Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP -Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške delarje. Tekoči račun 600-27-1-HS pri NB podružnica Kočevje Lelo Vlil. - št. 36 KOČEVJE, 30. avgusta 1963 Cena 20 din g_vn. REPUBLIŠKEGA FESTIVALA KMETIJSKEGA IN GOZDARSKEGA STROJNIŠTVA_ Celje I. najboljša ekipa traktoristov Od 23. do 25. avgusta letos je bil v Kočevju VII. republiški festival kmetijstva in gozdarskega strojništva. V teh dneh se je pomerilo 35 najboljših slovenskih traktoristov v oranju, spretnostni vožnji in teoretičnem znanju, gozdarji KGP Kočevje pa so tekmovali v podiranju dreves m žaganju. Kmetijski in gozdarski strojniki so prikazali tudi, kako delajo nekateri že znani, pa tudi pri nas malo ali povsem neznani kmetijski in gozdarski stroji. Vse prireditve festivala kmetijskega in gozdarskega strojništva, ki jih je organizirala kmetijsko tehniška komisija Ljudske tehnike Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SRS in Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje, so bile zelo lepo obiskane. Festival je bil organiziran v počastitev 20-letnice Zbora odpo-s ancev slovenskega naroda v Kočevju. TRAKTORIST NAJ BO TUDI POLJEDELEC toristovMvepe°™k te,k.movanj trak-bil v dvorani ’ avgusta, jt zacij zbor ,ir°Žičnih organi-ki ea • nt d 1rzencev festivala pravi j-, 1 vot 1 Predsednik pri-direktnr iŽn odbora festivala ir Savo v™ Kočevje inženii krati V kl Tovaris Vovk je \ utKem nagovoru udeležencem P edstavii Kočevsko in KGP Ko-ter jih seznanil z namenom ^vala in tekmovanja. P„fa „njim spregovoril Janez kmfvŠek’ republiški sekretar za mnri 1istvo in gozdarstvo, ki je Sim, dragim dejal, da imamo v bi še Premalo zemljišč, da vitn , k° na njih najbolj učinko-ničmUPOrabl-’ali sodobna agroteh-ske n sredstva. Družbene kmeti j-dobiinrg,anizacife kodo letos pri-tisoč v, (nakuP> zakup, najem) 16 ta iot)? obdelovalnih povrišn, le-de]nx,-,i Pa bodo predvidoma ob-vSph aif ,ze 200.000 ha ali tretjino veniii°^el?vlnih zemljišč v Slo-toristn K° Sovoril o vlogi trak-je v, v sodobnem kmetijstvu, lemi^»Traktoristi ste tisti, ki tiko , kmetom iz rok plug, mo-Unjčn-i ,Koso ter na sodoben način rate ^ete Plevel. Vsa ta dela mo-nekaiL?raViti z vso skrbnostjo in ajkrat večjim uspehom kot privatni kmetovalec. Napačno pa bi bilo vas nagrajevati po uspehu za posamezno fazo dela, na primer za oranje ali setev itd., ampak za vse faze skupaj, se pravi pa nezadostnega znanja ogromne izgube. Prav ta tekmovanja, ki naj pa bi imela tudi določeno pri-vlačanost za ljudi, naj bi vzgajala traktoriste tudi v dobre Povorka kmetijskih in gozdarskih strojev Kombajni prihajajo za količino in kakovost pridelka. Prav zato pa mora vsak trakto-rist-poljedelec stremeti, da bo pridobil enako znanje, kot ga ima kmetijski strokovnjak. Visoki pridelki so odvisni le od vašega znanja.« V nadaljevanju je poudaril, da imamo pri nas že za milijarde dinarjev kmetijskih strojev in da zato lahko nastanejo (ponekod pa celo nastajajo) zaradi malomarnega odnosa do teh strojev ali strojnike. Nadalje je govoril tovariš Perovšek še o sodelovanju kmetijstva in gozdarstva (pri tem je pohvalil kočevsko KGP, ki enako skrbi za razvoj obeh panog), o tem, kako naj bi zadruge z razvijanjem lastne proizvodnje preraščale v kmetijska posestva, kmetijska gospodarstva in agrokombinate in še o nekaterih drugih problemih današnjega kmetij-(Nadaljcvanje na 3. strani) Tedn° razisk°i>ali že let aruoi/° Prm v °lobi™ ta le, se v iamo spu< toseouV0da tudi teda bako!l i,na: S sPustom tlane f!lJUsk0’ ki ie bil ribnišk[d ?reizkusni or makntf }amarn hotel tvamtlr delež k p ma Zet}lga ribniškega zbora obletnici Koče (Na 10. strani) RK zbral za Skopje preko 600.000 din V zadnjem tednu so pri občinskem odboru Rdečega križa v Kočevju prispevali za prizadete ob potresu v Skopju še: organizacija RK Papeži 4300 din, organizacija RK Stari log 20.000 din, upokojenec Jože Perenič 1000 din, Žagar Franc, krojač iz Dolge vasi, 1000 din in Anton Mihelič, gostilničar iz Mozllja, 2000 din. Na matičnem uradu v Kočevju so prispevali za Skopje novoporočenci: Zvonko Žagar in Ana Eržen, oba iz Kočevja, Mirko Nimac in Silva Erjavec, oba iz Mahovnika, Franjo Novak iz Brega in Marija Ober-star iz Kočevja, Franc Marinčič in Ivanka Bartol j, oba iz Kočevja ter Gabrijel Suhadolnik in Mira pavlič, oba iz Brega — skupaj 6500 din. Pri občinskem odboru Rdečega križa so doslej zbrali za porušeno Skopje 609.235 dinarjev, razen tega pa še precej oblačil. pri tem odboru so prispevali v glavnem posamezniki, društvo upokojencev, organizacije Rdečega križa in Inozemci, Če so težave, ni kriva starost? Trdili smo, da imajo odrasli med 25. in 45. letom večje sposobnosti za učenje, kot šolarji med 5. in 15. letom. Marsikdo pa bi nam lahko postregel s podatki, kako upada število tistih, ki se z voljo odločijo za izobraževanje, pa sredi dela omagajo. Samo majhen odstotek tistih, ki se odločijo za dopisno šolanje, te šole in tečaje tudi konča. Mnogokrat se izgovore: »Star sem že, pa ne gre!« Ali je res kriva starost? Med najbolj pogostimi vzroki je premajhna motiviranost za učenje in izobraževanje. Ker ne vi-uijo pravega smisla v tem delu, ker organizatorjem izobraževanja ni uspelo vzbuditi pri njih zanimanja za nova spoznanja, jim manjka najmočnejše gibalo — motiv za učenje. Brez zainteresiranosti, brez volje do izobraževanja in učenja ni mogoče pričakovati posebnega uspeha. Veliko je primerov, da pri odraslih obstoji motiviranost. Radi bi na delovnem mestu napredovali, imeli višjo šolsko izobrazbo, bolje spoznali sodobne družbenoekonomske probleme, znali tuje jezike in podobno. Vendar ta začetna motiviranost splahni spričo naporov, ki jih terja učenje in izobraževanje. Samo en primer: ko je pred sedmimi leti pričela z delom ljubljanska dopisna šola, se je neka tovarišica vpisala v ekonomsko šolo in v tečaje treh tujih jezikov. Sama zase je bila trdno prepričana, da bo po nekaj letih imela srednjo šolo in znala tri tuje jezike. Pri prvih težjih lekcijah je omagala in od takrat do danes ni prišla naprej od osnovnošolske izobrazbe. Pouk: iz velike sklede znanja moramo zajeti z majhno žlico in to temeljito prežvečiti! Kadar večja skupina odraslih ne napreduje, kot bi morala, je lahko vzrok tudi v programih in predavateljih. Programi, ki precenjujejo prejšnjo izobrazbo in znanje, postavljajo odrasle pred naloge, ki jim niso kos. Prav isto je, kadar so v programih zanemarjene praznine v prejšnji izobrazbi, kadar predavatelji gradijo snov na namišljenih temeljih. pri zastoju napredovanja posameznikov so lahko v ozadju, razen upadanja motiviranosti, tudi drugi razlogi. Največkrat izvirajo iz življenjskih, zdravstvenih ali delovnih pogojev slušatelja Včasih pa je tudi preprost razlog: slušateljeve umske sposobnosti in inteligenca niso bile nikdar na taki stopnji, da bi lahko od njega pričakovali vidnejše napredovanje pri uččnju. Nov zdravstveni dom Te dni so pričeli v Kočevju na križišču Roskp. in Črnomaljske ceste odkrivati z buldožerjem žemljo za temelje novega zdravstvenega doma. Potreba po novem zdravstvenem domu v Kočevju je zelo velika, saj je sedaj zdravstvena služba razdrobljena po vsem mestu. Nov zdravstveni dom bo imel štiri stavbe, od katerih bodo tri med seboj povezane, medtem ko bo ena stavba stala sama zase. V prvi etapi bodo zgradili samo dva objekta, ker zaenkrat še primanjkuje sredstev za celotno gradnjo. t'redvi .,u, u,u uosta prvi dve stavbi d konec avgusta drugo acin- narij pa bodo zgra ... naslednja leta. V prvi stavbi, ki bo nizkcpri-tliciM, ooao prostori za dva aru-zmsi.u stanovanja, koleso.rin.ca, garaža, Skladišča, štiri ordinacije, protituberkulozni dispanzer, tri čakalnice in prostor za posege. V drugi stavbi, ta bo dvonadstropna, pa bo v kletnih prostorih kotlarna ter razni pomožni prostori za ordinacije. V pritličju bo otroštvi dispanzer, patronažna služba ter šolstva ambulanta. Dispanzer za žene, posvetovalnica za matere, zobna ambulanta (z dvema ordinacijama) in ostalimi pomožnimi prostori bo v prvem nadstropju, v drugem nadstropju pa bo administrativna služba, okrepčevalnica, knjižnica, higienska postaja in zdravstvena prosveta. Z dograditvijo novega loma bo rešen tudi problem stanovanj za zdravstvene delavce, kajti vse dosedanje prostore zdravstvene službe mislijo potem preuredili v slut.-. v 1 tuvem z 1 'uvsi ve- nčni vsem ki jih -Vsa de p; ed-lavci, 1ijo v la namen, etape •lomu vodo stala priui. no žjO milijonov din. investitor je občinstva skupščina Kočevje, izvajalec del pa podjetje Zidar. Novi zdravstveni dom bo velika pridobitev za uspešno delo zdravstvenih delavcev, predvsem pa za tiste, ki bodo iskali v njem zdravja. NEDELJA JE BILA, ko me je radovednost pognala proti JaS' niči. Od Dolenje vasi se po polju že vije lep črn asfaltni trak tja proti hribu, že pri prvem mostu pa ga zmanjka. Toda kmalu bo tudi tu, samo da bo Jasniea dokončno prekopana. Jasnica Jc namreč ves čas posebno trd oreh za graditelje naše nove ceste, saj bodo morali skopati globok usek (ponekod nad sedem metrov.). Že od zgodnje pomladi brne tu neprestano kompresorji, rijejo buldožerji, kamioni pa odvažajo tisoče in tisoče ton odvišnega materiala. In ie še malo in Jasnica bo dokončno premagana, usek bodo poglobili še za zadnji meter. potcm pa bo tudi tu zaoral l>nl' šer in pustil za seboj široko črno sled, ki sc bo spojila z ono na doljenjevaškem polju in ono, ki skoraj naravnost prečka Ložinc. 11. avgusta je lovska družina Trava-Draga razvila v gozdu nad vasjo Lazeč svoj prapor. Razvitja so se med drugimi udeležili tudi zastopniki lovske zveze Kočevje Jože Kalan, Karel Mrhar in Jože JNIovak, zastopniki lovcev posestva Snežnik ter lovske družine Loški potok in Cabar. Vse prisotne je v ‘imenu lovske družine Rodpreška-Draga pozdravil starešina Ltivard Poje. Clan družine Prane Kalič je nato v daljšem govoru orisal zgodovino lova v teh krajih ter med drugim dejal, da je bil lov v pretekli dobi le grofovska in knežja zabava. Sele revolucija 1848 je prinesla tudi lovu demo sprostitev, kajti lov si je tedaj lahko privoščil le človekk, ki je imel dovolj denarja. zato je bno v tistem času precej krivega lova. Knez Auersperg je imel absolutno pravico izvajanja lova. Lov se je tudi prodajal za dobo petih let na javnih dražbah. Tako so jemali lov v zakup razni industrijalci; to je bilo vse do začetka narodnoosvobodilnega boja, ko so oživeli gozdovi in se je v njih oglasila partizanska pesem. Osvoboditev je odprla na široko vrata gozdov delovnemu človeku. Slovenski lovec je postal gospodar svojih lovišč. pridobitev naše revolucije smo se zavedali ves čas in prav zaradi tega smo pod vodstvom kuma današnjega prapora pričeli z akcijo za ustanovitev lovske družine Trava-Draga. Ob ustanovitvi 1946 je štela naša družina 11 članov s približno 2000 ha lovske površine, danes pa šteje že 23 članov s 3400 ha lovne površine. V sedemnajstih letih je LD opravila veliko delo, saj je vzgojila veliko število dobrih lovcev, izboljšal pa se je tudi stalež divjadi. LD je uspelo napraviti tudi dovolj lovskih naprav. Po govoru tov. Kaliča je azstop- OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU OBISK SOVJETSKEGA PREMIERA Niki te Hruščova v Jugoslaviji je še vedno v središču pozornosti vse svetovne javnosti, saj svetovno časopisje budno spremlja vsak njegov korak in vsako besedo, izrečeno na številnih obis-skih, sprejemih in razgovorih, ki jih ima z jugoslovanskimi voditelji in delavci po tovarnah, S svojo soprogo Nino Petrovno je prišel na štirinajstdnevni obisk, med tem časom pa bo prepotoval skoraj vso Jugoslavijo, obiskal številne tovam'c, mesta in vasi. Med srečanji z našimi ljudmi je ponovno dokazal svojo izredno živahnost, zgovornost in veselost, obenem pa tudi živo zanimanje za miroljubno reševanje vseh spornih vprašanj miru in sožitja med narodi. Karakteristične so njegove besede, ki jih je spregovoril v intervjuju za italijanski časopis »Giorno«: »Nisem vernik. Toda kolikor sc spominjam Evangelija, ie Kristus pridigal mir, ne pa vojno, To obvezuje tiste, ki se imajo za vernike, da ne delajo atomskih bomb, raket, letal, topov in drugih orožij za uničenje človeštva, marveč da zagotove mir in varnost ljudi ...