St 45. V Trstu, v sredo 6. septembra 1882. TccaLMI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •T mmH J« m.<«. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako inio ln sftbot« o poludne. Cena Vsi dnpiti ae poSUjnjo Uredništvi »vit TorreatB« Tip. Hnaln; vsak mora biti 2a vso leto je O gld., za poln leta 3 §ld.( za fietrt leta JI gld< SO kr. — Posamezne II frankifan. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. _ Internti (razne vrste uazna- Itevllke se dobivajo prt opravništvu in v trafikah v Tr«t« po S kr.f v Gorlei in v nlla tn poslanice) «e zara^unijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasili z drobnimi AJtfevtolnl po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravaiitve »via Zon ta 5«. črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. stvo v posebno sejo z namenom, da sklepa o pripravah, ki se imajo storili in brez odloga setnk;ij poroča natanjčen program, ki se sklene. Pretvitli cesar se pripeljejo dne 13. septembra Erih. iz Tolmina ob 4. u-i popol. v Kanal, kjer bodo lagovolili sprejeti deputacije in pridejo okoli šeste »večer v Gorico. Tukaj ostanejo čez noč, celi dan 13. sept. in se odpeljejo dne 14. sept. ob 7. uri zjutraj po železnici Nubrežino, Sežano, Divačo in v Istro. Slavnostni odbor za olepšavo mesta Goriškega o prihodu presv. cesarja Franca Jožefa I. dne 12. sijpt. v Gorico je sestavljen tako-le: Predsednik Alojz pl. Pajer, deželni glavar; od 7. p. 86.); — nasproti pa vzamejo Benečani mesto Novi. (blizo Senja) posekajo brez usmiljenja moške in ženske, mlado in staro ter mesto požgo. Na suhem pa se sprimete avstrijska in beneška vojna pri Gradiški, in istodobno pri osapskej dolini blizu Žavelj. Tu je zapovedoval tržaškim vojakom stotnik Frankol stoječ na »dolgem brdu«, pri solinah v Stramarju so stali Benečani, kojim je bil poveljnik Fabij Gallo. Oddelek beneških čet napade tudi Trst, a ker je bil dobro utrjen in so ga cesarski vojaki hrabro branili, vrnejo sc Benečani v Žavlje, kder so so- linam mnogo kvara napravili. Kar nenadoma pri-drvi grof Volbenik (Vuk) Frankopan trsatski /. Uskoki in drugimi cesarskimi vojaki, ter popolnem potolče Benečane, da se jih v nerednem begu le malo reši; sam Fabij je padel. Razsrjeni sklenejo se maščevati Benečani, ter pošljejo h koncu 1.1015 svoje vojne iz nedavno (1593) utaborjenega mesta Palmanova proti Soči h Gradiški,*) kder se je bil tudi grof Vuk Frankopan združil z avstrijsko vojno pod vrhovnim poveljniŠtvom grofa Trautmanns-dorfa. Napadali so se, pobijali, strahovito streljali, vasi požigali in potje pomandrali od je ine in druge strani brez z latne^a vspeha. Benečanski general Giustiniani in avstrijski general grof Trautmansdorf sta bila mej žrtvami te vojske gradiščanske. Uže se je hotelo izstradano mesto podati, ko ga grof Maradas, nastopuik Trautmannsdorfa s živežem preskrbi. Ta ljuta vojna se konča z mirovno pogodbo, skleneno v Parizu v 6. dan sept. 1017, potrjeno v Madridu v 26. dan sept. 1617. Cesar Ferdinand II. se je v tej pogodbi zavezal, da nekaj nemških vojakov pošlje v Senj in roparske ladje Uskokov požge, a Benečani, da imajo pustiti prosto vožnjo po morju. »Do tega časa so hrepeneli Benečani ve ino zdaj ta zdaj oni kos Slovenskega odtrgati, kar bi bili brezdvomno dosegli, ako našim očetom ne bi bila oblast Avstrije dražja od beneške in njih roka čvrstejša od sile krivičnikov«. (Trdina s. c. p. 103 ) (Dalje prihodnjič.) *) Poslednji grof Petač Adelm j« umrl v Sežani l. 1817. Nagrobni kamen sredi sežansko župnijske cerkve so je vlani pokril, da se napis n« zbriše. Znamenite listine (arhiv) grofov Petačev je hranil do predlanskem (1830) dedič posestnik D. v Sežani, a ko je umrl, prodal je sin v Stacuno kot staro šaro vse one listine; pisatelj teh črtic je otel p3 naključbi še 5 kil. onih listin. EDINOST. na njegovo vedenje. Će potrebujemo le duševnih last' ' nosti, moramo človeka natanko opazovati, da se prepričamo no samo, kake bo njega dušne moči, temuč tudi, kako je njegovo srce, kuka je njegova volja, kakoŠni so njegovi nagibi, njegove strasti, Ud. Dobro je vedeti, koliko je prirojenega v njem in kaj in koliko si je sam priboril po lastnej trdnej volji, po svobod nem lastnem delovanju. Vse to skupaj ga znači in je njegov značaj v Širokem pomenu besede. Značaj v ožjem pomenu obsega pa manj, in navadno pravimo, da je človek značajen, če je njegovo mišljenje in delovanje stanovitno in vedno dosledno, kakor smo uže zgoraj ickli in kakor značaj definirajo sploh učenjaki. Ce se to stalno mišljenje In delovanje ujema z moralno postavo, to je s tem, kar je prav in dobro, pravimo, da je značiij dober in plemenit, če se pa ne ujema, potem rekumo, da je to slab, grd, hudoben značaj. Brezznačajen pa je, kdor nema stanovitnosti v mišljenj u in delovanju, kateri se ni vadil in potrudil delati po stanovitnih pravilih, ravnati se po načelih, ampak kedor dela, kakor mu je drago, koristno, pri-ležno, bodisi dobi o ali slabo, in je vetrnjak bodisi vedoma, ali nevedomu. Značajnost v najožjem pomenu in kot vodilo je torej: stanovitno in neutrud-Ijivo prizadevanje, da človek v vseh razmerah in po-ložajhi dela. kakor je po moralnej postavi prav in dobr o. Naše ljudstvo pravi takemu človeku: mož beseda. Po tem takem ima značajnost tri glavna znamenja: stanovitnost, delovanje in moralnost v namenu in v sredstvih. Ako niso vse te tri lastnosti zedinjene, ne more se govoriti o dobrem značaju. Zgodovina nas uči poznavati dokaj lepih in dokaj grdih značajev, ona je v tem obziru najboljša učiteljica. Mi vidimo na priliko, posebno v viharnih časih starega, srednjega in tudi novega veka dokaj takih značajev, kateri nas navdušujejo. Tako na priliko grški Sokrat, Diogenes. rimski bratje G rac bi, ki so vse žrtvovali za poboljšanje stanja nižjega ljudstva, v novejšem času irski narodni vodja O* Conel, ki je k ljubu hudim zaprekam, k ljubu temu, da so mu Angleži vsega ponujali, vendar ostal zvest borilec za ubogi svoj narod, katerega Še denes Angleži bolj zaničujejo, nego pi nas Slovenca najhujši ustavoverci, a ker mej Irci živi duh O' Conelov, (še le te dni so mu postavili hvaležni Irci v Dublinu krasen spomenik) zato je gotovo, da ta narod konečno zmaga nad angleško krutostjo. Koliko