. 5.
D. Ut in Dir. Off. II cat. Ad Laud. tamen ant. Orante cum. Ps. de Domino Vesp. (Ant. Orante, Ps. de Com. Virg.) a cap. de seq. com. praec. Oct. et fer. Compl. fer. 6.
14. Ut in Dir. Off. II cat. Ad Laud. tamen Ant. Orante cum. Ps. de Dom. Vesp. de seq. ritu sem. (Ant. Veniet Dnus ex Laud. cum Ps. Sab. ad Vesp.) coni. praec. et diei Oct. Imac Cone. B. V. M. ex 1. Vesp. Compl. Dom.
/5. f Viol. Dom. Gaudete, 111 Adv. (2. cl.) De ea, sem. Off. ut in Psalt. (11 cat.) et ppr. loco. Invit. Prope est, com. (sine lect.) dici Octav. lmmac. Cone. in L. et M. ppr. sine Gl. et sine 3 Or. Cr. Praef. SS. T rinit, in iin. Ben Dno. Ad Prim. Dic V. Qui venturus. In 2. Vesp. com. seq. et diei Oct. Immac. Cone. Compl. Dom.
Ferdinand Resen
Sorice, Gosposka ulica V
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo perila In blala za moške obleke.
Posebna izbera črnega sukna. Na zahtevo pošljem vzorce.
ffidO motno, zavreto se popravi kakor
tudi odvzame se prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista“ Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
Vsi ki ste skrbni možje in očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihod-njost svojih otrok? Potem pišite »Slov. Straži v Ljubljani po knjižico g. župnika MASERJA o ljudskem zavarovanju, ki • sakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Trgovina z usnjem
Kapucinska jnllca št. 2 „pri Lizi".
Kersi- za obutev mnogo denarja potrosi, priporočam podpisani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nakupiti usn; nadplate in podplate 'A najboljših strojarn, s katerimi jaz lahko po imernih cenah postrežem z vsemi črevljarskimi potrebščinami. - \ zalogi imam tudi za uprego hvali, vajeti, jermene (čelvestre goži. uzde in •(range.) — Priporočam se slavnemu občinslvui obilen poset.
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
0 Odlikovana pekarija 0 ^ in sladčičarna 0
K. Draščik 8
v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
izvrtaj« naročil« vsakovrstnega peciv«, tort«, kolače z« birmano« ln porok«, pince Itd. Prodaj« različna lina vina ln likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se *L občinstvu. Cen« Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
Odlikovana mizarska delavnica s stre
Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18
Zaloga pohištva
i/.
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela.
spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe
IZdor hoče imeti pristno angleško blago za ** obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona K r uš I 6, Gorica
Tekallščo Franca Josipa [št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16.
Se priporočam vclečastilim duhovnikom in drugim ccnj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas.
Usorci na razpolago.
Domača tvrdka
■	V«	V II O v • v
Ivančič z Kurinčič
G O R,l e A
Gosposka ulica II, (sedaj G. Carducci.) se priporoča pri nakupu
jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke
JPozor 1
Velika izbera vseh potrebščin za šolska in druga ročna dela, vezenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivilje in krojače.
= Dežniki v veliki izberi. =
Rodpisani naznanjam, da sem preselil svojo krojačnico iz ulice sv. Antona št. 7 v ulico Sv. Ivana štev. 6., nad
gostilno pri »Črnem Orlu«. Vhod je tudi v Gosposki ulici št, 7.
S spoštovanjem
JOSIP SMET,
krojač.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje ttirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
O?
čala vsake vrste natančno po zdravniških pred piših in brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. \se po najnižjih cenah p-i trvdki
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
SORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16. (Prej Korso Verdi 26.)
ODLIKOVANA rziKARNA
IAKIN
Gorica, vla Fomilca
ii priporoča za odjemanje raznega peciva navad nega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel S spoštovanjem	jj JaklD
Po/or!
50.000 j mrov revije v!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodani zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. Gelli, razprodaja črevljev, Krakovo 516.
Svoji k svojim!
Svoji k svojini!
MIHflEl TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo
brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
Svoji k svojim!
Lahko se premeni ali denar vrne.
JOSIP CULOT
v ^ašt^lju št. 2 25 v Gorici.
Velika zuloga vsakovrstnih tura!, tkrasknv za božično drevesce in punčk za Igračo.
Hazpfla iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice i/. volne in sukna, moške in ženske nogavice, firevlje in kape za zimsko sezono: zaloga drobnarije za kramarje na drobnoiu debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd.
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gosposka ulica št. I se priporoča sl. i slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi inta razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. -Prevzema vsa lasničarksa dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev 16
(Via Tre Re št. 16) pri kavarni Dogana
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjeaa, telečjeta in govejega mesa in svinjine in na izbero usakovrstne divjačine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dont.
Se spoštovanjem
ANDREJ FRANDOLIC,
mesar.
FRANC NOVAK, Gosposka ulica, štev. 1.