« PRVA KOZMONAVTKA Valentina Tereškova je pred kratkim obiskala Poljsko in Češkoslovaško. Povsod so. ji pripravili prisrčne sprejeme. Češki predsednik Novotny jo je odlikoval z zlato zvezdo junaka socialističnega dela. General Kamanin, ki spremlja Tereškovo, je izjavil, da sc njena kolega Gagarin in Titov že pripravljata na nov polet v vesolje, in da bo tudi Valentina kmalu spet oblekla vesoljsko obleko. PO DOLGOTRAJNIH POTRESIH (s samomori in drugače) budistov v Južnem Vietnamu jc katoliški diktator Ngo Din Diem segel po skrajnem sredstvu: v Saj-gonu so uvedli obsedno stanje. Nasilje nad budisti je vedno bolj kruto; samo med akcijami vojaštva in policije 33.. avgusta je v PRED KRATKIM SO NAMREČ TUDI V LOZlNAH Polo*‘e asfalt, od vznožja Jasnice do konca dolino. Od tu do Starc cer ^ pa prav sedaj dokončno pripravljajo cestišče za asfaltiranje, . bo, kakor-zatrjujejo, končano tja do srede septembra ali še P Tedaj pa se bomo že lahko zapeljali po prijazni, lepo speljani sti od Ribnice proti Kočevju. ____. nik lovske zveze Kočevje Jože Kalan razvil prapor ter naglasil, da je bila zastava že od nekdaj simbol vseh, ki so se zbirali pod njenim okriljem. Praporu je botroval dolgoletni starešina in ustanovitelj LD Franc Turk iz Laze a. Nato je starešina Edvard Poje pre- dal prapor praporščaku A° va Pojetu z naročilom, naj 6a v0je v čast in ponos ne samo s v. LD, temveč vseh slovenskih cev. , i0vd po končani slovesnosti s° raZna ob dobri kapljici obujali 1 lovska doživetja in spomine. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO sverU mestu Hue izgubilo življenje 30 ljudi. PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA ZBORA zvezne skupščine Sergej Kraigher je 31. avgusta odpotoval v Tanganjiko, kjer jc odprl jugoslovansko razstavo industrijskih izdelkov. Obiskal bo tudi Ugando in Kenijo. SREDI PREJŠNJEGA TEDNA JE PRIŠLO na sirsko - izraelski meji do hudega spopada: 15 o-klcpnih vozil izraelske armade je zavzelo položaje na področju Dar-dara in potem obstreljevalo sirske položaje. Prišlo je tudi do zračne bitke. GEORGE KENNAN, bivši veleposlanik ZDA v Jugoslaviji, jc po ameriški televiziji izjavil ko je govoril o odnosih med obema taboroma, da bi nenapadalna pogodba med NATO in Varšavskim paktom prinesla ZDA nekaj koristi. Zavzel se jte tudi za normalne trgovinske odnose ZDA do Jugoslavije ter poudaril, da Jugosla- vija izvaja neodvisno zunanje P litiko. „TPnVEpI SPORAZUM O PREr^ jc-POSKUSOV je do konca prLJ ie ga tedna podpisalo v M®s gržaV-69, v Washingtonu Pa. , j>lo-Med zadnjimi podpisniki g^l-skvi so bili Kostarika, , n’ezija, vador, Peru, Cejlon in Inn pCrU. v Washingtonu pa M^VvNIiN1^ POMOČ PONESEL«?1^ vgCy SKOPJU še vedno prihaja n, strani sveta. Stanje v P°. ^ Že glavnem mestu MakcdoniJ, aI,je-počasi normalizira. Pri ° priz»' vanju ruševin so pose »h y|oVeh' devni sovjetski vojaki. ~T,0 graška gradbena podjetja bo ^ dila montažno naselje 5000 ljudi. , sobr»' Prva seja makedonskega ygta n ja po potresu je bila * • jah »h v Tetovu. Na ločenih raž-skupni seji vseh zboro jjjj, k pravljali o ukrepih in z ..^^jija naj bi uredili mnoga y.*’ ‘^ja vxrftvi * ureditvijo ži zvezi z Skopju, Celje I. najboljša ekipa traktoristov njo in spravilo sena ter silaže. NOkatere teh strojev naše fcmetij-Ske organizacije že uporabljajo', nekateri pa so bili tudi kmetijcem neznani, ker jih pri nas še ne uporabljamo. Novi stroji so bili izdelek ene vzhodnonemških tovarn kmetijskih strojev. Med demonstracijo so gledalci lahko praktično videli, kako pomagajo stroji kmetijcem pri košnji (manjše samostojne kosilnice in kosilnica, ki se priključi na traktor), traktorski priključek za raztresanje trave, za obračanje trave in grabljenje (en priključek za oboje) in priključek za pobiranje, stiskanje in vezanje sena. Posebno pozornost gledalcev je vzbudil šs silckombajn (čeprav ga pri nas že dolgo s pridom uporabljamo), ki kosi in naklada svežo travo ali silažno koruzo. @ POVORKA KMETIJSKIH IN GOZDARSKIH STROJEV Zadnji dan VII. republiškega festivala kmetijskega in gozdarskega strojništva v nedeljo, 25. avgusta, je bila na programu povorka kmetijskih in gozdarskih strojev skozi Kočevje, razglasitev rezultatov tekmovanja ter podelitev nagrad in priznanj. Ob 9.30 uri se je začela skozi mesto mimo tribune pred spomenikom Svobode povorka kmetijskih in gozdar- (Nadalj. s 1. struni) stva in gozdarstva. Ob zaključku J e čestital tekmovalcem in jim želel čimveč uspeha. • V TEORIJI NAJBOLJŠI REMŽGAR (LJUBLJANA I) Po zboru so traktoristi žrebali startne številke, nato pa se je začelo tekmovanje v teoriji. V tem Bračičevi šoli v Kočevju tudi tekmovanje gozdnih delavcev iz KGP Kočevje in posestva Snežnik. Pomerili so se v sekanju kolobarja, ciljanju s sekiro, delu z enoročno žago-lokarico ter delu z motorno žago (enostavni rez, kombiniran rez, zasek in podžago-vanje). To je bilo izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo, ki bo 12. in 13. oktobra na Bledu. Testiranje traktoristov: Vprašanja delu tekmovanja je Ibdl najboljši Matevž Remžgar iz KP Barje, ki e tekmoval za ekipo Ljubljana I rnladuf8elv4 točk’ drugi pa je bil mož k6C !r?nc Sala iz KZ Or- «&. mfc*5Tl£ek,po M" • V ORANJU NAJBOLJŠI TRAJBER (MARIBOR n) ^Naslednji dan ob 7. uri zjutraj tu An Pomenb traktoristi na obra-v;m ■ aka v oranju. Ta del tekmo-, nja je trajal približno do !2. v,, - Najboljši traktorist-orač je 1 Stefan Trajber iz KZ Lendava, u ]e ,tekmovai za II. ekipo Mari-ie k',*n dosegel 124,3 točke. Drugi vic vDane Kokalllj i'z KZ Luko-rr ,a’ ki je tekmoval za Ljubljano ™ dosegel 123 točk. * ^spretneje vozila vJCnik (CELJE I) 1N POJE (KOČEVJE) so bila težka Rezultati: 1. Drago Krulič (posestvo Snežnik) 549 točk, 2. Franc Pirnat (GU Stara cerkev) 524 točk, 3. Ivan Bartol (GU Podpreska) 517 točk in 4. Maks Pečar (GU ; ?I'i sPretnostni vožnji traktorj y,_°psno prikolico je moral tek- m ovni pri Koi ico je moral tek- dot n v paziti predvsem, da se n jetnl1 Vrat ali iih pudri in d; Težav tno. sPcljal preko mostiča vožnina je dila tudi vzvratni neiPJa' ^ tem delu je najspret 2alec °vZl1 .Ivan Ločičnik iz Ki Cejje ’ j . je tekmoval za ekip dih mn n mu ie komisija priso Po ir. TJ°dk- Drugi je bil Branki tekmr>v.!fGP K°čevje-Mlaka, ki j. zl)ral°;)7 točk ekiP° Ljubllane 11 Spretnostna vožnja: Vzvratna Mozelj) 516 točk. Ti štirje tekmovalci so prejeli tudi denarne nagrade (od 15.000 do 5000 din). Skupno je tekmovalo 18 gozdnih delavcev. Na republiškem prvenstvu na Bledu bodo predvidoma zastopale naše področje 3 ekipe (skupno 9 sekačev), dve iz KGP Kočevje, ena pa iz posestva Snežnik. ranie je najvažnejša disciplina tekmovanja ^daB?movali TUDI Uro P° začetku tek->raVi spretnostni vožnji, se 15-uri, se je začelo pri S DEMONSTRACIJA kmetijskih STROJEV V soboto popoldne so pred Bračičevo šolo prikazali kmetijci delovanje kmetijskih strojev za koš- vožnja je bila trf sl-" s’ na" n ■ (to povorko) v povojnih letih. Zastopnik posestva pa je še posebej na kratko seznanjal gledalce s posameznimi stroji, njihovimi značilnostmi, kako se obnesejo, koliko ljudi zamenjujejo in kako vplivajo na proizvodnjo. Po povorki je zbranim traktoristom, strojnikom, gozdarjem in ostalim kmetijcem ter več sto gledalcem spregovoril predsednik občinskega odbora SZDL Janez Merhar. ® PREHODNA POKALA V CELJE Po krajšem govoru tovariša Merharja, govoril je predvsem o nujnosti nadaljnjega izpopolnjevanja znanja traktoristov in ostalih kmetijskih in gozdarskih delavcev ter bližnji proslavi 20-let-nice Kočevskega zbora, je predsednik vodstva tekmovanja inženir Raoul Jenčič razglasil rezultate republiškega prvenstva traktoristov. Največ točk v vseh treh disciplinah (oranje, teorija in spretnostna vožnja) je zbrala eki- Predscdnik tekmovanja inženir Raoul Jenčič čestita najboljšemu mlademu traktoristu Branku Po-jetu iz KGP Kočevje pa Celja I v postavi Ločičnik (kmetijski kombinat Žalec), Slop-šek (KZ Brežice) in Pogačar (hmeljarski inštitut Celje). Druga je bila ekipa Koper I, tretja je bila ekipa Celje II, četrta pa Ljubljana I. Tudi med mladinskimi ekipami so bili prvaki Celjani, pred Ljubljančani in Mariborčani. Najboljša ekipa je dobila prehodni pokal Gospodarske zbornice SRS, najboljša mladinska ekipa pa prehodni pokal Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije, obe ekipi pa sta dobili v trajno last plaketi. •LOČIČNIK (CELJE) NAJBOLJŠI, NAJBOLJŠI MLADINEC pA POJE (KOČEVJE) Med posamezniki so bili najboljši: 1. Ločičnik (Celje) 254 6 točk, 2. Kristanič (Koper) 242,5 točk, 3. Remžgar (Ljubljana) 240,5 točk, 4. Travnikar (Celje II) 234,9 točk, 5. Bulkvič (Maribor) 234,9 točk, 6. Lampreht (Celje II) 230,3 točke Med mladinci so bili najboljši: 1. Poje Iz Kočevja, ki je tekmoval za ekipo Ljubljane. 229 6 točk 2. Lusker (Celje) 225,4 loč,.-, j Podpreds. Rep. gosp. zbornice tov. More predaja prehodni pokal vodji ekipe traktoristov Celje I Štajner (Celje) 218,4 točke. V konkurenci vseh tekmovalcev bi naš Branko Poje zasedel 8. mesto. Lampreht in Pogačar, ki sta se uvrstila pred našim pojetom, imata več prvi le 0,7 točke, drugi pa 0,! točke. Prvih šest članov In prvi trije (Konec na 11. strani) PRVI DAN 3. RIBNIŠKEGA FESTIVALA Gostje Reški gledališčniki — Narodno gledališče Ivan Zajc — so z ribniško publiko že stari znanci, saj smo jih v nedeljo videli na odru letnega gledališča že tretjič, na lanskem festivalu z Romeom in Julijo ter Tripče de Utolče, letos pa s Šenoinim Zlatarjevim zlatom. Ze lani so bili Rečani navdušeni nad Ribnico, starim gradom in obiskovalci in že tedaj so obljubili ,da bodo še in še prihajali med nas. Svojo obljubo so z otvoritveno predstavo tretjega festivala tudi izpolnili. Zlatarjevo zlato je bil dostojen uvod v letošnji festival, s čimer je bil dan velik poudarek kvalitetni rasti festivalov. S to predstavo pa je bilo tudi ponovno dokazano veliko zanimanje ribniške publike za kvalitetne odrske stvaritve, ne glede na to, ali nastopajo gledališča iz Slovenije ali sosednje Hrvatske. Sprva publika ni mogla dobiti pravega kontakta 5 igravci, niso mogli takoj slediti dogajanjem izpred nekaj stoletij, toda kmalu so se vživeli in pozorno sledili dogodkom na odru, kar je tudi potrjevalo spontano ploskanj en po vsaki sliki... Drama Zlatarjevo zlato pripoveduje o srednjeveškem Zagrebu z Reke in njegovih prebivalcih v letih od 1574-92, pripoveduje o meščanstvu v nenehni trdi borbi s plemstvom in vladajočimi krogi za PRIZOR IZ »ZLATARJEVEGA svoje pravice, za pravice malih, zatiranih ljudi, katerim je bil simbol »kmečki kralj« Matija Gubec. V ta okvir pa je Šenoa vtkal zgodbo o nesrečni, prepovedani ljubezni med zlatarjevo hčerko Doro in grofovskim sinom Pavlom, o nedovoljeni zvezi