izvrstnih značajev so imeli Italijani, Nemci, Poljaki, Crnogorci, koliko rodoljubov teh narodov je rajše trpelo naživotuin na duhu. nego da bi se bilo udalo njih značiju nasprotnim vodilom in delom. (Je pa premišljujemo te možake*) in če opazujemo značajne može naših časov, vidimo, da »zmej njih je želel in želf vsak svoje ideje in misli uresničiti, ker je onjiiiovej resnici prepričan; vidimo, da ga žene nek hud, živ nagib, pahaje ga vedno k delovanji na istej črti. On se tega tudi pogumno loti, kajti neizmerno moč mu daje prepričanje, da prav in dobro dela, da se njegovo delovanje ujema z večnimi postavami najvišje pameti. Da, on celo žrtvuje vse svojemu prepričanju, Če so omenjene kreposti v njem prav žive in vesel je le tedaj, če zmaga pravična stvar, akoprem mora čestokrat zraven sam poginoti. A taki značaji so občudovanja vredni junaški značaji. Iz tega pavšale razvidi, ker izvira samo po sebi, da morejo le take velike, krepke duše kaj težavnega in veličanskega dognati. Ce pa ti ne store nič, toliko manj morejo kaj zdatnega storiti omahljivci, veterniaki, polovičarji, ki so uže zadovoljni, če se jim vrže kaka kost. Zatoraj je trikrat srečna država ali narod, ki ima mnogo trdnih, in čistiti značajev. Takih pa potrebuje vsak svoboden narod, če je res, da je svoboda pametna samodelalnost ljudstva. V takej deželi se imajo namreč državljani, nekoliko sami, nekoliko po izvoljenih poslancih lotiti prevažnih javnih opravil, in le takrat bodo ta opravila dobro opravljena, če se jih lotijo stanoviti, delalni, zvesti in vestni možje. — V abso-lutnej državi, v katerej vlada le samovladar, ne gleda se na značaje, celo mar jim ni zanje, ker tam ukazuje le on, a drugi morajo le slušati in molčati. Absolutizem ne odgaja značajev, noče prostovoljne, pametne delalnosti po lastnem prepričanji, ampak pokorščine, slepe udanosti, zato pokvarja ljudi, ki postajajo ovce brez lastne, krepke volje. Ako se pa v takej državi proglasi svoboda, potem je velika težava, kajti pravih značajev ni in ne more jih biti ker država jih je poprej zatirala. Še zelo hujše je' ako so državljani ob enem mehkužni, kakor neke stranke v Trstu; ako dirjajo le po dobičku, pravice ne čislajo in jim denar vse velja. Potem ne more de-lalnost biti pametna in namesto prave, blagonosne svobode, odločuje in kraljuje denar f Prav zato je bilo v Avstriji za vladanja ustavo-vercev, ki so imeli geslo: vse za denar (Alles fur GrflnderantheiJe) vse narobe; k sreči še, da je krona odstranila to zlo, ker drugače bi bilo šlo vse narazen pri najmanjšem viharju od zunaj. Ustavoverci so dokazali in pokazali, kaj je najgrša korupcija. A tudi sedanja poštena vlada ima še velike težave, še se ni odkrižala vseh onih nezdravih elementov, ki jedć na državnem životu, kakor rija; trebalo bo še saj 10 let poštenega dela, da se popravijo državne finance in da narodje dospejo vse skozi do svojih pravic; tudi sedaj bi bilo še marsikaj očitati, ker spačenost je segala dosti predaleč v kri prebivalstva. A če se še le oziramo na naše tržaške razmere, kaj se nam pa tukaj pokaže ? (Konec prihodnjič.) *) Dobro bi bilo, da bi se porodil tudi nam Slovencem kak dober »Plutarh«. kateri bi risal našemu narodu značaje prvih mož vseh čatov v posebnem delu. Uredil. Tržaška razstava. {Glavno poslopji It. 2.) (Dalje.) Na levej strani recej pri vbodu nahajamo mnogo male obrtnije, akor so kinkaljprije, rezlarije, dela iz kosti, rogov itd. Jako lepe rezlarije iz raznega lesa je razstavil G. Ernmert iz Argo, južne Tirolske; potem nahajamo lepe praktične rezlarije v izložbi firme J. Faust iz Lisic na Moravskem; v tem oddelku je izložila tudi po Slovenskem znana firma Ant. Lautmann in Comp. izvrstne Diče, navadne in elegantne; ta firma ima svojo fabriko v Trstu in podružnico na Krasu, ter je ena nnjstarejSih v Trstu; ona pošilja svoje izvrstne biče na vse kraje v Avstriji in tudi na ino-stransko. — Prav tako je razstavila tržaška firma V. A. PtVifer lepe glavnike in druge različne izdelke iz rožnine. Omeniti moramo tudi firme J. W. Dann iz Trsta; ona je razstavila kaj izvrstne predmete lastne fabrike, kakor so metlje, krtače, lz raznih suiovin, potem izdelkov iz žime, pletenice iz vrbe in indiškega štaba in druge enake stvari, ki so vse elegantne, prav dobrega okusa in po ceni. — Firma D. Neurath na Dunaji je razstavila prav lepo izdelane tase in drugo hišno posodo iz kositarja, pa lepo lakirane, prelepe so slike na teh posodah in J a stanoviten lak; ta firma izvaža prav mnogo na utrovo. Firma Jos. Vukasinovich iz Beča je razstavila krasna znamenja, embleme, in druge enake predmete za okrasje, vse iz bronsa in emajla; za grbe, rede, medalje moremo priporočati to firmo, posebno zdaj, ko v Trstu zopet nekatere luknje frakov zijajo po dežju. — Kedor hoče videti prekrasnih klobukov, Čapk in druzoga lišpa za uradnike in oficirje, ta naj si ogleda po firmi Joh. Blazinčič in sinovi iz BeČa razstavljene klobuke, sablje, meče in druge enake predmete; takih rečf naši tržaški po-samentirarji ne znajo izdelovati. — Firma W. Schneider iz Prage je razstavila monograme iz različne kovine za hišno rabo, namreč za zaznamovanje perila, papirja itd., vse prav lepo in okusno. Omeniti nam je tudi firme G. Weiss iz Trsta, katera je razstavila krasne iule in druge predmete iz morske pene in ambre. Prijateljem lul in bokioov priporočamo tudi izložbo firme G. Wilfort iz Beči. — Kaj posebno krasnega je ona podoba bas-reliel' iz javor-jevega lesa, predstavljajoča vero kot tolažiteljico pravice. To je kaj izvrstno delo, mojstersko rezljanje. Razstavil je ta okvir Ant. Sucharda iz Nove Pake na Češkem. — Novotny Franc iz Beča je razstavil praktične in lepo delane portemonaies, mošnje, tabakire, portfelje in druge take malenkosti iz irho-vine in bronsa. Mayer Ignacij iz Breitensee pri Dunaji je razstavil iz takozvanega celulojda izdelane razne prekrasne predmete, celo kroglje za biljard, posebno pa lepe stvari za ženski lišp. — V galanterijskih predmetih je na vrhuncu firma August Klein iz Beča. V tem oddelku nahajamo tudi omena vredno delo Ignacija Knafelc iz Ljubljane; to delo predstavlja na velikem okviru Ljubljano, kakorŠna je bila pred 200 leti, 16S1; to delo ne bi hilo nič posebnega, a občudovati