VOOOOOOOč
Prva tlovrnska trgovina z jed il- 1*1 tlim blagom
0 Anton Kuštrin, 6
v qojyei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v
mestu in na deželi svojo veliko ^
trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba
(J) Pošt
točna in solidna. Na željo odje-malcev v mestu se blago do- Ql stavlja na dom.	▼
Pošilja se po železnici in posti. Pl
•€>€>©■€>-O-O*
v
Cebelno
Prave —~
voščene sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča uda ni
J. Kopač, svečar v Gorici.
S
TVRDKA 0. ZAJEC'
trgovina z žeiezjem v Gorici
v hišiGoriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, Mesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne.	—
| Post
L,
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
ST'
* Goriška zveza
AS
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrov aua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nalopo imetijstih potrebščin in pri prodaji *v •'v* tmetijstih pridelkov, v v •'v*
Zalaga ji v hiši ..CENTRALNE POSOJILNICE" v Strici. TEKALIŠČE J0S- VERPI il- 32-
IM
s
Ji
Patentirani strešniki „Ancora“.   ,,u-
1*0(0111 ženijiilne izimjillic, ki Ne jo
unpravi na nnveilnlli Klartkil. *tr<>»iiikili (KIiicIi/.IckbI) ni> t|0Ht.i(. |„.rIVktuo /,vr/.o cel« strehe. --
S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo vočjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estotičeu utis! Gono jako primernoI Priporočljivo za nove strehe ali pa /a zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m
fJajboijša priporočila !
Izključno zastopstvo za )>o-	/"j TJ •	G	O	TI C a,
rISki, tolminski in vipavski v*	/	Gosposka	ul.	7.
okraj ter za Kras:	TELEFON	107.
Ki
i
Dr. Sthmidt-ov balzam proti ozebkom.
Najboljše sredstvo proti ozebkom na rokah, na nogah, na ušesih ali na nosu. Če se je porabi ob prvem mrazu, pri prvih znakih, pri prvi oteklini ali pri prvem srbenju, ne izostane takojšen dobrodelen vpliv.
Vporablja se tako, da se zvečer in zjutraj ž njim drga ozebke, dokler ni balzam
absorbiran.
Cena 60 vin. steklenica.
t
Dr. Schmidt* ovo mazilo proti odprtim ozebkom,
priporočeno od najuglednejših zdravniških oblastnij, je najboljši pripomoček za   ..............  odpravo	odprtih	ozebkov v najkrajšem času.	...
Cena 80 vin. lončiču.
Izključna prodaja v lekarni eRISTOFOLETTI, c. in kr. dvorni dobavitelj, Gorica.
;
K
M
*
♦
U
%
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na dežel
IGNACIJ MALI
čevljarski mojster GORICA, Via MorelH štev. 6. GORiCA. __ _
Zaloga galoš iti gamaš.
Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najtinejši in najtrdnejši izdelki.
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorčili.1 Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
m®
»CENTRALNA POSOJILNICA1*
flEGISCROMTlA ZADRUGA Z OTHEJčnO ZflVčZO
sl*3e V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4' Daje članom posojila na vknjižbo po 5\%, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Vardi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
m
CavS
O C*«
a u
e ® c «_» — © 2 E
o os
T3 £
’5. O
3 U X *
a j
a, e
n i/
(!. kr. prir.
kroji
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsnkpga stami, po najnovi?|; • n r »j i. Najvfdja zaloga blaga in gotovih oblek.
Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda tnojo bogato zal.^o. IVp-ui naj h** vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro m najceneje Mažo na iiK*t'v. kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVEBAJ
Gorica Travnik St. 5 — Gorica
S * (0
®' 7T
n c O *c
X O (D C 7T n O O •>)
za moške, ženske in otroke
J. Drufo vka - Gorica
(gosposka ul. 3, nasproti JVtorcta.
J. MEDVED
GORICA
priporoča najtopiejše svoje obširno podjetje
zgofovljenih oblekah, čevljih in klobukih. — Princip trgovine: Sfrogasolidnosl, stalne cene.
VIKTOR T0FF0LI - (SORICA
prva zaloga oljkovegčl Oljžl -. ■	---
Via Teatro 16. — Via S e m I n a r I o J10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia
Cene so sledeče:
Jedilno olje.......................................l2 litra vinarjev
Namizno olje.......................................'2	„	„
Istrsko-oljkino olje...............................12	„	„
Valona.............................................'2	„	„
Bari...............................................':1	„	„
Oneglia............... ............................‘2	»	„
Lucca, Nizza.......................................'	„	„
52 56 60 64 70 80 1 •—
1 I
.04
1.12
1.20
1.28
1.40
1.tiO
2,-
Sprejema naročila lor pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele ln laven držav«.
t
I
*
%
1»
m
5
Najboljše’stroje za rezanje mesa, izdelovanje klobas.
m
Peči, štedilnike,] vlite kotle in vse v želozno stroko spadajoče predmete.
Le pri n a š i tvrd ki
Pinter l Lenarti
trgovina z železnino G0RI6A, Raštelj 7-9.
IBM
„Ljubljanske kreditne banke“
— — se bavi z vstmi v bančno stroko spadajočimi posli.
J Diege na hnjižice obrestuje po *va%, uloge v telioiem računu po dogovoru.
Delniika glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K	800.000."
- PODRUŽNICE: Celje. Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. —	^
.dajateij tn J^ovorui urednik J. Vlmpoliefc v (iorict
Tiska »Narodna TisKArna* v Gorici (oduov. L Luketič