dveh mladih src, ki lahko pomeni tudi novo obdobje pomirjanja in zbliževanja obeh nasprotujočih si strank. Avgust Šenoa (1838—1881) je najpomembnejši hrvaški književnik svojega časa. Književnost je smatral kot orožje narodnega in ZLATA« družbenega preporoda. V sedemdesetih letih preteklega stoletja se je namreč položaj Hrvatske v okviru dualistične Avstro-Ogrske stalno slabšal, književnost pa naj bi bila po njegovem mnenju sred- stvo za odpor, za prosvetno 1 ekonomsko krepitev ljudstva. Re zultat teh spoznanj so števun. zgodovinska dela, med katerim zavzema vidno mesto Zlatarjev zlato. Roman je lepo priredil za gle' dališče Andjelko Štimac, ki je dokaj skrajšani obliki strnil vs najpomembnejše elemente, P°^ trebne za razumevanje teksta. V£~ ški gledališčniki so z Zlatarjevim zlatom doslej poželi že precej Poznanj. Razen tega, da je v domačem gledališču zabeležilo to del rekorden obisk gledalcev, je turn prejelo pet republiških prvomajskih nagrad združenja dramskm umetnikov Hrvatske. Nagrajena je bila predstava kot celota, dra-matizer in režiser A. Štimac, Mi® Sasso za Vlogo Klare, Miodrag Lončar za vlogo Grge Cokolina. pohvaljen pa je bil Josip ZapPa' lorto za vlogo kanonika Vramca. S to predstavo pa so počastili tu' di 125-ietnico rojstva A. šenoe- (fg) Lep uspeh mladega atleta Marljivi atlet Kamilo Možina, član Partizana Kočevje, vidno napreduje v svoji disciplini, tako da se je uvrstil med najboljše skakalce v višino v Sloveniji. Bil je na odsluženju vojaškega roka, pa tudi tam ni miroval. Na atletskem tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije minuli mesec je tekmoval še za JLA in s skokom 190 cm v višino zasedel odlično mesto. S tem skokom je opozoril nase atletske strokovnjake, posebno lz Slovenije, ki so računali nanj po vrnitvi od vojakov. Sedaj je doma in že je prejelo društvo Partizan od Atletske zveze Slovenije brzojavko — pošljite Možino v Celje, uvrščen je v reprezentanco Slovenije. Tako se je boril prvič kot reprezentant v atletskem troboju Srbije-Hrvat-ske-Slovenije minulo nedeljo v Celju. Tudi tu je bil uspešen in je zasedel s Skokom 185 cm četrto mesto in s tem priboril za reprezentanco dragocene točke. Za seboj je pustil oba reprezentanta Hrvatske. K temu uspehu mu iskreno čestitamo. ' Atletika v kočevskem Partizanu se bo tako še bolj razmahnila, ker bo možen trening vso zimo v sodobno opremljeni telovadnici novega doma telesne kulture. POMEMBNO KULTURNO POSLANSTVO, ki ga opravlja ribniški festival, je letos poudarjeno tudi s slikarsko razstavo Janeza Kališnika st. iz Ljubljane, ki je vzbudila precejšnje zanimanje. Razstavljene slike izdajajo avtorja kot izrazitega ljubitelja narave in naše rodne grude, saj skoraj ni kraja, kjer ne bi »zasadil« svojega čopiča. Njegova dela odlikuje izrazita razgibanost in usklajenost barv. Posebno lepe so slike gorenjskih pejsažev, veliko občudovalcev pa imajo motivi iz Ribnice in okolice, ki jih je umetnik napravil nalašč za to razstavo. Minuta po Tedaj, ko ugasnejo žarometi, ko utihne ploskanje in zapusti gledališče zadnji gledalec, si tudi igralec oddahne in najde svoj zaželeni počitek. Še pred nedavnbu je na odru prikazoval lik človeka, v kterega sž je moral vživeti in ga prikazovati čimbolj stvarno v vseh njegovih dobrih in slabih lastnostih. Vživeti se mora vanj ter ga čim realneje prikazati občinstvu. Eden izmed nepozabnih likov, ki so se predstavili ribniškemu občinstvu na prvem večeru ribniškega festivala v Zlatarjevem zlatu, je prav gotovo Mio-drag Lončar v vlogi Grge Coko-lina. Po predstavi sem ga poiskal in našla sva minuto za razgovor. — Nekaj o sebi? — Do vojne sem hodil v gimnazijo, vendar sem moral potem študij pustiti; odšel sem v partizane. Po osvoboditvi sem nadaljeval študij na gimnaziji v Osijeku. Tu sem ostal dve leti, nato pa sem odšel v Pulo. Leta 1950 sem se preselil na Reko, kjer sem še danes. V soboto kulturni večer Od naslednjih festivalskih prireditev Velja opozoriti predvsem na sobotni ribniški kulturni večer OD GALLUSA DO DANES. S tem dobiva festival novo podobo, obenem pa bo to pomemben domač prispevek raznolikosti festivalskih prireditev. Gledalci — upamo, da bo vsakogar zanimala kulturna zgodovina Ribniške doline — se bodo na izviren način seznanili s številnimi najpomembnejšimi možmi Ribnice od Gallusa dalje. Številne recitacije bo povezoval studiozno napisan spremni tekst. predstavi — Katere vloge so vam ostele najbolj v spominu? . — Star sem petintrideset 1® ’ vendar sem v tem času igral naj različnejše vloge. Težko bi se od' ločil, katere so mi najbolj ostai v spominu in katere sem zai£J z vsem srcem. Igralec se m9 vživeti v vsako vlogo, naj bo h1’’, hna ali velika, toda če bi že izb ral, bi se odločil za Jaga v Oto lu (gledali smo ga na lanskol nem festivalu), Magissa v JaJ in vsekakor Grgo Cokolina v ^n0 tarjevem zlatu (preteklo se®) nagrajena vloga od Zdruzci dramskih umetnikov Hrvatsk’-/- — Ste naleteli pri igranju Cokolina na kakšne težave? — Prvikrat sem igral fo y leta 1950; tedaj sem naletel nekatere težave. Od tistikrat . poskušal ta lik čimbolje zaigraj Mislim, da mi je to uspelo-veste, čas tudi prinese svoje. . — Kaj mislite o ribniškem činstvu? . i.ni — O ribniški publiki n;* 'tu. vse najlepše, zna poslušati i di pravilno nagraditi lgraloa^^ to se vedno radi vračamo k z želel pa bi, da se ta P°ve*L„ pri vami še nadaljuje in da bom vas gostovali tudi na k91"’ ng drugih prireditvah, ne sat festivalih. — Gostujete še kje v Sto ge — Razen pri vas, gostuje« { v Ilirski Bistrici, kjer ’i’n‘,cj.0v2>i* gostje JLA, radi pa bi gepi tudi v Ljubljani in to Pr z Zlatarjevim zlatom. . V Najina minuta je Pote , j $te njej ste spoznali igral®8’ ja-mu navdušeno zaploskali ' ni kot letos na ribniškem VJ.ajjal lu. Upamo, da se bo »8 n0ve. med nas ter nam prikaz To' nepozabne in enkratne h plo ga bomo sprejeli in 8 pa to nagradili s ploskanjem- je. je zanj tudi največje za Uporna kri . . Čeprav izmučeni in lačni, so hitro stopali po cesti proti Cerk-ici. Veselo so se pogovarjali o pravkar preživelem strahu in ugi-an, kaj j® nagnalo -policijo, da jih izp-usti. Nekateri so se junačili, • a , n* kilo Prav nič strah ali pa se celo hvalili, da So vedeli, da hh bodo izpustili. ' . , ja. Vsi smo junaki, pa bi bilo po mojem mnenju vseeno reba pogledati v hlače nekaterim, če ni kakšne stvari, ki ne sodi tja«, je med smehom rekel učitelj. n , . Pred Cerknico jih je pričakala partizanska patrola. Ko so jet-"'h zagledali partizane, so jim stopile solze v oči in nekateri so -a™i jokati od sreče. Objemanja in poljubovanja ni bilo konec, uokler se ni osvobodil komandir patrole. »Pozdravljeni, tovariši, na osvobojenem ozemlju!« jim je zakli-hh potem pa nadaljeval: »Prišli smo vas počakat, da vidimo, če oodo zelenci držali svojo besedo. Vemo, da ste mnogo pretrpeli v zato pa vam v imenu borcev Notranjskega odreda želim, »,a "i se v naši sredini dobro -imeli in pozabili na prestano trpljenje, 'mdili vam borno vse, kar premoremo, da se zacelijo vaše rane in ha se boste med nami počutili kar najbolje. V vasi čakajo vozovi, a vas odpeljejo v Grahovo, kjer boste počivali nekaj časa, dokler e boste odšli po enotah ali na zdravljenje. Pojdimo, tovariši!« čal Cčividno je ta govor zanj predstavljal velik napor. Ko 'je kon-na nervozno popravil titovko in se na čelu skupine podal Za njim so se zvrstili ostali, borci iz patrole pa so se po-esali med osvobojene jetnike. oh ^h^ahi v Cerknici so jih očividno že pričakovali, ker je bilo n-Acesti mnogo ljudi. Ko so prispeli v vas, so jih najprej pričakali ie rnrji: ^sak pionir je imel v rokah šopek rdečih nageljnov, ki jih dii'7r^u ,enemu °d osvobojenih jetnikov. Ko je Sonja -prejela rože, ,„,a J1*1 je majhna deklica, je najprej poljubila dekletce, nato pa 4.- "Pala.sv°j obraz v šopek. Vonj je bil tako opojen in njena no-v fUt-e ^Ua tako razburkana, da so ji solze sreče same navrele cv'etje svotxxlri Ur° '*e*n^ca’ mu^ena *'n pretepena, sedaj sprejema se 60 86 naložili na vozova, ki sta bila že pripravljena, in vem <2°Vl/1 0(1 bojaznih Cerkničanov ter se odpeljali proti Graho-vafe^P°t0lna 80 56 morali ustaviti še v Martinjaku, kjer so jih vašemu, prav tako čakali. PosamPTn! i?«™1 80 P° končanem sprejemu razdelili sikupino na mezne hiše, kjer naj bi jedli in se naspali. darsko^T^f bda dodeljena h Kranjčevim. Kmečka hiša in gospo-Spreielipos. Pl6 sta dokazovala, da je Kranjc dober gospodar, v kot svojo hčerko, -ki se je po dolgi odsotnosti vrnila hi bil i ° ®°nla jo poželjivo goltala kruh in meso in čeprav ki i«, S l1 J® teknil, V zaporu je bila vedno lačna in njeno telo, Sed v r.° vsak dan več’ ni dobilo svojega. Bila je vedno lačna, ho iJ ?a bil prcd nj° cel hlebec kruha in suhe svinjine in hlast-(jgj Jodla, kot bi se bala, da bo zmanjkalo. Kranjčevka jo je gle-druži^v se ji je v dno srca. Med jedjo 'je Sonja pripovedovala je nmlii a»° je v zaporih in kje je bila ujeta. Ko se je najedla, damašn- a’ j gre lahko sipat. Hotela je biti sama, da uredi vtise še Potem pa je le zatisnila utrujene veke in se htati i0U-a Y sPokojen sen. Sanjalo se ji je, da je prišla domov in t>artiz'm-]e cakalQ na pragu. Vojne je bilo konec in mimo hiše so °hjeti n= Vodili dolge kolone ujetih osvajalcev. Z mamo sta stali ?zt°ka in Vratih in Pozdravljali partizane. Med njimi je zagledala 1U Vabila planila v objem. Mati ju je smehljaje opazovala in V Prve s n?'1 gresta notri. Stala sta ob materi in vsi skupaj so zrli •- onenc žarke, ki so zlatili strehe hiš. Sonja se je smehljala Bil 8mebljajem na ustih prebudila v nov dan. ° svetlo in zunaj je sijalo sonce. Iz hleva je bilo slišati \7 Kanie *• • veuo ln zunaj je sijalo sonce, iz je uno susuu u.stala ip • vine in glas gospodarja, ki se je pogovarjal z živino. »jer ieJR-I.n s.e oblekla. Stopila je k oknu in pogledala na dvorišče, ?rhje. Znoij6 evka krmila kokoši. Prerivale so se in se teple za kdaj pa Siedala je petelina, ki se je košatil bolj od strani in le 8 Drerivan- P°zobal kako zrno. Zdelo se je, kot da ga je sram Je in kokodakanje kokoši. Pred leti so pričeli graditi cesto od Dola pri Predgradu proti.Brodu. Cesta naj bi šla ves čas ob lepi Kolpi in bi bila, poleg tega da bi koristno služila prebivalcem, tudi turistična zanimivost. Puljski otroci v Kočevju V petek, 23. avgusta, so prišli na enodnevni izlet v Kočevje otroci iz Pule, ki preživijo del svojih počitnic v ortneškem gradu. Pod vodstvom vzgojiteljev so si poleg mesta ogledali tudi muzej v starem internatu. O zgodovini in pomenu Kočevske med NOB je puljskim otrokom govoril upravnik muzeja Peter Šobar. Orisal jim je pot Kočevske od Or-tenburžanov, vladavino Celjanov (Friderik in Veronika), izselitev Kočevarjev in slavne dni NOB. Nato so si otroci iz Pule ogledali muzej. Fantom je ugrjalo zlasti razstavljeno orožje, leklice pa so se zanimale za delo tiskarne v Rogu, Bazo 20, za delo Jožeta Šeška itd. Mnoge so se za- IZ PREDGRADA V Predgradu imamo tudi zdravstveno postajo, v kateri dela zdravnik vsako sredo od tretje ure dalje. Vsakokrat ima dovolj dela, saj se včasih zbere tudi do trideset bolnikov. Zdravstvena postaja je res lepa in lepo urejena, manjka ji le telefon. Bilo bi zelo koristno, če bi imeli v zdravstvenem domu telefon, ki bi ga lahko napeljali iz Knežje iioe. nimale tudi za roško ofenzivo, boj pri Jelenovem žlebu in za likvidacijo plavogardistov v Grčaricah. Velik vtis je na obiskovalce iz Pule napravil tudi ogled starinskih predmetov (veliki vrči, kolovrati in slike), zanimali pa so se tudi za divjad po naših krajih. Petkov ogled muzeja v Kočevju jim bo ostal gotovo v lepem spominu, saj so sc seznanili z zgodovino kakor tudi s sedanjim delom ljudi v teh krajih. Zato ni nič čudnega, če so v knjigo vtisov o muzeju napisali: »Obiskali smo ta muzej in si z zadovoljstvom ogledali zelo bogate zbirke, ki dokumentirajo predvsem boje iz težkih dni NOB. Zahvaljujemo se toplemu sprejemu in želimo še nadaljnje bogatenje tej zbirki.