je način, kako je to narejeno, namreč iz barvane slame vdelano v les, tako, da vam izgleda, kakor mozaik. Občudovati je pri tem delu veliko potrpežljivost. Risarje bode interesirala tudi izložba firme Cle-mens Wirtensohn z Dunaja, katera je razstavila ma-šince, s pomočjo katerih more risar vsako fotografijo prenesti povečevalno, in zopet vsako veliko sliko pomanjšati, mašina je kaj priprosta, a praktična. Mnogo bi bilo še omena vredno v tem oddelku, a nekaj moramo prepustiti tudi obiskovalcem samim. Kar se tiče galanterij iz raznih kožnin, bronsa, potem lepih in praktlČniii rezlarlj. moramo priznati, da je ta obrtnija v Beču najbolj razvita. Pred letom 1860 so vse te malenkosti dohajale še iz Pariza in sploh Francoskega v Avstrijo, domaČa naša obrtnija ni imela skoraj nič tako lepo, fino iri okusno izdelanega, kakor Francoska, zatorej ni mogla konkurirati zadnjo, a uže leta 1873 so na dunajskej razstavi DunajČani tu in tam še lepše stvari razstavili, nego Franeozje, od tistega časa do danes pa so gotovo še zdatno napredovali, tako sicer, da zdaj uže ne potrebujemo skoro nič več francoskih galanterij in kinkalij; vsega imamo zadosti in še celo za izvoz. Dunajčani izvažajo vsako leto velikanske množine kinkalij skoz Trst v jutrove dežele in celo v Italijo. Moramo reči, da so glede okusa in cene uže dosegli Francoze ti naši DunajČani. A živi pa tudi skoraj polovica Dunaja ob tem kruhu. To je sreča za Dunaj, ker namesto, da bi šel denar v inostransko, prihaja dosti inostranskega denarja na Dunaj. Kar se tiče igrač in drugih bolj debelih rezlarij, znano je, da se največ tega blaga izdeluje na Češkem v visokih hribih na saksonskej in pruskej meji, potem v salzhurških hribih in v Tirolah. To je sploh obrtnija za hribovce; a vendar je ta avstrijska obrtnija tolika in takozdatna, da živi cele okraje in da izdeluje zadosto za vso Avstrijo in prav mnogo tudi za izvoz. Avstrijske igrače gredo skoz Trst po vsej Levanti, v Italijo, v izhodno Indijo in sploh skoro po vsej Aziji. Kar se pa tiče finejih igrač, posebno podučevalnih in družabnih iger, so pa zopet DunajČani prvi. Politični preefled. Notranje dežele. Državni zbor se skliče še le meseca novembra, poprej to ni mogoče, ker Še le 26. t. m. začne zborovati več deželnih zborov, potem Še le pa delegacije, katere bodo letos zborovale v PeŠtu. Minister Praiak se zdaj mudi v Pragi, kder ga v narodnih krogih prav srčno sprejemajo, kar usta-voverce strašno jezi. Iz dobrega vira se poroča, da se zakon o volilnej predrupačbi v driatni sbor potrdi in razglasi, predno se skliče državni zbor. Vlada državnega zbora he misli razpustiti, da ne trpi škode delo na gospodarskem polji; ako bi pa v prihodnjem zasedanji nastali viharji in vspešno delovanje ovirali, potem pa se vlada obrne na ljudstvo in razpiše nove volitve. Avstrijsko srbska trgovinska pogodba je stopila 4. t m. v moč, vsled tega je tudi nenala sodnja pravica avstrijskih konsu/f tov v srbskem kraljestvu. Nemlka iredenta zdaj na vso moč ščuje dela'ce zoper vlado ter jim natvezuje laž, da vlada hoče oklicati obsedni stan, da bo lažje delalce v brzdali držala. Na Štajerskem rogovili judenburSki Župan zoper značajnega moža, državnega poslanca, barona IValters-kirchen. Dobil je smradlijvo svojo nalogo od dunajskih nemških iredentarjev, da ščuje zoper njega ter mu nezaupnice pošilja. A mož sam sebe smeši, ker še vreden ni, da NValterskirchnu remena od čevljev odveže. Ce kde, velja o njem bajka o žabi in volu. V Češkem veleposestvu bode te dni šest volitev v deželni in ena voljtev v državni zbor. Znamenja kažejo, da zmorejo Cetii tudi pri volitvah v deželni zbor, v katerem sede zdaj samo ustavoverski veleposestniki. Tempora mutan tur. h zgornjeogrskih iupanij selijo se tako v Ameriko, da uže doma manjka delalcev za kmetijstvo. Da se temu v okoin pride, vložilo jo društvo za deželno obilelavo do ministrstva prošnjo, v katerej stavi nasvete, kakoršni bi pomagali prebivalstvu na gorenjem Ogrskem, in potem bi nenalo tu li izseljevanje. Svetujejo pa:obdelovanje državnega zemljišča, zboljšanje zemljišč, podporo domačemu obrtu, potem pa strogih ukazov zoper oderuhe in agente, ki vabijo ljudstvo najzseljenje. — »Slovenec« temu prav dobro pristavlja: Čudno, da visoki gospodje ne vidijo vzroka, zakaj ljudje silijo iz dežele, saj so vendar tako blizo; zaslužka ni, davki so preveliki, ljudstvo oderuhom v pesti, in to zarad prvin dveh vzrokov, zato si mislijo pomagati z izseljevanjem, kar je uže vendar najskrajna pot. Na Ogrskem pristopa pa še k temu posilno p<>-madjarjevauje; Slovaki se ne smejo duševno ganiti, uže je vlada za njimi ter jih dolži panslavizma, gimnazije prepoveduje, literarna društva razpuŠČa, rodoljubne mladeniče iz šol izklučuje. Potem pa se gospodje čudijo, zakaj se ljudje izseljujejo. Vnanje dežele. Na Srbskem ste vladna i narodna stranka v največjem nasprotstvu. Mej tem, ko prva goji prijateljstvo z Avstrijo i Nemčijo ter na Rusijo mrzi, drži se druga popolnoma nasprotne politike. Organ te stranke »Srbska Nazavisnost« pravi, da ima narodno kraljestvo le tedaj svojo opravičenost, ako se poteza z i osvo-bojenje vseh potlačenih srbskin plemen i teži na to, da se zopet ustanovi država cara Dušana silnega! Ker je Avstro-Ogerska sovražnica tej ideji, zato srbska kraljevina ne more biti njena zaveznica. Balkanski poluotok bode k malu pozorišče velikih bojev, ker egiptovsko prašanje dovede k rešitvi tudi balkansko prašanje; da se pa to prašanje ugodno reši, treba Srbiji take vlade, katerej je geslo: Balkan balkanskim narodom! Srbija mora složno deluti z ruskimi politiki da potisne Avstrijo od balkanskega poluotoka, ako tako ne bo delala, morala bo sama propasti. Ruski cesar je svojemu naslovu pridejal tudi priimek »gosudar Turkestansky«.v Turkestan obsega tri milijone [] vrst, ima 5 milijonov ljudi, in obsega okraje »Sedmirečenski« (sedem rek), Sir Dariain Fr-gana, staro Hirkanijo. Generalni gubernator je prvi osvojitelj dežele general Crnajev. Njemu na strani so 3 vojaški gubernatorji Kolpakovski, ki varuje meje proti Kitajskemu, potem Trocky in Abranov. Na Irskem razburjenost vedno raste. Redarstvo se je sicer večjidel zopet vpokojilo in v službo stopilo, ali miru vendar ni. V Dublinu je bila po noči od 2. na 3. t. m. prava rabuka. Lju istvo je vojake kamenalo, vojaki pa so mej ljudstvo streljali i mnogo osob ranili, ter veliko jih tudi zaprli. — Angleška ima v zadnjih letih skoraj v vseh krajih prostranih svojih posestev skoraj toliko krvavega posla, kakor ga je iinelo rimsko cesarstvo pred propadom. Vojalka pogodba mej angleiko in t ur! ko vlado za-stran vojevanja v Egiptu je bila uže sklenena, a zopet se je vse razdrlo. Iz te moke tedaj ne bo kruha in kaže se, da bodo turške mule prej Reno pile nego turške čete na Arabijevo vojsko streljale. ' V Aleksandrijo se tujci zopet zelo vračajo, če tudi se jim svetuje, naj se nikar ne prenaglijo. 3. t. rn. zjutraj pa je vstal tam grozen strah, ker so pritoki sladke vode nanagloma vsahnoli, in misli se da je Arabi paša vodo drugam napeljal. Egiptovski namettni kralj pošilja k beduinskim glavarjem prijatelje, kateri se prizadevajo za to. da ti glavarji zapuste Arabi pašo in se kralju podvržejo; uspeha ao z laj ni videti. Po zadnjln poročilih iz Egipta se Arabi Angležem ni umaknol, ampak vtaborjen je prav blizu Kasa-sina in Beduini se vsak dan bijejo z bengališko konjico. V Egiptu angleška vojska ne napreduje tako, kakor so Angleži sploh pričakovali. Generala Wol-seleya je napadel strah, da bi se mu utegnolo slabo goditi, ako napade glavni stan Arabi paše, ki se je neki dobro utrdil, ter ima precej močno vojsko. Wolseley telegrafira dan na dan v London, naj mu pošljć pomoči, in angleška vlada si tudi prizadeva, da mu po mogočnosti strele, a Angleška nema vojakov v izobilji, i zato mu zdatne pomoči tudi ne bo mogla poslati. Angleška poročila o vojni so tudi popolnoma nasprotna onim, ki dohajajo iz Carigrada, poslednja trde, da so bili Angleži uže večkrat te-peni. Tudi o Arabi paši se raznaŠajo zelo različne sodbe, od ene srrani se Čuje, da je nezmožen trinog, drugi pa ga hvalijo. Francoski inženir Leseps, ki dobro i mej Evropci morebiti najbolje pozna njega EDINOST. in egiptovske razmere, ker on, sueškega prokopa Izvršitelj, govori o Arabiju pohvalno in pravi, da mora priznavati, da je on edini, če tudi ga barbarja imenujejo, ki je spoštoval neutralnost prokopa in da se je te njemu zanvaliti, da je kanal ostal odprt la-dijam vseb narodov. Dopisi. Iz HarkovelJ, 4. septembra. (Novi barkovljanski godci. — Cesarjev prihod v Trst.) Včeraj je imela naša vas šagro (domač so-menj). Prišlo je obilo ljudstva iz vse tržaške okolice, posebno zavolj naših novih barkovljanskih godcev. Po le pet mesecev dvakrat na teden trajajočem učenju so se dosti dobro izvežlmli. Pomisliti je treba, da so ti sami delalcl, koji se ves dan z delom ukvarjajo, po noči pa skoro vsak večer do 2. po polunoči uče. To more prenašati le naša zdrava slovanska kri. Zal, da niso utegnoli dozdaj nobene narodne se naučiti. Zvečer, ko so odhajaje s plesa mej spuš-čavanjem raket in bengaličnih ognjev v krčmi »Pri društvu« svirali cesarsko himno, zadonel je iz stotin grl tako gromovit »živioa-klic, da se je zemlja tresla. — Kar se tiče cesarjevega prihoda, ki ima iti skoz našo vas, zbirajo se tukaj možje, koji utegnejo pripraviti sijajen sprejem. Nekateri pravijo, kakor tudi jaz mislim, naj bi se tega sprejema vdeleŽila vsa okolica v narodnej obleki. Tukaj imamo izvrstne Eevce, domaČo, novo godbo, in tudi može, ki se rigajo za to čistno stvar. Sedaj lahko z domačimi močmi priredimo primerno Čast svojemu carju. Le želeti je, da bi se ta vest vresničila. Potem moremo pokazati mi zatirani Slovani, da smo še tukaj, da nas ni še zatrla »Iredenta«, da znamo čislati svoj narod in carja. Jaz mislim, naj bi bilo društvo »Edinost« glavni steber tega izvrstnega nasveta. Domobranec. Iz osapske občine, 1. septembra. Neljubo je nam Osapcem, da smo prisiljeni, po tej poti si razjasnila iskati v naših gmotnih zadevah. Znano je, da spadi Ospo pod županijo Dolino, kamor se stekajo tudi naši denarstveni viri; nič pa nam ni znano, kam in kako se uporabljajo naše svote, katere so istinito premoženje in dohodki osapske podžupanije. Tu nam bode dovoljeno, omeniti nekaterih glavnih svot, o katerih še danes ni znan račun, akoprav je sedanje županstvo uže več mesecev nad postavna tri leta na krmilu. Kaj je temu uzrok, da se ne razpišejo volitve ? da se ne predloži račun ? Štrena mora biti zelo zamotana, ker se jej konca ne more najti. Kdo nas bo karal, ako vprašamo: Kam ste porabili 400 gold. za posekani gozd? katero luknjo ste zamašili z enoletnim lovskim odplačilom 115 gold.? Kam ste potrosili benečansko bratovščino za šolo in uboge od celih treh let? Ako osapska cerkev natanko ob svojem času svojo tretjino prejme, zakaj pa šola in ubogi ne? Kaj ne, da pri cerkvi je drug mož, ki se ne d& po zobeh dregati. L? nad ubozega kmeta imate dovolj poguma, da ga tlačite in odirale, tako, da si ubožec ne v6 pomagati ni na desno, ni na levo. Pa vsako stvari je enkrat konec; tudi našega potrpenja je z denaš-njim dnevom konec. Nam je vse jedno, naj župa-nuje, kdor koli si bodi, ali na prste bodemo od sedaj naprej vsacemu županu gledali, ker take brezobzirnosti smo do grla siti. Naj so na nas ne hu-duje gospod župan, saj do danes smo govorili še v rokovicab. Pripravljeni smo pa, od zdaj krepko po resnici in pravici seči. Pred vsem pa tirjamo s postavnimi pobotnicami podkovani račun, in sicer v kratkem času, predno odložite županski jarem. Več osapskih občinarjev. V Tolminu, 4 septembra. Presvitli cesar pride dn6 12. t. m. ob 11. uri v Tolmin, tukaj se hode mudil do 2. ure popoludne in se potem odpelje v Gorico. Ta dogodek šteje si Tolmin kot najsrečnejši, posebno zato, ker je odstranjen na vseb straneh od državnih cest, in izvolil si je vendar Nj. Veličanstvo, naš cesar, Tolmin ogledati. Zajutrkoval bode v Tolminu v gostilni pri gosp. De ve taku. Planina, 1. septembra 1882. [Temeljni kamen.) Danes mi je zabilježiti slav-nost, koje se bode spominjal pri nas rod za rodom, a je tudi priprostemu stanu zanimiva. Uže pred leti je sprožil naš velecenjeni gospod župnik Franc Ribar inisel, da bi na hribčku poleg frianinskega trga zidali cerkvico. Stvar je bila neko-iko inlnčno sprejeta. To se ve da, največ so zakrivile naše denarne razmere to mlačnost; kajti vesoljni prihodek je jako pičel. Po neutrudljivem