« Nato so si otroci iz Pule ogledali še mesto in se niso mogli načuditi njegovi čistoči ter stavbam, ki so jih zgradili v zadnjem času. Otroci iz Pule bodo v ortneškem gradu še drugi teden, potem pa se bodo vrnili domov. V tem času so napravili že več izletov na Grmado, stari ortneški grad ter v Ribnico. Z bivanjem v Sloveniji so zelo zadovoljni. To je že tretja izmena otrok iz Pule, ki je letos preživela počitnice v ortneškem gradu. 30 let dela PGD Bukovica Pred dnevi so člani gasilskega društva Bukovica proslavili 30-letnico društvenega obstoja. Za ta jubilej je bil pripravljen zelo pester spored. V petek, 9. avgusta, je bila velika gasilska vaja, v soboto slavnostna seja in zažiganje kresov, v nedeljo pa prosta zabava na istem mestu, kot je bila pred 30 leti. Slavnostne seje so se udeležili vsi člani UO, med njimi tudi 5 ustanovnih članov in veliko število mladih gasilcev. Sejo je vodil predsednik društva tov. Tone Zobec, ki je opisal delo članov od ustanovitve do danes. Med drugim se je tudi spomnil vseh umrlih, posebno pa še onih, ki so padli kot talci od italijanskih okupatorjev, kakor tudi onih, ki so dali svoja mlada življenja v času narodnoosvobodilnega boja. Po gnusnem zločinu okupatorja, ki je na zverinski način moril naše zavedne člane in uničil vse gasilsko orodje in opremo, se je društvo znova dvignilo v svo- bodni novi Jugoslaviji, tako da je med najboljšimi v teh krajih. Poveljnik občinske gas. zveze Ribnica je pripomnil, da v takem društvu ni nobenih zaprek pri nadaljnjem delu, saj nam je tu porok m Jina, ki je je veliko v društvu. Nadalje je pripomnil, da naj mladina sledi navodilom in priporočilom starejših članov pri vzgoji za strokovno usposabljanje kakor tudi pri vseh drugih akcijah društva. Po končani slavnostni seji je mladina pripravila kresove, ki so zagoreli v prelepo tiho poletno noč na vseh treh hribčkih na pobočju Velike gore. S. A. NEUTRUDNI ŠMALCELJ V Predgradu imajo tudi godbo na pihala, tamburaški in pevski zbor. Vse to veliko kulturno dejavnost vodi neutrudni tov. Jože Šmalcelj, ki mu kljub njegovim letom mka še vedno lepo drsi po tipkah klavirja. Res vredno posnemanja! OB OBISKU HRUŠCOVA V JUGOSLAVIJI Od rudarja do voditelja Hruščov prebije v svoji delovni sobi včasih tudi šestnajst ur. Kljub temu, da sovjetski voditelj ni več tako mlad, tega skoraj ni mogoče opaziti. Njegova velika energija ne pozna znakov pe-šanja. Sovjetski premier Hruščov prejšnji torek opoldan ni priletel na obisk v Jugoslavijo prvič. pred tem je bil pri nas že dvakrat. Živahen in zgovoren ruski značaj Hruščova je pripomogel, da je obiske v tujih državah uvrstil kot sestavni del svojih političnih nalog. Zato so se v zadnjih letih odnosi Sovjetske zveze skoraj z vsemi državami popravili. Kjerkoli se sovjetski voditelj spusti v pogovor, ni dolgčas. Dobro je znan po svojih duhovitih in domiselnih izjavah. Njegov jezik je slikovit in poln posrečenih primerjav. Za vsako stvar najde posrečeno obliko. Ko je pred nedavnim odgovarjal na kitajske napade, je uporabil slikovito primerjavo: »Vsako topništvo strelja preko glav svoje pehote. Toda zelo slabo je topništvo, ki strelja po svoji pehoti!« ZASLUGE ZA ODGOVORNOST Nikita Hruščov ima kot voditelj največje socialistične dežele in ene izmed gigantskih velesil precej veliko zaslug in odgovornosti za mir. Zasluge za to, ker se je v zadnjih letih že uveljavilo stališče mirnega sožitja ter utrdil mir in odgovornost za to, ker je svetovni mir treba neprestano u-trjevati in izgrajevati z opuščanjem starih nasprotij iz časov hladne vojne. Hruščov se je kot zagovornik miru in nasprotnik vojne že izkazal. Popuščanje napetosti in prvi sporazumi so v veliki meri njegova zasluga. Hruščov je voditelj, ki ima tesen stik in posluh za težnje sovjetskega ljudstva. In ni čudno, V Hruščovovi delovni sobi v kremeljskem dvorcu stoji na pisalni mizi majhna maketa letala in slika Lenina. Letalo je znamenje velikega tehničnega napredka v SZ v zadnjih letih, Leninova slika pa naj bi pomenila zaupanje v nauk, ki ga je s takšnim zanosom začel uresničevati v zaostali Rusiji Lenin. da je že dolgo spoznal, da je mir socialističnim deželam najbolj potreben in da .vojna ni nujna za odločilni obračun s kapitalizmom. OD RUDARJA DO VODITELJA Življenjepis Hruščova je tesno povezan s stališči, ki jih zagovarja v svoji politiki. Prištevajo ga med najstarejše komuniste, ki so se izkazali v oktobrski revoluciji. Komunist je postal v letu oktobrske revolucije (1918). Rodil se je 17. aprila 1894 v Kalinovki, v kurski guberniji. Njegov oče je bil rudar. Tudi sedanji sovjetski voditelj je v mladosti delal v ru niku. V letih velike državljanske vojne se je pridružil Rdeči aim di in v njej kmalu postal P° tični komisar. Po zmagoslavni državljanski vojni se je vrnil v staro rudarsko naselje v Uki aj ni. Spremenjeni pogoji so m omogočili šolanje, kar je bilo P1 J za sinove rudarjev nemogo • Obiskoval je delavsko univerz • Po končani šoli je mladi ruo postal partijski delavec Donbas • Leta 1929 je začel zopet študir v Industrijski akdemiji v Mosk > kjer so ga tudi izvolili za sekir tarja partijske organizacije, leta 1932 do 1934 je Hruščov najprej drugi, pozneje pa prvi seki (Konec na 7. strani) Kako dolgo še? Univerzitetni profesor Jan Lavrin, šef slavistične katedre v Londonu, ki preživlja vsako leto več mesecev v naši domovini, je poln hvale o lepotah naše domovine, posebno o prebivalstvu. Svojo iskreno ljubezen do naših krajev in naroda je manifestiral s tem, da je kupil v Piranu hišico, katero si je preuredil za vsakoletno letovanje. Piran ga je posebno navdušil s svojo arhitekturo in mu pravi enostavno Dubrovnik Slovenskega Primorja. Izjavil pa je tudi, da ga preklinjanje silno moti, pa naj to sliši na ulicah, v poslovnih prostorih ali kjerkoli. Moti ga in žal mu je, da tako čudoviti ljudje ne morejo biti brez te grde razvade. Zakaj bi ne mogel biti ta gostoljubni in prijazni narod brez psovk, ki so včasih prav grobe in »ne doli-kuju jugoslovanskom čoveku«, je dobesedno izjavil ta ugledni gost našega Primorja. Ko sem tako čital časopis, organ turistične zveze Jugoslavije »Turističke novine« iz Be- ograda, mi je nehote prišlo na misel, kaj bi ta človek dejal, če bi bil slučajno nekaj dni gost kot turist v našem mestecu. Ze pri predšolskih otrocih bi opazil in se prepričal, da so že krepko zakoračili po »je beli cesti«, kar se še stopnjuje pri šolskih otrocih, mladini in odraslih. Vse to pa se še okrepi ob posebnih prilikah, n. pr. kadar se prepirajo stalni »ci-fači« po skritih kotičkih in dvoriščih ali pa ob sobotah, ko se vsujejo kasno po polnoči iz gostinskih obratov rekreacije polni gostje vseh vrst. Ce je pa uspelo priti do tepeža že pred polnočjo, pa boš lahko slišal že prej, kaj ti »krokarski levi« zmorejo, spati tako ne moreš! Nekdanji tako pohlevni in že skoraj folklorni vrag in hudič ter udomačeni »vrag ti materi« od duli, so se morali umakniti krepkejšim zastopnikom preklinjanja iz domačega vrta, kjer prevladuje sočno južno sadje. Pa tudi uvoženega preklinjanja v vseh mogočih jezikih je veliko, kar je pač odvisno od tega, koliko je tak pretepač in razgrajač svetovno razgledan. Kdor dvomi v to. ga vabimo ob večerih na Trg svobode in kmalu se bo prepričal, zakaj tam počitka potrebni občani nimajo miru, posebno še, če k temu prispevajo mopedisti z nočnimi vajami in tehničnim preizkušanjem svojih motorjev pred kavarno. Se marsikaj bi se dalo ugotoviti, a moj namen je bil le< da bi uvideli vsi nujno potrebo, da bi pričeli energično zatirati te pojave in vzgajati ljudi ,če hočemo imeti večji obisk in korist od turistov. Turisti si želijo počitka in nočni mir, pa tudi nič kaj navdušeni ne bodo zapustili naše mesto, ko bodo čitali na svojih od pota zaprašenih avtomobilih s prstom pisane izlive naših najmlajših: »ti si bik«, »fičo vozi afne« itd. Marsikaj ti mladi umetniki-primi-tivci tudi narišejo, o tem Va bolje, da molčim. Ko tako nadalje premišljujem, si ne najdem odgovora, kdo je pravzaprav odgovoren za tako stanje? A. Arko Avgustovske noči Avgust sodi med najprijetnejše mesece v letu. Kdor le more, zapusti mestne zidove in se odpravi v hribe. To sem storil tudi jaz. Četudi so dnevi dolgi, so se vendarle toliko skrajšali v korist noči, da moremo tedaj, ko postaja tema, dalj časa uživati lepote neba, ki je pri Jelenovem studencu še posebej lepo in zanimivo. Večeri ob ognju, ki daje svetlobo bližnji okolici, se prepletajo z blago, medlo svetlobo lune. Čudovite slike daje gozdno drevje skozi rešeto vej in vejic. Popolna nočna tišina vlada v gozdu. Veter potepuh je ta čas odpihal drugam. V primerni oddaljenosti od ognja, kjer se je pekel nov krompir, sem na smrekovih vejah ležal na hrbtu. Občudoval sem čisto nebo in zvezde. Zdelo se mi je, kot da vse visi na nitkah, tik nad smrekami, jelkami in bukvami. Ločili so nas tisoči svetlobnih let. V oči mi je padel Jupiter, največji planet našega osončja, ki je krasil nebo. Rimska cesta mi je nudila največ užitka. Peljala je od severa proti jugu, čez Mestni vrh za kočo PD Kočevje proti Ledeni jami. Čakal sem, kdaj se bo kdo pripeljal po njej. Prišleka ni in ni hotelo biti. Ko tako čakam, se posveti utrinek neke zvezde in preleti nebo. Spomnil sem se na veliko in skromno željo, da bi še dolgo hodil po kočevskih gozdovih. Ko sem zopet pogledal iz gozdne teme proti Mestnemu vrhu, so pred očmi zažareli neskončni milijoni daljnih zvezd. Zagledal sem se v veliki voz, kako ritensko drsi proti horizontu. Gledal sem in gledal ujet v edinstveno lepoto divjine, dokler me ni zazeblo v hrbet. Vstal sem in začel odgrinjati pečen krompir. Natikal sem ga na ošiljeno leskovo paličico in ponujal okoli ognja sedečim go-ščarjem. Le-ti so krompir, pečen v žerjavici, s slastjo jedli. Dejali so, da se krompir v takem okolju bolj prileže kot meso doma. Med tem se je luna pomaknila na zahod, z njo vred pa tudi svetlobe in sence gozdnega drevja. Se enkrat sem z očmi obletel ta čudoviti svet ob polni luni za Mestnim vrhom in se odpravil spat. V postelji sem še krajši čas razmišljeval o vsem, kar sem doživel na dopustu v prirodi in ugotovil, da se pri sedanji razvojni vrtoglavici brezskrbno zapravljajo dnevi in noči v mestu in v prirodi. Ne znamo več uživati lepot, ki nam jih nudi priroda vsak dan, vsak mesec, vse letne čase, ob soncu, dežju, snegu, iv}U> megli, pa tudi mrazu. Človeka od jutra do poznega večera obdajata naglica in T0~' burjenje. Kljub tehniškemu napredku, uvajanju strojev in skrajševanju delovnega časa postaja delo vedno bolj enostransko, napornejše in utrudijivejše. Ljudje se vse bolj gnetejo v delovne prostoru, na ulicah, v javnih prometnih sredstvih, v stanovanjski naseljih, zabaviščih in počitniških krajih. Napori pri snovanj športnih prostorov, olepševanju mest z zelenimi površinami, P°r in vrtovi ne morejo nadomestiti izgube harmoničnega in zdraveg življenjskega prostora. • Sport, kulturni filmi, sončne kopeli in obsevanje le skopo na