prizadevanji in spodhuji omenjenega gospoda je pričela stvarna misel napredovati; in ker so se nenadno nekoji blagodušni darovi zagotovili, — urno je bilo zdaj vso v redu. Žrtve bole še trebalo — a trdna volja vse zapreke premaga; prihiti še kaka »dobra roka«, razvozlja tiste vožnje pri zadrgne nej mošnji — in privale se »okrogli«, da Jiode kaj J Pričelo se je delo. Najprej so se razkopali še iz stare dobe obstoječe razvaline kapelice. Pri tem so našli mnogo kosti tukaj nad sto let v tniru počiva-jočih. Nobeden tukajšnjih domačinov ni vedel, da je tu bilo pokopališče. Ako bi naše znane »jezične« o tem bile prej kaj znale in vedele, — vsaj na »kva-terne dneve«, bilo bi tukaj strašilo. — Vredno bi bilo, stvar natančno preiskati in poizvedeti, o kojej dobi so tu pokopavali. Tudi, kolikor je mogoče, naj bi se dalo še stoječe staro zidovje in tlak nekedanje kapelice preiskati in prekopati, da bi se našla jedna ali druga starina, koja ima za naše kraje zanimiv zgodovinski pomen; potem bode za vselej prepre-ieno in prepozno. Dovoljujem si, slavnost na tanko popisati, kajt' na kmetih tako malo kedaj obhajamo in mnogim je neznana. Gospod župnik je povabil gospoda Župana in druge občane v poslopje župe. Tamkej se na pergamentu krasno pisane zgodovinske črtice o zadevej pričete cerkvice čitajo, pečati župe, županije in kneza Windischgr;itz-a (kakor patrona cerkve), in dotični podpisi se zagotovijo in tudi drugi pričujoči podpišejo. Na to se pismo, in ž njim razni denarji in svetinje z letno številko 1882 v kositreno pušico za-pro. Napotijo se došli zdaj na hribček, in tja pri-sedŠi, prične se blagosloven je in petje z navzočnostjo mnogega občinstva, mej pokom in gromom možnar-jev: — po obstoječej šegi se pušica v votlino temeljnega kamena zapre, vzida in slavnost je dovršena. Potem peljeta gospod Župnik in naš vrli, narodno neomahljivi gospod župan, Anton Kovšca, povabljene na »pene«. Tu se napravijo razne napit-nice in govori gospodom, koji imajo največjo zaslugo o tem zidanju. Dodam uže omenjeno na papirju iz kože pisano, zanimivo pistno, koje po več sto in sto letih, ali celo nikdar več sveta ne zagleda. Glasi se: «V spomin stavbe votivne cerkvice Sv. Duha.« — Na hribu sv. Duha, v dobi Valvazorja Imenovanem »Leševi hrib«, stala je uže tedaj kapelica posvečena sv. Duhu. Koncem 18. stoletja (H97.) se je še maševalo v njej, začetkom 19. stoletja pa se je jela opuščati in postala je razvalina. — V Planinskej dolini, pozneje pogostoma obiskanej po povodnji (največje so bile v letih 1804, 1845, 1850, 1873, 1875/6 in 1879) in kobilicah nastal je prigovor: »Kar ni cerkve sv. Duha, ni v Planini nič več kruha.« — V odvrnitev prihodnjih nadlog in v dosego obilnejšega blagoslova Božjega sklenili so farani Planinski na prejšnjem prostoru zopet postaviti cerkvico, in v to svrho nabrali so se prostovoljni doneski. Posebnih zaslug so si razven patrona stekli g. Anton Možek z blagoduš-nim darom 1500 gold., in gosp. Franc KovŠca z vsestranskim pospeševanjem. — Temeljni kamen se je blagoslovil in vložil 31. avgusta 1882. — Sv. Cerkvi prestoluje Sv. Oče papež Leo XIII. Avstrijskej državi Niega Veličanstvo cesar Fran Josip I. Vladi-kuje škof Ivan Zlatoust PogaČar, deželi Kranjskej predseda dvorni svetovalec Andrej VVinkler.« Konečno: Slava te slavnosti učiniteljem, koji so se trudili in pripomogli, da bode na prijaznem hribčku stala jako krasna cerkvica in naš kraj lepšala. Ob shoaih na velikega in malega Šmarna dan bode potovalo mimo nje na tisoče romarjev iz daljnih krajev, koji obiskujejo uže iz davnih časov slavno znano cerkev Matere Božje na gori. Planinci, pokazali ste, da trdna volja vse zapreke premaga. Vesela je nada, da se bodete tudi v narod nej zadevi z jed-nakimi močmi trudili in za »Narod« borili in bode naš priprosti stan tudi za napredek vstrajno delaven in to, ako treba, očitno kazal. Tudi narodna stvar je svetal Naše staro slovensko geslo to tirja: Vse za vero I dom! in cara l —si.—■ Iz Metlike, 29. avgusta. (Požar letina). Danes o zdravej Mariji sm. začuli strašen glas: Gori, goril na Kolpi pri Staniču. To je pri metliškem mosti, četrt ure boda od Metlike. Predno je minolo polu ure, bili so metliški ognje-gasci na mestu z dvema brizgalnicama, in vendar, čudno 1 če tudi na reki Kolpi, vendar vode ni bilo, ker ni bilo človeka, da bi jo bil donašal, k sreči je bila na dvorišči gnojnica in en kal; a ta kalna voaa je nazadnje ccvi tako zamašila, da so bile kakor klobase iu ste brizgalnicl odpovedali; vendar bi bilo vžlic Kolpe vse zgorelo, da ni bilo te vode. Bližnja graščina je dobila glas, naj pride na pomoč, a ni bilo ni vozov, ni hlapcev ni dekel; sam graščak se je pripeljal gledat, a za gašenje ni storil nič; tudi dve bližnji vasi ste zijale prodajale, da bi pomagale in posodo za vode dale, to jima ni na misel prišlo, le metliške deklice so se jako vilo vedle, ne tako pa nekateri gozd narji iz hrvatskih gozdov. Pohvaliti pa moram Žandarje. Škode je od 4000—6000 gld. ker je zgorelo 5 poslopij in okoli 2000 centov krme, nekomu tudi 3 bankovci po 100 gld., ker jih je imel shranjene na hlevu; živino so oteli. Vreme nam nagaja, krompir gnjije, a drugo, hvala Bogu, ne bo slabo; sadja bo po nekih krajih mulo, le jabelk povsod obilo. Domače in razne vesti. Proslavljenje« Cesar je podelil načelniku tržaškega veteranskega društva, g. Kiicke-ju, za njegovo neustrašeno vedenje dnć 2. avgusta pri atentatu z bombo red železne krone. Hazstava* Zadnjo nedeljo in ponedeljek so bili v razstavi ogerski gostje, vseh skupaj Imeli so mej salio tudi lastne poročevalce, ki razstavo in slavnosti po ogerskem duhu popišejo. DomaČim poročevalcem pa se je prepovedala vdeležba slavnosti. Mi te naredbe sicer ne moremo odobravati, a zainol-čati pa tudi ne moremo, da so mej poročevalci nekateri silno sitni i nestrpljivi ljudje. — Zadnjo nedeljo so se prostori v razstavi prvikrat z električnimi luč tu I razsvetlili. — V razstavo pošljejo sadje tudi Štajerci. Grof Henrik Attems posreduje to stvar in želi, da mu dotični sadjarji kakor hitro mogoče naznanijo pošiljat ve ter jih 20. septembra odpravijo v Trst. Raz-stavnino plati avstrijsko sadjarsko društvo in vožnina se na polovico zniža. — Nadvojvoda Ljudevit Viktor je zadnji ponedelek razstavo ineognito obiskoval in več reči nakupil, spoznali so ga še le, ko je bil uže v poslopji št. 1. — Z Madjarl h krati so bili zadnjo nedeljo tudi dunajski obrtniki v razstavi; sploh je Irst postal zelo živ, ker vsak dan več tujcev dohaja; veseli nas posebno, da je mej obiskovalci zelo veliko Slovencev, kar kaže za njihovo vzbujenost in mar- ljivost. — Zadnje nedeljo je razstavo okoli 10,000 osob obiskalo. O bombi se zdaj malo več govori; le v onih dveh, kateri so dohili na Lloydovem paruiku, raz-nesel se je čuden glas, da ste bili napolnjeni — s fižolom ! Mi tega se ve da ne vemo, ali je kaj resnice na tem, ali nič; najbrže je, sicer dovtipna Šala, ki pa vendar ni na pravem mestu. Znano je, da ste se oni dve bombi dali v preiskavo topničarjem, a doslej še ni nobenega poročila, kaj so našli v njih, in zato bi človek res veroval, da je bil — fižol! Vlastnika tiskarnice »Mortera« so v saboto izpustili iz zapora, ker mu niso mogli nič dokazati in je državni pravd-nik zatožbo preklical. Zaprli pa so Fr. Giraldi-ja, koncipijenta odvetnika Angelija in kakor se pripoveduje, pri preiskavi v njegovem stanovanji našli take leči, ki zapor opravičujejo. Illairoslovenje zastave delalskega društva «1/ Unione opernja, kateremu so bili Lahoni ukradli zastavo, vršilo se je prav sijajno v nedeljo v gledališču »Politeama Rossetti«. Navzočih je bilo nad 3000 ljudi, zastopana so bil i ta-le društva: veteransko, fakinsko, slovensko delalfko podporno, nemško telovadno, lekarniško in še par drugih. Botra je bila Nj. ekselenca namestnica, baronica Pretiš, nazoč je bil tudi Ni. eks. namestnik sam iu videli smo v ložab vse više uradnike in mnogo prvih gospodov tržaških. Vsa ceremonija je bila priprosta, a lepa in je napravila lep vtMc. Posebno pohvaliti moramo govor predsednika, mož je govoril navdušeno ih prepričevalno; ves govor je bil navdušen pati ijotizmom in geslo govora: »vse za Avstrijo«. Morate si misliti, da je občinstvo temu govoru pritrjevalo z »Bravo« in'»Evvlva« klici in da je konečno nastal prav vihar. Pohvaliti moramo tudi malo de-klamovalko Anetto Roncalli, ki je tako navdušeno pozdravljala društveno zastavo, da je posluŠ ilce kar očarala, in morala ponoviti deklamacijo. Tu li pevc: so se dobro držali in so morali zadnjo pesen, v katero je bil vpleten tudi »Evviva San Giusto« ponavljati. Omeniti moramo, da so bile družice tudi nekatere okoličanke v prelepej narodnej obleki, in da so jih posebno odlikovali, kar kaže, da to društvo hoče živeti v prijaznosti z nami. Po končanej slavnosti je odšlo društvo z godjbo in razvito zastavo v društvene prostore, kar e privabilo občinstva na tisoče. Bila je to primerna patrijotična demonstracija. Zvečer je bila veselica pri »Monte verde«, katero je obiskal tudi gospod namestnik. Vse se je prav lepo izvršilo, vsled česar moremo odboru novega društva le čestitati. »La bravura di certo partito ha giovato poeco«. Spomenik rajneemu tržaškemu škofu lir. «9* Legatu se je zadnjo nedeljo odkril v Naklem, rojstnem njegovem kraju. t G* «lanez IJžntk, profesor na c. k. višjej realki v Trstu, umrl je v cvetu let po dolgej bolezni na pljučih, J/, avgusta na svojem domu pri sv. Štefanu v Zi liske j dolini. Rajnki je učil kemijo in slovenščino. Bil je izboren katoličan in narodnjak, ter tako plemenitega značaja, da smo ga vsi visoko spoštovali. Bodi mu zemljica lahka! Tržaška firma fllanos ct Coinp« je sklenola z deželno vlado v Skodli pogodbo, po ka-terej ima obrežje škodrskeg.i jezera vrediti in luko tam napraviti. Za to delo dobi 4,500.000 frankov. las Krasa nam pišejo: Velikanske priprave delajo uže zdaj občine Sežana, Divača, Nabrežina za sijajno sprejetje cesarja. V Sežani bodo cesarja čakali zastopniki, župani' in možje vsega Krasa. V Hrpeljah pa dela g. Ant. Dejale, naš poslanec, uže zdaj priprave, tam cesarja sprejme godba 60 mož, vse hov diki,zastavah, — sploh vse je na nogah, da cesarju pokaže, kako udano mu je slovensko ljudstvo na Primorskem. ^ PoreSkl deželni zbor je bil 2. t. m. s ■ živio«-klici na cesarja zaključen, ko je vsakoletna navadna dela izvršil. Omeniti imamo le še tega-le predloga: vlada je naprošena, naj dela na to, da se vsak vlorek iz Trsta v Dalmacijo odpluvajoči par-nik, kakor poprej, tja in nazaj ustavi v Malem Lo-šinu, i naj se napravi primerna in hitrejša poštna zveza po suhem mej Trstom, Pazinom in Porečem, ter uredi poštna služba na istrskej državnej železnici tako, da se napravi v Divači zveza z vlakom, ki se vozi zvečer iz Trsta na Dunaj. Kedo Je hujši, žld ali Karnjel f Ko je enkrat škof v nekem krnju v Istri na vizitaciji, tožili so mu, daje revščina in da sploh p) Istri vlada oderuštvo. — a škof odgovori nekemu županu: Saj v Istri vendar nemate Židov. Župan pa prav ponižno odvrne: »Hvala Bogu, nemamo jih ne, a zato imamo Karnjele. kateri vrenejo vse Žide. IZ ClčarJJe se nam piše: V št. 44 »Ed.« i/. »Adrije« posneta opazka je gledd števila prebivalcev do kraja napačna. V Podgradskem sodu. okraju so 3 vel. občine: Podgrad z 6^75, Materija z 5i 18 (ne 6382) in Jelšane z 3843 (ne 7075) prebivalci. V dopolnitev poročila treba omeniti, da uže precej dolgo tudi v Podgrajskej občini z 6875 prebivalci ni zdravnika, a lekarne nikdar bilo ni. Bil je sicer zdravnik, plačan samo od P. občine, a rabljen od vseh 3. Zarad preteškoga bremena je občina to službo opustila in glavarstvo drla na to, da bi ga vse 3 plačilo. Protivite a se ostali 2, posebno M. in stvar se strašno /avla-uje, a zdravniška pomoč je, posebno ker se vrsti epidemija za epidemijo, zelo potrebna. Enako zanemarjeni smo Slovenci tudi v druzih obzirih: šolali, kmetijstvu itd., kakor je tudi pisatelj članka o »go/.dnih razmerah v Cičariji« uže poudarjal. Mrnianje na Goriškem bo: 11. sept. v Fiumlcelu, 12. v Ogleji, 13. v Cervinjanu, 14. v Rudi, 24. v TržiČi (Monfalcone), 25. v Ronkib in 26. sept. pri Sv. Petru ob Soči. Kranjski deželni zbor se je 4. t. m. odprl- Narodni poslanci niso izostali, kukor se je mislilo v nekaterih krogih. Deželni glavar je naznanil, EDINOST. da je cesar potrdil svečanosti, katere se napravijo pri ohhaianji šeststoletnice združenja kranjske dežele s habsburško hišo, in zagotovil, da se svečanosti sam blagovoli vdeležiti. To veselo