domeščajo prirodno, zdravo delo v gozdu, na poiju in prirod življenje z zadrževanjem na svežem zraku in soncu. Izguba st nega in intenzivnega prirodnega življenja oblikuje in ustvaL • povezana z nezdravim načinom življenja in vedno manj spros nim delom posameznika na tekočem traku, nov tip človeka, k1 ? vedno bolj dovzeten za različne bolezni psihološkega značaja. Ta > kjer je nekoč zadostoval navaden hišni zdravnik, se pojavu zdravniki za živčne bolezni, psihiatri ter psiholoni kot gol'"’ dežju. Pisanje o zdravem stanovanju, zdravem oblačenju, zdr„tU u-Kj&ju. i ibiiiijt; u zuTuvem onniuviniju, zaT&vcTti ooiuCcfiiyM-? prehrani, zdravem dihanju, zdravem delu in zdravem leltuhare i spoznavamo, da Je zdravje pogoj gibanje v zdravem Pr*r vedno močneje narašča. Pri vsem tem pa le spoznavamo, da J duševno in telesno zdravje pogoj gibanje v zdravem prirod okolju. Zato pomenijo hribi, gozd in voda vsem tistim brez grude prirodo in domovino. , Peter Vovk Doslej se je rodilo nad 77 milijard ljudi Po računih washi n gton skega demografskega inštituta se je doli,,i-r0dil° nekai nad 77 milijard J.,.".1 na našem planetu, ki ima J tri milijarde prebivalcev. To Jwilko so dobili na temelju pred-da se je človek razvil 600.000 leti in da se je od ^ega časa do šestega tisočletja 1 ■) našim štetjem rodilo skupno ^ nnlijard ljudi. Nizko število za ^obie več sto tisoč let so vzeli čas^v, kor ž*vel° v pradavnih li, it1 na zemlji sorazmerno malo zelo1 ker ie bilo tudi rojstev Sol°t“ Primerjavi s kasne-i" 'Uiednikoea pesta Sol, bolno srce in okus čajn^0*051*1* raziskovalci priporo-in w.l^dem, ki imajo bolno srce Vaio v kryni Pritisk, naj uži-tjraTIJcar, najmanj soli, ker prevpil ra'ba te začimbe neugodno stan,• na njihovo zdravstveno tij0 lu',a' Zlskavc kažejo, da ču-tiskom^v^ ^^anim krvnim pri-tisti , _,c^JO Potrebo po soli kot jim je se Pravi, da Je vsaka jed premalo slana. zadje" da bi osvetlili o- Sp^irVe 0"r$niV^ezi0tSo G aZmŠki ravnikf\ak- skupinama - v 2 1 z ^iSanim. v kota tl j nmalnam krvnim pritis-s so]lir aau po dva kozarca vodo ki J oziroma s sladkorjem. Vsi. čutih 5L1* sladkano vodo. so to malo’ , prav je vsebovala zelo z vrvu , kor->a> drugače pa je bilo °- ki so ji dodali sol. Pritisk^0 z normalnim krvnim Še mnrJ? 80 zaznali že najmanj-raj n„,''ne soli, reagirali so sko-kor. I, nk0 tako kakor na slad-Da je v;,nn z zrvišanim pritiskom kar pr.,„0. treba primešati v vodo Mii. TTcrr.fl sob, preden so jo ču-sokim Pri ljudeh z vi- hajo m,J"VTl'rn Pritiskom nasto-iztned rv,rv° -V °kusu kot enem raziteio uh čutov, in sicer najiz-3e toi, „ °dnosu do soli. Ti ljud-da je i :?Vonjo o določeni jedi, ni v pioi 1 a*a' vse dotlej, dokler jjdfav' xi sob. kot je potrebuje daj a jo s.,,vek* zato nenehno do-!y°j Organ;8 1601 'pa spravljajo v ^rm-bg kr.t mnogo več te za-®°de n., drugi, čeprav bi morali fati tudi lšan krvni pritisk užitka Drorr,2? okus zdravega člo- Prcmalo slane jedi. ""............ tNINHIINliniHMINIlIllHHIIinni.....Hill llillllllllliili,i IIHHI SVE2E v POLETNIH ^ DNEII VoriU sveži videtl v vročem polj in dok treba malo več naffvajrn<>d*rc v,olte kot sicer. s bo n vsak dan, zelo se Vits« e*« Hi? »KS10 v»*>. m3 5i„” CTna utn V P°letnih dnevih otvf? korrioinfnrx5t' Namočite ro-ntek 1 mrzilo vodo in br>rab,jat! tenfr^Uje^^f.. solea - led, ki faj ^,.Ivicnjakf JOten voni P° po-to rlon orJ'* P°Kosto perilo, * tako hitro, da 1Ka zahteva. Zadnjih nekaj desetletij pa se prirastek prebivalstva tako naglo veča, da vzbuja zaskrbljenost mnogih znanstvenikov. Kakor je znano, je pred dobrim letom 172 osebnosti mednarodnega slovesa iz 19 dežel — med njimi je bilo tudi 39 Nobelovih nagrajencev — predlagalo OZN, naj zastavi ves svoj vpliv, da se 'bo zmanjšal prirastek v svetovnem merilu. Rezultatov za zdaj še ni, čeprav so bolj razvite dežele uvedle nadzorstvo nad rojstvi. Spričo tega je zelo verjetno — tudi to navaja washingtonski inštitut — da se bo število sedanjih /prebivalcev na našem planetu čez štiri desetletja podvojilo, če ne bodo vse dežele učinkovito omejevale prirastka. Prebivalstvo nerazvitih dežel se množi mnogo hitreje, kot znaša prirastek v razvitih deželah. Povprečni letni prirastek v razvitih deželah je 10, v nerazvitih pa 25 na tisoč prebivalcev. Nič čudnega torej, če imata največ ji prirastek Azija in Afrika, najmanjšega pa Evropa. Zanimivo je mnenje nekaterih znanstvenikov, ki pravijo, da je prirastek izrazitejši v deželah z delno podhranjenim prebivalstvom. Obilna hrana z zadostno množino kalorij in vitaminov zmanjšuje generali vno sposobnost, zatrjujeta Tighbowle in Gent s Hopkinšove univerze, ki sta delala poskuse s psi. — Seveda ne manjka tudi nasprotnih mnenj. Povzetek iz podatkov ZN: če bi se človeštvo množilo v sedanjem tempu, bi prišlo čez 600 let lia vsakega prebivalca v svetovnem merilu le še dober kvadratni meter zemeljske površine. Hrana je prav tako skrb, ki neločljivo spremlja nagli prirastek prebivalstva, ker njene zaloge močno zaostajajo za dejanskimi potrebami — dve tretjini svetovnega prebivalstva nima dovolj hrane, mnogo ljudi umre od lakote — čeprav se je na primer kmetijska proizvodnja ZDA povečala v drugem desetletju za 30 odstotkov v primerjavi s predvojno. Vendar svet morda nima pravega razloga za tolikšno zaskrbljenost zaradi prirastka, zakaj »v naravi se bo vsekakor zgodilo nekaj, kar bo to preprečilo«, kakor ugibajo eni, ali pa bo »znanost v svojem vrte glavnem, mrzličnem razvoju k napredku odkrila idealno rešitev tega problema«, kakor trdijo drugi. NEUTEMELJENE TRDITVE Tovariš urednik! V predzadnji številki Novic je bil objavljen članek »10 let DPD Stara Cerkev«, v katerem piše C. N. o t. i. impozantni in edinstveni prireditvi, ki je bila na ustanovnem občnem zboru pred desetimi leti. Pisec članka tudi navaja, da je prišlo kmalu po ustanovitvi do motenj, ki so razbile mlado društvo, da še do danes ni našlo ravnotežja. Vendar bi rad omenil, da je bilo takih prireditev, ki niso bile »impozantne«, kot navaja pisec članka, temveč mogoče celo boljše ali vsaj enakovredne. Ena teh je bila ob otvoritvi novega orosvetnega doma v avgustu 1961. Hkrati bi rad opozoril, da v društvu ni prišlo do razdorov, razen v prvih dveh letih po ustanovitvi. Od tedaj naprej se je društvo lepo razvijalo, posebno v zadnjih štirih letih. V tem času je Svoboda s pomočjo vseh organizacij v Stari cerkvi zgradila Kulturno prosvetni dom, ki je po oceni vreden 14 milijonov din: od tega smo dobili od občinskega ljudskega odbora Kočevje in od KGP Kočevje 6 milijonov din, ostalo (8 milijonov din) pa so prispevali vaščani s prostovoljnim delom. V zadnjih štirih letih smo iz lastnih sredstev nabavili kinoprojektor, televizor in magnetofon. Lani smo naštudirali tri igre in veseli večer, s katerimi smo nastopali doma in tudi gostovali, letos pa smo uprizorili komedijo Mandragola in z njo tudi gostovali v Kočevju, Ribnici in Dolenji vasi. Razen tega smo imeli skupno s šolo več proslav ob državnih praznikih. Iz tega je razvidno, da društvo uspešno dela in ne drži trditev v članku, da se je društvo kmalu po ustanovitvi razbilo in lovilo ravnotežje. Franc Mrhar, preds. DPD Svoboda, Stara cerkev PROMETNEGA ZNAKA NI Tovariš urednik! Odločil sem se, da napišem nekaj vrstic v vašem listu o vezalni poti Ribnica—Jurjeviča Sodražica ter cesti, ki veže Žlebič, Breže ter Jurjevico. V Jurjeviči je križišče obeh cest, vendar na žalost brez prometnega znaka. Prejšnjo nedeljo pa me je k pisanju privedla nesreča, ki sem jo videl. Po cesti iz Brež čez Jurjevico je pripeljal osebni avtomobil z normalno hitrostjo, prav tako pa je pripeljal iz Ribnice osebni avtomobil. Tako je zapeljal osebni avtomobil, ki je prihajal iz Ribnice, pravokotno na glavno cesto. Ker ni pred križiščem nobenega prometnega znaka, je avtomobilist nič hudega sluteč za peli ni na glavno cesto in nesreča je bila tu. Ne mislim ugotavljati, kdo je kriv. Vendar mislim, da nemajhen del krivde za nesrečo lahko prevzame nase cesta in pa tisti, ki je zadolžen za postavitev prometnih znakov. Vem, da ceste IV. reda nimajo cestnih znakov, toda lahko trdim, da je prav na tej cesti ob nedelinh tak promet, kot na cesti III. reda. Mnogo pa je na tej cesti tudi motoristov, tako da dobi človek nehote občutek, da se po njej vozijo vsi (tudi tisti, fi nimajo izpitov). Večkrat vozijo po skrajni levi strani, da se jim ni moč ogniti. Malo pa ie med njimi takih, ki »'>-«'•>.-7ijo luč ob srečanju, zato si človek ob nedeljah zvečer ne upa niti na cesto. Opozoril bi še na to, da je v Jurjeviči tudi mnogo otrok in človeku kar srce trepeta, kdaj bo zagledal na tleh povoženega otroka. Mnogo se je že govorilo o novem, preglednejšem ovinku, toda do sedaj ie vse ostalo le pri besedah. Moje mnenje je, da je bolje poskrbeti za varno vožnjo, kot pa imeti smrtne žrtve ali invalide. Upam, da bo ta članek vzbudil vsaj malo razumevanja pri odgovornih, da bodo poskrbeli za varno vožnjo, na tpdi za varnost otrok in starih ljudi tudi tu pri nas v Jurjeviči. K. K., Jurjeviča FARA OB KOLPI OD RUDARJA DO VODITELJA (Nadaljevanje s 6. strani) tar partijskega komiteja v sovjetskem glavnem mestu. S tega položaja odhaja v Ukrajino kot prvi sekretar CK KP Ukrajine. Med drugo vojno se je izkazal na volgograjski in ukrajinski fronti. Zaradi hrabrosti je bil no-višan v generallajtnanta Rdeče armade. Po vojni je bil zopet izvoljen za prvega sekretarja CK KP Ukrajine, dve leti pozneje pa za sekretarja CK KP SZ in prvega sekretarja moskovskega oblastnega komiteja. Na 19. kongresu partije je bil zopet izvoljen za sekretarja K? SZ in člana političnega odbora. V septembru 1953 so ga izvolili za prvega sekretarja CK KP SZ. Končno ga je 27. marca 1958 Vrhovni Sovjet ZSSR izvolil tudi za predsednika ministrskega sveta. f > (' I' I' I' I', I', I' I' V, I' 1» I' «► I' I' I' I' v > 1» V neznanskem navdušenju lopne s pestjo r. veliki črni omari v kotu, tedaj pa je od zgo ,j padla krtača za čevlje, ki jo je nekdo spra tjakaj in ga česnila po glavi. Dule je zavpd- ^ — Dovolj je bušk, saj verjamem! — ^umil nja je zagledal razposajenega Duleta in Pla proti njemu. . — Le čakaj, boš videl, kako boš letel iz m nata. — De-De-Ha se je naježil. A]j — Bi mi rad priskrbel še tretjo buško, naj samo moja glava plača za današnje ve* Uje? — Mile Skorič, moj nekdanji zaščitnik v P^j internatskih dneh, se je naši razigrani skuP prijateljsko smehljal. Najbrž je Slutil, kdo »botroval« pogrebu črne knjige. Naposled ie -j, pil k meni in me tovariško potrepljal po r — Sijajni dečki ste. Ni mi žal, da sem kdaj postavil zate. — ' Največja nesreča in žalost za gorečega donija pa je bilo to, da je bil prefekt zdorna^ da ni bilo nikogar, ki bi začel s preiskavo, kler je bila stvar še sveža. — Le, le, gospod prefekt se bo vrnil čeZ dni, pa si bomo takrat pogledali iz oči v °c ’ je grozil in pogledoval Duleta Hajduka. Bobo Pujs je priliznjeno ljubkoval v internatskega mačka Jaka in pomenljivo g°' — Vem, kdo je to storil, vem. Se ugiba1 ni treba. — ge Tedaj pa je Smrdonja povohal po zrak0-zresnil, sumljivo pogledal Boba, stopil bliz6, duhal in grozeče dejal: vsti, — Ti dišiš po moli kolonjski vodi. ki so jo ponoči ukradli,— Bobo Puts prebledi in se zmede. ka]co — Maček diši. Že celo jutro se čudim, to, da tako lepo diši. — __ ga- — Le glej, kako laže, maček da diši! gode Baja in nam pomigne. __ l£ — Seveda laže! — zavpije Smrdonja. na- čakaj, da pride prefekt... Le kdo bi si Kaj kega mislil. — Pravcata snet, — doda Baja in se sp dogodka z Zoro. — Jaka diši, res! — se je branil Bobo. __ je — Nai. naj, tudi nam je nekaj zadišalo, zagrozil Smrdonja, res — Sled kaže nate. Naj še Baja poduha, ne diši po moji vodi. Baja je z odporom poduhal in naki puhnil. .haiP — Da, da, po vodi in majčkeno pp .j ne' Kuli. Mislim, da mu za to ječa ne uide, Jovo, ti si strokovnjak za te reči. Jovo Škandal je modro .prikimal LoC — Tole ponoči je bila vlomna tatvina, je vdrl v zaklejene prostore, zlomil Wpp predala in si prisvojil premete z dotočen nostjo, vse to z namenom, da se z rialno okoristi. To je pravzaprav velika tatvina, kar je Vlomljeno i skozi predal da, za te reči predpisuje zakon ječo. Bobo je požiral slino in preplašeno bul.i: ko da že sedi pred sodiščem. — Ali ga primerno? — je vprašal .Tovo- ^s, — Počakati moramo prefekta, — odg°v° lo Smrdonja. pgV' — Svinjak je še prazen, — reče Jovo. no primeren prostor za tegale malega, oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 - v, _________ Razvoj ljudske oblasti v NOB DRUGA DELOVNA SEJA 2. oktobra 1943 ob 9. uri zvečer. Bogdan Osolnik je Stn-e^ovni Predsednik pozdravil nove delegate s Primorske in njJeJs^e- (Vsi poslanci so vstali. Dolgotrajno in viharno vzklika-delegacijama se je stopnjevalo do nepopisno navdušenih ma-}efc'stacij. Slišali so se vzkliki: »Živela svobodna Primorska!