naznanilo se je sprejelo s trikratnim živioklicem. Zoper volitev poslanca Vs-stenecka v finančni odsek so se narodni poslanci zavarovali s tem, da sami niso hoteli sprejeti volitev v ta odsek. ljubljanski mestni zbor je v seji 1. t-m. sklenol, da ima biti učni jezik v mestnih šolah slovenski jezik, nemščina pa lični predmet počenši s tretjim razredom ljudskih Šol z slovenskim učnim jezikom. — Tako je prav! G Metelkovih daril po 42 gld. je razpisanih. Ljudskih šol učitelji na Kranjskem, ki se odlikujejo v nravnosti, marljivosti, v slovenščini in sa d-jarstvu, naj vlože prošnje do 4. oktobra t. 1. kranj-skej deželnej vladi po predpisanem potu. Slavnemu c. k. poštnemu vodstvu. Iz Motnika se nam piše: Tukaj Vam pošiljam zavitek »Edinosti« od 41. Št., katera številka je bila, kakor vidite, 23. minolega. meseca v Trstu na pošto dana, došla pa je v Motnlk 2^. — 42. in 43 št. pa Še do danes ni. — To ni nikakor za slavno poŠto po-Steno, da ima v službi tako nemarne uradnike, da nam niti slovenskih časnikov v pravem času ne privoščijo; skoraj si moramo misliti, da so Iredentarji, ali pa »fakcijozni«. Mi smo uže večkrat tožili, kako nemarno dela poŠta z našim listom, ali zabadava. Ako se te napake ne odpravijo, pošljemo z dokazi utrjeno pritožbo trgovinskemu ministerstvu. Šaleška čitalnica se je zadnjo nedeljo slovesno odprla. Svečanosti seje vdeležil tudi »Savinjski Sokol«. Cesar Franc Jožefi. To je naslov knjižici, ki je prišla uže predlanskim na svetlo in opisuje vso cesarsko obitelj v lepej gladkej slovenščini. Knjižica ima sedem prav ličnih podob in j« namenjena slovenskoj mladini in prostemu ljudstvu, da se pouči o živenju in delovanji našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Ker bosta Njiju Veličanstvo cesar in cesarica v kratkem potovala po našem Pri morji, zatorej omenjamo to knjižico, ker je posebno pripravna, da se deli šolskej mladini, pa tudi odraslim ljudem v spomin in pouč^nje. Kdor koli premore, naj si kupi nekoliko teh knjižic in jih razdeli o priložnosti popotovanja Njiju Veličanstev p esvitleja cesarja in cesarice mej našo slovensko mladino in p^o^to ljudstvo. Knjižica se dobiva pri knjigotrici Giontini-ju v Ljubljani in velja 10 Ar. Dvanajst iz tis ko v skupaj velja J gld. »»Trlestop Tafflilattu'« odgovarja pred-sedništvo delalskega podpornega društva na njegov napad v denašnjem listu to le: Odbor je v javnej seji dn6 2. t. m. odgodi I blagoslove nje zastava na 24." t. m. in sicer z vsemi glasovi proti enemu. Glavni uzrok je bil prihod nj. veličanstva dne 17. t. m , ra katerega odbor ni mogel znati, kadar je določil dan blagoslovenja, saj tega ui znala sama vlada. Uzrokl so še drugi in namreč ti, da ati godbi vojaška in goriška prav enacega slučaja odpovedala so, in da so Goričuni in drugi rodoljubi s Krasa pisali, da so ne bodo mogli vdtleŽiti, ako ne preložimo slavnosti! To imamo Črno na belem. Lojalnost, katero smo dolžni Redarju in pa omenjene okoliščine, in nič druzega, so uzrok, daje odbor v javnej seji, in ne skrivno, odložil blagoslovenje. Ako hoče »Tapblatt* vso stvar tirati na politično stran, je to njegov osobni nagib in morda osobna mržnja ; naše društvo je razna društva povibilo, kakor je to storilo za vsako svojo veselico; da pa se je zdaj več društev oglasilo, uzrok je veči pomen slavnosti, ki pa ima čisto društvene, a ne politične namene. Kar išče »Tagblatt» pri voditeljih našega društva, najde lehko bliže Z »revolveijevci« ni še škalpiral nikdo naših delalnih mož Ce pa »Tagblatt« piše: »je l&r-mender, patliitischer«, kedo se ne smejo? Menimo, da »Tagblattu« ni treba hoditi k nobenemu v šolo, da se nauči «larmat», to ve dobro, kedor je le slišal o tem listu. Delaltko podporno društvo pod pokroviteljstvom Nj. Visokosti cesarjeviča Rudolfa. Zaradi prihoda Nj. Veličanstev cesarja In cesarice in cesarjeviča In cesarjevue dn6 17. t. m., in zarad v ta namen potrebnih priprav v Trstu, na Goriškem, po Krasu in v Istri, preložili smo slavnost blagoslovenja zastave na 9-ft. t« m. in se nadejamo, da zarad te preložitve ne bode trpela slavnost prav n Č, ampak, da uas bodo posebno naši bližnji sosedje obiskali v še večem številu, nego so iz začetka namerjavali. Odbor. Za slavnost blagoslovenja zastave deltlskegt podpornega društva so nadalje darovali: g. dr. Jurtela v Ptujl 2 gld., g. Fran Bizjan nabral v Šiški pri Ljubljani: Fr. Bizjan 1 gld., Ivan Škarjovc 20 kr., Anton Roina 30 kr., Jernej Bizjan 20 kr., Franjo Burgar 10 kr., Anton Knez 2 gld., Franjo D'enik 1 srld., Ivan Štrukelj 30 kr., Josip Bizo-vičar 20 kr., Franjo Zaje IJ0 kr., Ivan Suva 1 gld., Anton Burja 20 kr., Jakob Jesih 50 kr., gospodičine: Marija Bizjan 20 kr.. M. Bi?jan 20 kr., Ivanka Bizjan 20 kr., po udu g. Vekosiav Jerlna: N. N. 20 kr., Ferd. Lackner 20 kr., M. Reinberger 20 kr., Juris 20 kr.. Zwatora 30 kr., Fischer, ingeiiiour 1 gld., Alpers, ingenieur 1 gld., V«trlh 20 kr., po udu g. Ivan Krap^žir Monlredo P«ter .">0 kr., Bolčina Anton 10 kr., Pavčič Lipe 30 kr., ViSnovec Anton 40 kr.. Samec Matija 30 kr., Hlače Jarnej 30 kr., Žafran Ivan 30 kr., Forca Anton 40 kr , Donoteli Santo 25 kr, Mohorčič Ivan 30 kr., Serežin Anton 20 kr., KariŠ Pran 20 kr., Za-briČ Anton 30 kr., Poženel Gašper 20 kr., Herman Silvester 20 kr . Colombo A. 1 gld., KrapeŠ J. 45 kr.. po udu g. Ivan Banu: Ivan Ban 50 kr, šivitz Andrej 20 kr., Ivančič Fran 20 kr , Cerk Matija 20 kr., Bric Ivan 30 kr., Novak Ste/un 20 kr., F. Jager 1 gld., Lavrenčič Ivan 40 kr., Karis Anton 5') kr., VolemiČ Anton 20 kr, A. B. 25 kr., L. S. 25 kr., Sogoiin Lina 40 kr., skupaj 23 gld 80 kr., zadnjič izkazanih 274 gld. 40 kr, skupaj 298 gld. 20 kr. Listnica uredništva: Gosp. dopisniku iz Barke. Mislimo, da ju za zdaj o tej stvari zadosti. Zato smo dopis odložili. Ako bi trebalo, pride zopet na met. G. J. Brus v Logatcu. D. Z. F. M. št. 25 od 23. junija t. 1. pravi: Kedor Ima v zalogi nad 100 K. plača zvišano carino. TrSno porodilo. Kava — nespremenjena pozicija, prav tako cene nespremenjene. Sladkor — po zadnjič naznanjenih cenah — pri dobrem vprašanji za točno blago; za kesnejo dobo pa prav malo prašanja. Žito — prav neznatni promet, cene šibke. Petrolij — gre po trdnih cenah prav dobro od rok; danes stane gld. 9'/4 do gld. 9.30. Kupčija v drugem blagu v obče mlabova. Borano poročilo. Tendenca 2a papirje omahljiva, vendar pa se kurzi dobro vzdržujejo. — Valute in devize v dobrem obrajtu, iskani so posebno Napoleoni. Dunajttka borna dne 5. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 83 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 35 » Zlata renta..........95 » 50 • 1860 državni zajem.......130 » 75 • Delnice narodne banke.....823 • _ • Kreditne delnice........ 324 • 30 • London 10 lir sterlin......118 » 70 » Na poleon...........9 » 45 » G. kr. cekini.........5 • 60» 100 državnih mark.......52 » 25 » Srečke velik* razstavne loterije v Trstu se prodajejo pri Jonlpu /oldan, verifikacijskl urad za izŽrebanja, opravnlštvo časnika »La Verlflot«, In menjalnica, blizu narnestniSke palače v Trstu. lOOO dobitkov, glavni 50.000,20.000 in 10.000, ftrečka 5 O moldov Vabilo na naročbo. Od 1. junija 1882 se je začela nova naročba na »Ij«. Veriflca«, časnik za iilrebanla In denirstvene zadeve, kateri izhaja 7., 18. in 27. dan vsakega meseca . Vsak naročnik b« dobil v lanu var ju Izkaz izžrebanih srečk od prvega srečkanja In za oelo leto 1882, ter koledar Izžreban] za 1883. Pogodbe naročbe od 1. julija do 31. decemba 1882. Za Trst pri opravništvu gld. -.80. Na dom gld. I. Za avstr. drŽavo gld. I 30 V zunanje drŽave v zlatu 4 franke. p^* Naročila ae vsak dan sprejemajo. Pri Josipu Zoldnti, veriflkaoljek I urad za voa Iz-žrebanja, opravništvo časnika »I^a Verillca» in menjalnica blizu namestniške palače v Trstu. 8—2 Giacomo Weiss optikar iz Bavarskega, Trst. Corso 704. priporoča svojo veliko optično zalogo, v katerej se dobiva izkljuČliivo najfinejSe, v to stroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-7 Krojač Anton Bonne se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Pla%%a S. Caitarlna* Nr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne »Eiskeller«.) 12—1 Gostilna „zur STADT WIEN7' via S. Nlcolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 31—14 Zdravi konji za klanje se iščejo In po dobrej ceni plačujejo v menažeriji Baohovej, via S. Andrea. Trst. 8-7 Trgovska tvrdka G. IVEilesio v Trutu odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4*/« kilgr prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske drŽave po sledečih cenah na debelo: Ceylon plant najfinejo.....1 kilogr. gld. 1.70 « biser (Perl) naravno zeleno « « u 195 C Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.(30 ^ Kuba debelo zrnato najQnejo . . « « « 1.75 M St. Domingo........• « « 1.45 WJava najfinejo zeleno.....» « « 1.42 Zlata Java (lepo rumeno)...... « 1.54 Santos najfinejo, zeleno . ... * ■ « 13G Rio zbrano .. .......« « a 1.30 Ki z namizni najfineji ...... « o « —.40 a Rangoon I. vrste......« « « —.34 Namizno olje francosko v kositaijih po 4 kilogr. « 1.38 « « Monte St. Angelo ital. umu « 1.15 Makaroni, pravi napolskl v zabojih « « « « —.56 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski žafran, najtinejo čokolado, vsakovrstne sladčfce po najnižjih cenah. Ar« takte vanje pošilja franko tudi obširne cenike. o Bachova največja menažerija ■v Evropi odprta vsak dan od 10. zjutraj do 10. zvečer. Vsak večer ste dve veliki predstavi. Ob 6. in 8—7 Va9 uri- FILIALE IN TRIESTE deli' t. r. prlv. Stabilimento Austriaco di credito per C»M«role «4 Isdistrii. VERSAMENTI IN CONTANT1 Banconote: 3°/b mimo Interesse vera* preavvlte dl 4 atomi t1 L* L » » » » » 8 » 3'/,«7, » » » » » 30 » Napoleoni: 2V?0/0 annuo intrresse verso preavvlte dl 30 giornl 2*/«7o » » » » » 3 mesl 3% » » » » » 6 » Banco Giro: Banconote 2,/t% fiopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra "Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, Šalisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acauisti e Vendite di Valori, alvlse e lncasso coupons 7»°/o prov-vlgione. Antecipazioni sopra Warrants in contanti 5°/0 interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura dl credito a Londra 7»°/« provvlglone per 3 mesl. ■ Effettl (i°/0 interesse annuo sino 1' importo dl 2000 per importi superiori rasso da convenirsl. Trieate, 17 Maggio 1882. (20) _ . Singer Nlanufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar ^tj dohi se Originalni Singer - jev šivalni stroj, In to brez povišanju cene. Porodivo Ae daj« za pe« let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Singerjcve Hivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (l3"3> Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. Ti priproatn In naravno rdravllo je pravu dobrodejna p tneft in ni treba mnogih benedi. (la t>e dotažo njil.ova Hudovlta m C. ro sa le rabijo noko> liko dni, olajflajn in pn SeiifJo prav kmalu nujtrdovri tn Be *elod"no bolesti. Prav iivrsmo vstrenajo r.i uer hemorojdo, pr^-ti boleznim nn jelrlh in na vranlel. proti e>ev>kvarjen( kri. One ne preganjajo aau.o orui^njenili boltzni, an pak naa obvarujejo tud. pred vsako boleznijo. Prodajejo ho v vseh plavnih lekarnloab na svetu ; * i naro&ho in poli-ljatve pa edino v !• karniei Crištn/olttli v Gori- i, v Trstu v lekarni C. Zmn«Ki i O. B. Kovu. Ena steklenica atane 30 novcev. CIO—">) Na razgled v razstavi, poslopje St. 2., vrsta C., red 13. štev. 868. Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni! od na Dunaju. Na prodaj pri vseli trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej diiavi. Prosi ?e, dobro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gtos pri Johnnn Alcrhner I. Juden- latz Nr. 2* Gene ure. pošiljam proti povzetju In <5e komu niso povšečl, vranam denar; zato je vsaka naročba brez nevarnosti. I ura nt cilinder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld.. zdaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega nikla z verižico, poprej 15 gld., zdnj 7 gld. 25 kr. I sreberna rt-montoir-Waihington z verižico, poprej 30, zdaj le 17 gld. I ura iz prtvegt srebra nt sidro s patentnim kol> sjem in verižico. poprej 25 gld., zdaj 12 gld. 25 kr. — Zlate ure za gospe poprej 40 gld., zdaj 20 gld. z ovratno verižico. Ztatt remtntoirs, poprejlOO gld. zdaj 40 gld. S0T Poroitvo zt 5 let. Pli. Frontni, urar, na Dunaju, Rothenthurmstrasss nasproti Wollzelle. (12—7> 42-3 Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.