« in v!lsta drugih vzklikov, katere je viharno ploskanje zadušilo.) ua Predsedujoči je pozdravil še delegacijo tovarišev iz bele Ljub-(Nastale so spet večminutne manifestacije.) Grah°r ,e P°zdrav\l v imenu primorskih Slovencev tovariš Jože n°r, odposlanec Ilirske Bistrice, ki je dejal: ozdravljam tovariše predstavnike Osvobodilne fronte, tova-Si0v e *n tovarišice in se zahvaljujem v imenu primorskih in istrskih 23-IpG/lCeu za Pomoč k osvoboditvi izpod tujega jarma in našega trpljenja.« bur~.r je pozdrave primorskih in istrskih Slovencev sprejel z Urn"ni ovacijami. Op iVaf° je spregovoril Peter Stante, poverjenik Izvršnega odbora štajersko in Zbor ga je ravno tako navdušeno pozdravil. »n0im *e dejal: Hahn rapi tovariši in tovarišice! Preden začnem, vam izrekam pTehiV^6 Pozdrave v imenu trpečega in krvavečega štajerskega vin?iDalstva' Cast mi je, da lahko na tem mestu in v tem zgodo-do trenutku zastopam ta najbolj tlačeni del naše slovenske nemtvtu\Govorim p imenu vseh onih, ki še trpijo pod škornjem ha band, nemških trinogov, nemških gestapovcev. Slovenci zdrn*„?,erskern si želijo, da bi čimprej doživeli in dočakali dan ruzene svobodne Slovenije del štaier,vatere je dala Štajerska, so jasen dokaz, da se je velik stične ZZ?eact. Prebivalstva od vsega začetka na poziv Komum-raz ,e Slovenije takoj priključil Osvobodilni fronti, formi- VTažniku «ParUZanske enote in začel zadaiati smrtne udarce so- ski bjgZh^£sede Petra Stanteta sprejel z vzkliki: Živel sloven-lbor! Živelo slovensko Celje! in z dolgotrajnimd ploskanjem. m s; jfciife?SŽ5 V. ' cazaww*- sH>kamCntarna Zboraanja na5akega mi SSismB, Op X„lTnenu Gorenjske je spregovoril poverjenik Izvršnega odbora H0 Z, Gorenjsko tovariš Jože Sluga, ki ga je zbor spet navdu-Hp,°zdTavil. Med drugim ji dejal: ki j ast mi je, da vam prinašam pozdrave iz krvaveče Gorenjske, m° dosegli in 'koroško ljudstvo s ponosom občuduje našo lh mPnl I10 borbo ter v celoti priznava našo Oosvobodilno fronto , c7JZVrini odbor. ■ tla, 7111 je, da lahko pozdravim v imenu Gorenjcev tovariše z ote in Srbe, ki so prišli na zbor. (Klic: Živelo bratstvo Z1 G0r?n.skih narodov! je izzvalo na Zboru viharno ploskanje.) dVUi se veselimo uspehov, ki ste jih dosegli in bomo za- ,a Čirti-nr ,na^e sile, da podvojimo in potrojimo vse naše napore, U krvavp izženemo iz naše svete slovenske zemlje prekletega sPet ■a okuPatorja!« 1> H anf nastalo viharno ploskanje. mirteoa °JniSki °der je stopil Vlado Krivic, član Poverjeništva rjy iti ri°,0r OF za Ljubljano, ki ga je zbor pozdravil z bur-e)ai je.OL0otrajnimi ovacijami in klici: Živela naša Ljubljana! 1929 leta. — Začetek največje gospodarske krize v zgodovini kapitalizma. 1930/31 — Napačna usmerjenost na oboroženo vstajo in vodenje iz tujine povzročita malone zamiranje partijskega življenja v deželi. September 1933 — Izšel je prvi zvezek »Kapitala«, ki sta ga v ječi prevedla Moša pijade in Rodoljub Čolakovič. September 1935 — IV. konfe-rencaŠKOJ v Zagrebu. Za sekretarja je bil izvoljen Boris Kidrič. 6. 9. 1937 __— Italija se je pridružila antikomintemskem paktu. 11. 9. 1938 — Ob obisku M. Sto-jadinoviča v Nikšiču demonstracije, v katerih je sodelovalo kakih 15.000 delavcev, kmetov in mladine. 3. 9. 1939 — VB in Francija napovedali vojno Nemčiji, prav tako Avstralija in Nova Zelandija. Irska in Španija razglasili nev-tralanost. 5. 9. — ZDA razglasile nevtralnost. 6. 9. — Južnoafriška unija napovedala vojno Nemčiji. 8. 9. — Francoska vojska začela ofenzivo v posarju. 8. 9. 1940 — Šesta konferenca SKOJ (30 delegatov). V poročilu je bilo rečeno, da šteje SKOJ 17.800 članov in da ima, izvzemši Makedonijo, pokrajinske komiteje. Konference §6i je udeležil tudi Josip Broz Tito. 7. 9. 1940 — Nemško letalstvo prvič v večjem obsegu bombardira London. 4. 9. 1941 — Direktiva CK KPJ o strategiji in taktiki NOPOJ, poslana CK KPH. 5. 9. — Sporazum Draža Mihaj-lovič—Milan Nedič o skupni akciji za uničenje partizanov. V osvobojenem Krupnju ustanovljen prvi okrajni narodnoosvobodilni odbor v Srbiji. 5. 9. — Na vzhodni fronti zavzeta Dnjepropetrovsk in Velikie Luki. 8. 9. — Nemške čete na vzhodu obkolile Leningrad. 4. 9. 1942 — Formirana 2. slov. udarna brigada Matija Gubec. 6. -9. — Napad 1. slavonskega PO, Banijskc proletarske čete in delov Kraj iškega proletarskega bataljona na petrolejske vrelce v Gojilu. Formirana 1. dalmatinska udarna brigada. 7. 9. 1942 — Stalin Tia vzhodni fronti izdal ukaz: »Niti koraka nazaj!« Začetek septembra 1943 — Po hudih bojih v Suhi krajini in v okolici Ribnice se je okrog 200 plavogardistov — pripadnikov »kraljeve vojske v domovini« — zateklo v Grčarice. Od tu so hoteli v Dalmacijo, kjer bi se sestali s četniki, operirali proti partizanom in pričakali angloameri-ške zaveznike. V Grčaricah so jih kot v mišnici ujele slovenske brigade in jih po tridnevni hudi borbi (od 7. do 10. septembra) uničili. Pomagala jim je Italijan-1 ska artilerija, ki jo je Daki zaplenil umikajoči se italijanski vojski pri Dolenji vasi. S tem je bila plava garda majorja Novaka v Sloveniji uničena. 3. 9. — V Sirakuzi podpisano premirje med zavezniki in Italijo, v Asisu pa med Nemčijo in italijanskimi fašisti o nadaljevanju vojne. 8. 9. — Brezpogojna kapitulacija Italije. 9. 9. — Bonomi ustanovil v Rimu Komite narodne osvoboditve z vsemi antifašističnimi skupinami. Iran napovedal vojno Nemčiji. 3. 9 — Formirana 45. divizija NOVJ. — Od 6. 9. do 9. 9. osvobojeni Južni Brod v Makedoniji, Kratovo, Prilep. 5. 9. — Zavezniki vkorakali v v Luksemburg in Holandijo. SZ napvedala vojno Bolgariji. 6. 9. — Sovjetske čete vkorakale v Bolgarijo. — 7. 9. — Bolgarija napovedala vojno Nemčiji. 8. 9. — Prvi napad zloglasnih nemških raket V-2 na London. Adaptacija stanovanj Stanovanjska skupnost Rudnik ima v svojem sklopu več dejavnosti: gradbene usluge, kamnolom, vprega, mizarstvo in otroški vrtec. Skupaj je zaposlenih 45 ljudi, število zaposlenih pa je zlasti veliko v sezoni. Gradbene usluge so v glavnem namenjene za opravljanje uslug hišnim svetom, izvajajo pa tudi manjša dela na območju Rudnika. Ta dejavnost je trenutno zelo razgibana, kajti v kratkem so dobili hišni sveti odobrene kredite od komunalne banke za popravilo fasad, ostrešij in tudi notranjih del. Adaptirali bodo okrog 60 stanovanj. V delu je tudi nova kanalizacija, ki bo spajala do sedaj neurejene odtoke. Kanalizacija bo imela večji zbiralnik, oziroma čistilno napravo v novi koloniji na Rudniku s priključkom na glav- no kanalizacijo. Rudnik Kočevje pa bo investiral asfaltiranje priključkov na glavno cesto. S tem bodo odpravili precej nesnage. Pralnica in likalnica stanovanjske Skupnosti imata tudi dovolj dela, zato bi bilo dobro, da bi se ta obrat razširil ter s tem zadovoljil vsem potrebam. Otroški vrtec na Rudniku je tudi v počitnicah zelo zaseden, v njem je tudi v letnem času preko petdeset otrok. Želja vseh je, da bi se prostori vrtca razširili in to po možnosti že do drugega leta (k stari stavbi bodo prizidali še en prostor). Stanovanjska skupnost nudi privatnikom tudi vse vrste prevozov in razne druge usluge. Tesno sodeluje predvsem z delavskim svetom Rudnika kakor tudi z upravo, pri katerih najde vse razumevanje. O JAMARJIH, TOBAKU, HRUŠKAH IN TIHOTAPCIH... Reportaža iz podzemlja Malokatero društvo se lahko polivali s takimi uspehi kot ribniški jamarji. Čeprav je njihovo društvo še mlado, so od ustanovitve (leta 1958) do danes mnogo storili. Med največje uspehe lahko vsekakor štejemo ureditev Francetove jame in postavitev jamarskega doma ob njej, ki je prvi v Sloveniji in celo v Jugoslaviji. Toda to ni vse; v društvu vida tudi tovarištvo, ki se krepi iz dneva v dan in raste v pravo družino, v "kateri vladata vedno smeh m dobra volja. Pod dobrim vodstvom predsednika Franceta Skrabca se je društvo s trdno voljo spoprijelo z delom in danes že kaže obilne sadove. V društvu je skupno 56 članov, vendar so mnogi med njimi le podporni; samih raziskovalcev je približno 25. Člani društva so napravili že več raziskovalnih akcij v jame v Veliki in Mali gori, bili pa so tudi v drugih jamah. Spustili so se v Ziglovico, Marinškovo jamo, Lipno jamo na Ostrem vrhu, Grdo jamo, Zalarjevo ter Pavletovo jamo. Dva člana sta se udeležila tudi raziskav jam Logarčka in Planinske jame v Rakovem Škocjanu. Res bogato in pestro delo! V nedeljo pa so svojim uspehom dodali še enega, pomembnega: spustili so se v brezno Tabakova hruška, o čemer govori tudi naša reportaža. Z REPUBLIŠKO AKCIJO: NIC! »Glej, da prideš,« so mi dejali, »boš kaj napisal.« Nisem se branil, pa tudi, na cedilu jih nisem hotel pustiti. Sposodil sem si, kljub svoji trdosti zgornjega dela telesa, nekoliko preveliko varovalno čelado, ki ml je elegantno plesala po glavi, oblekel stare hlače in bil sem jamar od nog do glave. Drugi so bili seveda ele-gantnejši od mene, saj so se nekateri oblekli, kot bi šli na ples. Toda to ni bilo za dolgo, pri jami smo bili vsi enaki (naši galantni jamarji so se pred spustom v jamo namreč preoblekli), nobene razlike pa ni bilo med nami potem, ko smo se vrnili iz jame. Slabo se je začelo... Vlak iz Ljubljane je imel pol ure zamude in nptem, ko je prisopihal, je bilo naše razočaranje še večje: od vseh poslanih vabil jamarskim društvom v Sloveniji in nekaterim v Hrvatski sta prišla v Ribnico le dva iz Ljubljane, ki sta na srečo prinesla s sabo tudi precej lestev. »Naj akcija odpade? Ne! Spustili se bomo sami!« je bil enoglasen sklep devetnajsterice jamarjev in enega pripravnika jamarskih veščin # OD KOD TOBAKOVA HRUŠK A f Na hruški ne raste tobak, to je dokazano, pa tudi na tobaku ne mn»e biti hrušk. Verjetno tudi to H~*i, vendar nekaj bo vseeno na fom, da spravimo tobak in hruške skunaj. Ime izhaja verjetno še iz tistih časov, ko so tihotapili po t>h krajih sol in tobak; tihotapci so se verjetno pri jami ustavljali ter se odpočili pod hruškami, ki so bile v bližini. Tako je tudi brezno dobilo ime po tihotapcih, hruškah in tobaku. Tobaka ni tretja več tihotapiti, zato tudi »poštenih tatov« ni več, ostalo je le brezno in nedaleč od njega hruška, ki spominja na nekdanja pota tihotapskih izletnikov. To je preprosta, a verjetno tudi pravilna razlaga. Kar pa še potrjuje to trditev, je tudi drobna, drobcena hrnškica tik ob breznu, katero bi lahko pokadil brez prevelikih o'dr z nekaj dimi. Ta razlaga je z°lo učinkovita in so jo ribniški jamarji rešili brez etimoloških, morfoloških in drugih slovarjev .. * Pripravljamo se ... Predsednik (ali kot mu pravijo jamarji Škra-bula) prevzame vajeti. Določi u-darno skupino štirih jamarjev, ki se bo spustila na dno, še prej pa določi skupino, ki se bo najprej spustila na 25 in 50 metrov ter pomagala pri spustu. Med pripravljanjem vitla čas hitro mineva. Janez se medtem že spušča v globino, jama ga požira vase, izgubi se v temo, ki zlovešče zija pred nami. Odhja v skrivnostni svet podzemlja, njegova varnostna vrv, na kateri je pripet z mrtvim vozlom, se počasi izgublja v globino. Kmalu doseže prvo polico in to je tudi prva relejna postaja. Ribniški jamarji pred spustom v • DUŠANA JE STRAH Ko sva z Dušanom hodila v hrib, mi je pripovedoval razne jamarske dogodivščine. Imel sem občutek, da je bil že v mnogih jamah in da je v teh stvareh že pravi izvedenec. Toda izkazalo se je drugače. Dušan je bil drugi na vrsti, da se spusti v globino tridesetih metrov. Bil je bled in kmalu smo ugotovili, da se boji. In res; ko smo ga začeli spuščati v jamo, je začel vpiti in preklinjati v vseh jezikih, ki so mu ostali še iz šole. Da bi bila mera še malo bolj zvrhana, sta Edi in France pri vitlu nekajkrat popustila. iz jame pa se je vsakokrat zaslišalo kričanje. »Temu bomo pregledali hlače, ko se vrne,« je dejal Joži in še sam cuknil iz steklenice nekaj požirkov bri-njevčka. Sedaj pa res ne vem, ali je bil tisti brinjevec za moč ali za strah. Verjetno je bil za ..., kajti Joži je krepko potegnil (ne za vrv, temveč) iz steklenice. • BREZNO POŽIRA ENEGA ZA DRUGIM Janez je že pri petdesetih metrih, v jamo se spustita oba Ljubljančana: Rado in Anton. Stopar, ki je določen v udarno skupino, je tudi že na petdesetih metrih, kmalu se mu pridruži tudi Tone. Še malo in tudi jaz bom na vrsti ... Malo negotovi občutki, a vendar prijetno pričakovanje. Iz jame prihajajo prve vesti, vitel enakomerno drsi v globino in se zopet vrača ... »Pripravi se,« mi pravi Škrabec in nekoliko pomežikne z očmi. Medtem pa že sporoči v globino: »Sedma velesila se pripravlja za naskok!« Sporočilo kmalu doseže dno. # ORIENTACIJA V JAMI Privežejo mi vrv in sedem na sedež vitla. Toda ne spustijo me takoj. Poslušati moram še koristno priporočilo o orientaciji v jami, katerega so »pogruntali« ribniški jamarji. Visim nad breznom in poslušam: »Ce se boš v jami izgubil, trešči nekajkrat z glavo ob zid in takoj se boš orientiral po zvezdah!« Res, ni slaba tale jamarska orientacija, še kompasa ti ni treba... Ob prvem udarcu ob skalo vidiš že Severnico, ob vseh naslednjih pa že kar Rim- brczno sko cesto, dokler na koncu ne zagledaš vsega vesolja ... Polahko me spuščajo v jamo, v prvih trenutkih nimam časa za opazovanje, paziti moram, da se odbijam z nogami od skal. Privadim se. Visim v zraku, pod mano se iskrita dve kresnici; Dušanova in Totova svetilka. Spomnim se na Aladinovo svetilko iz Tisoč in ene noči.,. Kmalu sem pri njih, pomagata mi skozi stransko odprtino v jami in moja pot v brezno se nadaljuje. Globoko pod sabo zopet zagledam svetilke, Janez je s svojo skupino. Vrv enakomerno brni svojo pesem. Kaj, če popusti? Nič hudega, ostala bi mi še najlonska vrv, na kateri bi kot ptič obvisel v zraku. Jamarji so dobro poskrbeli, da bi se njihova reportaža srečno vrnila iz globine. • PRI PETDESETIH METRIH Dosežem dno, odvežejo me in šele sedaj se lahko razgledam po mogočnem breznu, ki se dviga nad mano. Tam daleč nad nami se vidi majhen pramen svetlobe, katerega polahko zakriva ozko grlo pri tridesetih metrih. Med pečinami se tu in tam posveti Dušanova svetilka. Nič več ga ni strah, požvižgava si... Dvignem svetilko in opazim čudovite s S ste kapnike, prepletene med -lami. Pritisnem se ob skalo, kra je. Svetilko primaknem skali, zasveti se od vlage. i0 torej ta lepi svet jamarjev, to do vi to podzemlje s svojimi 1 9 tami. Splezam bolj po kolenih po nogah do previsa, pod ka*® z se brezno spet nadaljuje. J , dvigne svetilko in na steni sabo opazim poleg ježasto z kapnikov dva makarona. F°' ljem kapnik ob sebi in zac. nj v njem luknjico. »Raste«, P°Jas Danilo. • BREZNO SE NADALJUJE Pripravljamo lestvice za ščanje. Nad previsom, kjer s mo, se brezno nadaljuje. Kr P pritrdimo lestve, nanje zava ^ težak kamen, delo je krna pravi j eno in Stopar se že sp • v neznano globino. Vrv na izginja. Njegova svetilka os ljuje ob stenah vraščene kap ’ ki se leskečejo v svetlobi, tudi to izgine. Žrelo brezna grne zopet tema. Čez dobrin set minut zaslišimo: »Na dnm ^ brezno je premagano, lanko spusti drugi za mano.« Ko etru gre vesela novica proti kjer jo sprejmejo Škrabec m *a li. Takoj dobimo odgovor, posredujemo Danilu: »Cest« poglejte za stranskimi rovi m narišite!« Brezno je premagano. Na ,0 se spuste še Tone, Toto in se Vsi ne moremo iti, preveč yra zavleklo, že tako smo pozni- „ je tri popoldne, prvi pa se l®o^aSi stil v jamo že ob enajstih. .cJ1, čutimo mraz, ki prihaja od ^ Tone se že vrača iz g,a a!U pomagamo mu z vrvjo, 3 £pe nas doseže. Ves je blaten, r^n-nam pripovedovati o dnu. h skih rovov ni, na koncu je * zati to in kamenje, ves čas ob D v0d pa so lepi kapniki, ki so P° nekoliko umazani. • VRAČAMO SE Vitel zopet enakomerno J? sg svojo pesem. Drug za dru3 ob' vračamo na svetlo. Zunaj n grk-jame sonce s svojo topim - ganemo slivovko, da se ne P teii dimo. V jamo nam jo ms poslati. nami, vrača' Brezno ostaja za u“. 7’ mi. v mo se proti Francetovi J‘ je-teh urah smo doživeli m v epi pega. postali smo priijate J Lcjja sami želji, da bi naS j ah13 uspela. Sedaj je to konča > geje premagana. Ostala pa. t(,iistvo-pozabna doživetja in PnJ To pa je zelo veliko. CESTA VČERAJ IN dane5 (V. P.) — Cesta v Ort”®kUCr^ ra vsak dan now ^ ^ nadv(?' faltni trak se že vije p0staje pri stari čuvajnici jpo- pri stari čuvajniv. - ji) ™ Jrtneku. Številni k glisti / isti in tudi avtomobil^ <, iskušajo udobnost j pra ~ cestišču. Ni ropati* ovinkov ne strmi vem , ni ovinkov niških prelazov. pi' e vedno pa vpreA"1mTpriklipjL ladovoljni s cest . nega ker so zaradi dvigni^ ž;vin3 5a postali pr=st^ zmore f težkih tovorih ne*. „ d^ Razvoj rekreacije pri SGP »Zidar« Tudi za letošnje delavske šport-»7 !Pe se športniki kolektiva SGP luar« dobro pripravljajo, ker se o potrudili, da obdrže prehod-Pokal kot lanskoletni prvaki savskih športnih iger sindikal- nih podružnic občine Kočevje. V kolektivu skrfoe predvsem za rekreacijski in razvedrilni šport v prijateljskih srečanjih. Iz teh iger potem izbirajo boljše športnike' v raznih panogah za sesta- mm Zidar: SGP Pionir (N. m.) V odbojki so zmagali domačini Celje I. najboljša ekipa traktoristov ^aljevanje s 3 strani) uadinci ter naihn,li&i ber ter naiboijši orač (Traj-jeli tudfkipe Maribor II) so pre-Tovaln enafne nagrade, vsi tek-Priananjam eklpe Pa še Pomena %prosl!voNA bliZnjo katerem s^bih l?™* kosilom’ na ci, nodnrvrafj Pns°tni tekmoval-spodarske zbra^r* republiške go- Predstavnik KTS‘Ce ^°Variš More’ kov Več Predistavni- bnike Sira; S - obbora Ljudske te-ktošnif1 °LV6"1Je, ki je organizirala S°zdar iv l€sbval kmetijskega in ni’ki „1® .g3 strojništva, predstavni z°krajne gospodarske zbornice in ^topniki občinskih organov činsi!Ranizacii> je predsednik ob-Ben^e skupščine Kočevje Drago tal t<*a P°zdravil prisotne, česti-pro^iyTovalcem in vse povabil na zbora i° 2°detnice Kočevskega bra bo letol v začetku okto- ar* * * * v Kočevju bora67ebnik pripravljalnega od-Kočev- tivala bi direktor KGP boudaru ‘Hženir Savo Volk pa je Valj tr v na^ bi v bodoče tekmo-apretn a,oristd ne samo v oranju, Pak ura- 1 Vožnji in teoriji, am-- ai v boljšem pridelku, kar je tudii končna cilj takšnih tekmovanj. Obžaloval je tudi, da festival ni obiskalo več zastopnikov kmetijskih gospodarskih organizacij, saj bi se ob taikih priložnostih najlaže pogovorili o dosedanjem delu, uspehih in težavah ter o načrtih za prihodnost. V imenu kmetijskih in gozdarskih strojnikov se je organizatorjem, prirediteljem in gostiteljem zahvalil Matevž Remžgar, traktorist iz KP Barje, ki je tekmoval za ekipo Ljubljana I. Jože Primc KRAVE REKORDERKE Na obratu KGP v Kočarjih imajo 90 frizijk, ki dajejo dnevno 400 do 500 litrov mleka. Mleko vsak dan odvažajo z avtomobilom v Kočevje. Na obratu je zaposlenih pet živinorejecev. Krma letos dobro kaže, vendar bo siiaže letos manj kot lani. V obratu v Knežji lipi gojijo sivorjavo pasmo. Povprečje mleka od ene krave dnevno je sedem litrov in pol. Imeli pa so tudi krave-rekorderke, pri katerih je znašalo dnevno povprečje 251. Vso molžo opravijo ročno. GRMADA bilZ' c '> V soboto zvečer je svetlic rrnaba slavnostno raz-fisti n-3'. ^ Pozni uri so tu-speši]- *n. z motornimi vozili Posiov v nien dom. Tam 50 se stitčn Ul od Predsednika Turi-žifriiri 8a dru§tva Grmada Ka-n0VQ , Grguriča, ki odhaja na W slUzbeno mesto. V štirih Tl) ’ipkar. j® bil predsednik v°j’t veliko napravil za raz-se 'zrna v našem kraju. Ko Ijai oda Prelepi večer poslav-briših i,nas’ i® Poudaril lepoto Pogoj,. 1 ajev, ki ima odlične Zttta . za se večji razvoj turi-UsPe’i0 e* .zaželel, da bi nam st°v j.Pfbegniti še več turi-ci stali nko, sm° v Prelepi no--aZsvetiPred domom in gledali p01isk0 n,? ribniško in dobre-bosleradohno ter nešteto luči ,n*li ,dQ sklb vaseh, smo skle-7,tpem n, °ramo Grmado v 7-turicH au usposobiti v ve-1113 v$e »v, *° p°dročje, za kar G možnoti... vo reprezentanc kolektiva za vsa-koleletne športne igre gradbincev. Na vseh gradbiščih SGP »Zidar« so urejena rekreacijska igrišča. Prvič so bile v tem letu v nedeljo, 18. avgusta, športne igre kolektiva s srečanjem moštev SGP »Zidar« gradbišč Ljubljana, Reka in Kočevje. Pomerili so se v šahu, odbojki, balinanju in streljanju. Kočevje je doseglo 120 točk, Ljubljana in Reka po 70 točk. Razveseljivo je1 to, da je v tekmovanju sodelovalo nad 75% delavcev. V nedeljo, 25. avgusta, so bile v Kočevju prijateljske tekme s kolektivom SGP »Pionir« iz Novega mesta. V keglanju in balinanju so zasedli prva mesta Novo-meščani, v odbojki pa domačini. Ta tekmovanja so bila preizkušnja za sestavo reprezentance kolektiva »Zidar« za »Športne igre gradbincev«, ki bodo v Mariboru od - 31. avgusta do 1. septembra 1963. VELJKE POLJANE (V. P.) — Na zboru volivcev v nedeljod so se Poljanci hudovali na cestno podjetje, ker jim je pustilo cesto iz Ortneka do »Jožlo-vega pruha« razorano in neurejeno, da se morajo vozniki na tem delu stalno jeziti zaradi težke in nevarne vožnje. Cestno podjetje, ki je pri gradnji ceste uporabljalo to pot, naj bi jo spet uredilo, da je nalivi v deževnih dneh ne bi še bolj uničevali. Ugotovili so tudi, da dela pri ureditvi pokopališča lepo napredujejo. Če bodo imeli dovolj denarja, bo do 1. novembra urejeno. Da pa bi bilo pokopališče do roka res urejeno, so se Poljanci obvezali, da bodo prispevali še toliko lesa in gotovine, kolikor bo še potrebno. j ' '' T: T. KOPALIŠČE (V. P.) — Kopališče v Ortneku je končno dograjeno. Čeprav je za letošnjo sezono že malo pozno, smo vendarle ponosni na novi športni in turistični objekt. Je skromen in praktičen, predvsem zato, ker je v bližini igrišč in stanovanjskih hiš. PRVI DAN RIBNIŠKEGA FESTIVALA so sc zgodile v Ribnici tri pomembne stvari. Otvoritev slikarske razstave, otvoritvena predstava v letnem gledališču in otvoritev kavarnice v gradu. Ob enajstih dopoldne je bilo že vse nared, tudi otvoritveni trak in Skorje na krožničku. Še v soboto so vsi zatrjevali, da otvoritve ne bo, ker so imeli obrtniki še veliko dela, toda pritisnili so in s tem potrdili govorice, da, če bi že lani nekaj dni tako delali kot zadnji teden, bi bila kavama gotova že tedaj. Otvoril je sekretar ObK ZK France Debeljak, ki je poudaril, da se po dolgotrajnih in mučnih porodnih krčih vendarle rojeva malone zgodovinska ribniška kavama. Sedaj, ko jo imamo, naj •luži v zadovoljstvo gostov In gostincev,.. Urban z Ribnce Jou, zdaj sle je pa n’bralu tiilku stvari, de sam ne vajm, hej b’ z’čjeu. Samu pomislte: z’čjeu se je festival, otrpl’ so ano razstavo slik in kavarno, ku n’lašč z’ festival je pa pred kratkm spjet z’čjelu prmankovat kruha. N’ vajm, če ima tu kaj vjeZe s festivalom, jest mišim, d’ jo useanu ima. Clouk je prsilen šparat, ku u pekam’ žje ob enajsth dopoudan naj kruha, list’, k najso čistu iz Ribnce, pa tiid’ ne buodo hodil' u Ribnco zmjeraj takrat, ku pjek’ spjačejo krtih. Od us’h festivalsk’h prireditu ste m’ je dozdaj narb’1 dopala otvoritu kavarne u grad’. Tu je blu pa žje toku i’pu, d’ kaj tacga še zlajpa najsi« vidu. Toku misijo majnde tiid’ gostinci pa so kavarno preč drag dan spjet z’prl’ (praujo, d’ imajo obrtnik’ nuotr še anu dajlu), zdaj jo pa usak ve-čjer malu odprejo, tok d’ je usak dan spjet otvoritu kavarne. Majnde P s’ tiid praujo, da ne smajmo z’prav’t us’ga dnarja u kavam’ k’ pol njab’ imajl’ z ustopnce z festival. Kokr so kavarno dougu cajta packali’, je pa |lajpa. Nekatjer’ praujo, de je premajhna, jest pa rjačem samu tu, de je bla z’ tiste cajte, ku so n’rjedl’ načrte in so jo z’čjel’ dajlat, dovol Velika. U t’h lajth pa se je Ribnca povje-čala, l’di je dost’ več in več dnarja imajo, je pa sevajda premajhna. Prouz’prou premajhna b bla kej drgej, mi smo pa Ribnčanjte, pa naj vrag, d’ jo njab znal po-vječat kulkr buo potrajbnu, saj smo še ejerku.. Samu zdaj polajt’ buo malu tešku, k’ ne nuosmo rjeklen, pozim’ jo buomo pa žje. De jo buomo povječal’, pa sevajde nimamo rjeklce, de ih buomo po-lužl’ okul nje, drgač ne buomo vajdl’, ktilku smo jo r’zšjerl’. No, najkaj dni pred festivalam so nam pa žje dal’ vajd’t kaj buomo gljedal’ med festivalam, z’sta-ve so obajsl’ pa glih en dan praj. Pol med predstavo, ku smo Sl’ v’n, je bla pa n’ most’ še zmeraj tista miza, kjer so karte trgal’, tok de s’m žje mislu, da je trajba tiid za v’n kaj plačat. Igra se nam je us’m strašnu dopala, posjebnu pa tist’m mulcam, k’ so se drajnal’ okul uodra po štajngah, de so kar med igrauce rini’. Jest sam ne vajm, koku so smrkouc’ prši’ nuot’r, de so potlaj motil’ igrauce in gledauce. Tista mularija po muje prou n’č ne paša u teatr, naš lajp’ festival pa nam bou u očajh gostu lohku v’s popackala, k’ s’ buodo misln’, de še rjeda ne znamo narest, pa pu-ščamu otroke n’ festival. Otroc so tiid’ tiilku s hudiča, de žje po-poudnto splajza n’ drevu, da ja njab’ kaj zemudu, pol med predstavo z’čne pa ttil’t gor u vajah, de člouk ne vaj, kaj b’ poslii-šou... Urban V ZAPORU V zaporu se srečata nekdanja sošolca. — Kaj 'sd napravil, da si tukaj? — Trgovino z urami sem odprl, pa sem prikrival promet in so me zašili. Kaj si pa ti naredil? — Jaz sem tudi odprl trgovino. — S čim? — S sekiro. la teden za vas KOČEVJE V Puli sta sc poročila: Rački Slavko, kovinostrugar iz Kkčevja, Trg 3. oktobra 9, star 20 let in Zupanc Nada, gosp. pomočnica iz Kočevja, Kolodvorska 9, stara 17 let. Rodila je: Sever Angela, gospodinja iz Žeijn 15 — dečka. V Varaždinu je rodila: Safec Bariča, uslužbenka iz Kočevja, TomSičeva 1 — dečka. Umrli so: Godeša Jakob, upokojenec iz Primožev 5, star 63 let; Hegler Gita, otrok iz Raplje-vega 3/a, stara 7 mesecev. V Ljubljani sta umrla: Korotaj Franjo, delavec iz Kočevja, Trg svobode 10, star 40 let in Lakner Anton, Delavec iz Primožev 2, star 41 let. DOBREPOLJE Umrli so: Grandovec Frančiška, kmetovalka iz Ceste 24, stara 80 let; Sporer Frančiška, preužitka-rica iz Kočevja 15, stara 80 let; Gačnik Frančiška, kmetovalka iz Ceste 36, stara 69 let; Erčulj Marija, kmetovalka iz Zagorice 16, stara 73 let. Poročili so se: Zakrajšek Jožef, kmečki delavec iz Ponikev 12, star 28 let in Kastelic Kristina, kmečka delavka iz Zagorice 12, stara 25 let; Gržinič Feručo, šofer iz Ponikev 76, star 24 let in Saksida Danica, krojačka iz Ponikev 76, stara 27 let. DOLENJA VAS Rodila je: Češarek Julijana, gospodinja iz Dolenje vasi 31 — dečka. Poročila sta se: Punčuh Jože, obratni inženir iz Brezja 26, 28 let in Vesel Zofija, predmetna učiteljica iz Goriče vasi 59, 27 let. Umrl je: Merhar Jože, kmetovalec iz Dolenje vasi 64, 82 let. KOSTEL V novomeški bolnišnici je umrla Marija Bauer, gospodinja iz Grivca 10, 52 let. LOŠKI POTOK Poročila sta se: Viktor Sulin, trgovski poslovodja iz Nove Gorice, 25 let, in Milena Lavrič, kuharica iz Reti j 119, 21 let. ČESTITKA Gragemu očku petru Tkalčiču iz Brezovice pri Starem trgu ob Kolpi iskreno čestitam za 61. rojstni dan ter mu želim, da bi ga čim lepše praznoval v krogu domačih. Ostalim pa lep pozdrav. — Sin Stanko, v. p. 4466-15, Skopje. PRODAM Ugodno prodam motorno kolo »Dunavija« 125 c cm. Koteks, Kočevje. RAZPIS Stanovanjska skupnost razpisujte mesto tajnika Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe takoj. PRODAM Ugodno prodam spalnico iz mehkega lesa. - Naslov v upravi Novic. PRODAM Dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo prodam. — Pucelj Heda, Goriča vas 18. KUPIM Stanovanje v Kočevju kupim. -Naslov v upravi Novic, ZAPOSLITEV Starejšo žensko — upokojenko sprejmem začasno za varstvo o-troka ter ostala gospodinjska dela. Vprašajte na upravi Novic, SLUŽBA Gostišče pri kolodvoru v Stari cerkvi sprejme v službo natakarico, lahko tudi začetnico. Nastop službe takoj ali po dogovoru. IZGUBLJENO 23. t. m. sem izgubil v Kočevju od železnice do Pekarne denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da mi vrne dokumente, denar pa naj obdrži. Mikulič, Gorenje. PREKLIC Podpisana preklicujem trditve o Danici Fugina iz Stalcerjev 4, ker niso resnične. Ožbolt Tončka, Stalcerji 4 ZAHVALA Ko mi je lani avgusta pogorela hiša, me je močno prizadelo, razveselil pa me je prisrčen izraz pripravljenosti za pomoč v nesreči, ki so ga pokazali vaščani. V dobrem letu mi je ob pomoči vaščanov ter podjetij uspelo na novo urediti uničeni dom. Zcltel bi izraziti najtoplcjšo zahvalo za denarno, materialno in moralno pomoč v nesreči prav vsem prijateljem, ki se mi pomagali. Predvsem se zahvaljujem za izdatno pomoč posestvu Snežnik iz Kočevske Reke, Gozdni upravi Grčarice, Inlesu, ljudem iz Grčaric in Loškega potoka ter vsem, ki so mi kakorkoli pomagali. — Sega Anton, Grčarice. NOŽ V HRBET Na veseličnem prostoru v nedeljo je okrog pol polnoči prišlo do prerekanj. Sodelovali so domači fantje in nekaj delavcev pri Slovenija ceste. Precej časa je ižival sedemnajstletni C. S., delavec pri Slovenija ceste. V pretepu, ki se je nato razvil, je nenadoma dobil nož v hrbet Janez Sobar (23) iz Prigorice. Ranjenega so takoj odpeljali v bolnišnico. Menijo, da je bila to načrtna akcija, ki je imela svoj izvor še v prejšnjih medsebojnih obračunavanjih. Vsi vaščani so se zgražali nad takim načinom urejevanja sporov, posebno še zato, ker jo lahko tudi nedolžen človek pri tem izkupi. — Poizvedbe so še v teku, osumljena pa sta dva delavca pri istem podjetju. JEEP V MOPED V ponedeljek dopldan je Milan Bojc, šofer iz Dolenje vasi, po- Razpis Odbor za gradnjo doma telesne kulture Kočevje sprejme za takojšnjo zaposlitev a) UPRAVNIKA DOMA b) HIŠNIKA DOMA Družinska stanovanja v domu so zagotovljena. Osebni dohodki po pravilniku uprave doma. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 20. IX. 1963 odboru za gradnjo doma telesne kulture Kočevje. ... V prošnji naj bo kratek življenjepis in navedba dosedanJ1 zaposlitev. Tajništvo odbora 1IV 0 KOČEVJE: 30. avg. in 1. septembra ameriški barvni film »Človek z zlatim pasom«, 2. in 3. sept-jugoslovanski film »Lady Mach-beth«, 4. in 5. septembra švedski film »Mein Kampf«, od 6. do 8. septembra španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«. RUDNIK: 29. in 31. avg. ameriški barvni film »Rio Bravo«, . in 2. septembra jugoslovanski film »Kozara«, 4. in 5. septembra ameriški film »Tajni družabnik, 7. in 8. septembra angleški film »Betonska džungla«. RIBNICA: 31. avg. in 1. septembra zah.-nemški barvni film »Med časom in večnostjo«, 7. in 8. septembra sovjetski barvni film »Ljudje na mostu«, SODRAŽICA: 31. avg. in 1. sept. tembra sovjetski film »Iskal sem Auriko«, 7. in 8. septembra sovjetski barvni film »Spijon«. VELIKE LAŠČE: 31. avg. in 1. septembra jugoslovanski barvni film »Štirinajsti dan«, 7. in 8. septembra italijanski barvni film »Tosca«. STARA CERKEV: 31. avg. in 1. septembra francoski barvni film »Tihi Don«, III. del. LOŠKI POTOK: 1. septembra francoski barvni film »Žena in njena igračka«, 8. septembra italijanski barvni film »Ne pozabi me«. DOBREPOLJE: 31. avgusta in 1. septembra francosko-italij ansko -japonski film »Kdo ste vi, mr. Sorge?«, 4. septembra sovjetski film »Cisto nebo«, 7. in 8. septembra francoski barvni film »Gr- pravljal nad vorišču moped. Da bi ga preizkusil, je zapeljal na cesto. Približno na sredi ceste se je sklonil in prisluškoval delovanju motorja. Tedaj je izza nepreglednega ovinka pripeljal vojaški jeep, ki zaradi ozke ceste ni mogel preprečiti nesreče. Mopedist je dobil hujše poškodbe na roki in so ga odpeljali v bolnišnico. RAZGRETA PRETEPAČA V nedeljo okrog 22. ure je prišlo v gostilni Pri Ribničanu v Ribnici do pretepa med bratrancema Francetom Arkom in Jožetom Maršetom iz Dolenjih Lazov. Pretepača sta se pri svojem opravilu tako segrela, da sta slekla srajci. Z dobre pol ure trajajočim pretepom sta nudila gledalcem obilo užitka, vendar so bili nekateri mnenja, naj bi taka »družinska« obračunavanja ohranila za primernejše mesto kot je gostin-Bki lokal... bavi vitez«. vjet- PONIKVE: 5. septembra film »Čisto nebo«. ..»usta BROD NA KOLPI: 31._aJ*vj,i in 1. septembra ameriški ^ film »Vremenar«, 7. in 8. sep bra francoski film »Natal1"’ j PREDGRAD: 31. avgusta v. septembra ameriški film ** nik in jaz«, 7. in 8. ameriški barvni film »u>w detektiva Sama Baseta«. Spored RTV Ljubliana h 4.^' VSAK DAN: poročila o" 3 oO, 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, l2°„’1aSbei'1 17.00, 19.30, 22.00. Pisan ^ spored od 4.00 do 8.00. -g po-SOBOTA, 31. avgusta: ^ štarček v mladinski "" dakciji — 9.10 Lepe mek^ji.00 10.15 Pojo zabavni zbori ^ jj.P Pozor, nimaš prednosti! KN: inž. Mirko Peternel: l živinorejcev z vidika trgno111 n živino in mesom — 12.25 ^ j3.30 napevi za prijetno opoldn6^ ji-Od popevke do popevke po-Naši poslušalci čestitajo gjgS-zdravljajo - 15.15 Zabavi^ / ba — 16.00 Vsak dan 17.05 Gremo v kino — 1r;ne v znanosti — 19.05 ■'' glednice - 20.00 Po do1 21.00 Za konec tedna — g ()0“ NEDELJA, 1. septembri^ Mladinska radijska ne-Stanovnik: Tri o m Puju — 9.05 Naši posluša* ^ tnajo in pozdravljajo, 10.00 Se pomnite, France Bevk: Pa smo le ^ — 11.50 Tisoč pisanih ^,uža£ dober tek - 12.05 Naši P0^ čestitajo in pozdravljaj > Q() jcoP — 13.30 Za našo vas — 1 ‘g qo

ci nik ni dobil mopeda Mlfld* £ stanju kot je gl o, se vse premalo za «:;0 s taf 6r nesreče lahko P^Lnesr^ pri dejanji; pa naj se P neSreČ° je mi ali pa povzroče cest! ^ drugih uporabnima & 1 ^ obenem tudi dobra $ pr