244 Kmetijstvo. Čebela, sovražnik jabolčnega cvetodora. Kakor znano provzroči cvetoder na cvetju sadnega drevja škodo s tem, da uniči cvetje in provzroči, da vzlic vsem drugim ugodnostim in vzlic še tako skrbnemu obdelovanju in oskrbovanju sadnih dreves ne obrodi nič sadja in kjer se je ta nadlega enkrat zaplodila jo je težko zatreti. Le tiči žužkojedci so njegovi zalezovalci, ker jim gredo v slast; varujte tedaj tiče in glejte, da jih privabite v vaš sadovnjak s tem, da jim po zimi v sadovnjaku natrosite krme. Kakor pripoveduje skušen čebelo- in sadjerejec y kmetijskem listu trancoskem, so tudi čebele hude nasprotnice tega, našemu sadnemu drevju tako škodljivega mrčesa, čebelam je ta mrčes oziroma njih zalega v cvetji na poti pri obiranju medu iz cvetja in vsled tega ga zasledujejo. Pazljiv opazovalec opazi precej potem, ko je samica cvetoderjeva svoja jajca v cvetje založila, na drevji namesto cvetja male rjave polkrogljice enake glavicam na-gelnove žbice, cvetje izgleda, kakor da bi ga slana osmo-dila, to pa ni slana zakrivila, ampak ta grda in cvetju toli nevarna mala mrčes — cvetoder — ki je v cvetje založila svoja jajca; le ogledite si tako osmojeno cvetje bolj natanko in našli boste v vsakem cvetu malo jajčice ali pa že malega črvička, ki se od cvetnega meda živi in s tem cvetje vniči, da se ne more iz njega razviti sad. Zakaj da čebela sovraži to mrčes je lahko umljivo, cvetni med leži na dnu cvetja in čebela išče med in če najde v cvetji črva, ki liže ta med, ga odstrani, ga vniči in ob jednem opraši čebela tudi s cvetnim prahom, ki se drži njenega trupla, cvetje, ko je oprašeno, ne oddaja več medu, ker porabi vse šoke za razvijanje sadu. Po oprašenju odpade belo cvetno listje in mrčes, ki ne najde več hrane, nima tudi bivališča, črvu, ki se je iz jajc mrče-sovih razvil, ako ga čebela sama že ni vničila, nedostaje hrane in potemtakem pogine gladu. Cvetje, ki je okuženo od tega mrčesa se ne odpre, ostane zaprto, da daje malemu mrčesu toplo hišico, se tedaj tudi ne more samo po vetru oprašiti in daje po takem, ker cvet dokler ni oprašen in s tem oplojen, izčrpa delj časa med, mrčesu dovolj hrane, da se lahko dovolj izrase, le čebela zamore od tega mrčesa okuženo cvetje še ohraniti in oploditi in s tem ta mrčes vničiti. Ob jednem potrdi ta francoski kmetijski list vnovič dobrodejni vpliv čebel pri oprašenji sadnega cvetja s sledečo prigodbico: V neki občini na Francoskem skozi dvajset let sadno drevje vzlic vsej skrbi in dobremu obdelovanju, akoravno je lepo in bujno rastlo, ni rodilo nič sadja; ko pa se je eden izmed kmetovalcev te občine začel slučajno s čebelorejo pečati ter si v bližini sadnega drevja postavil par panjev čebel, se je to, kakor po co-prniji naenkrat spremenilo, sadno drevje začelo je obilo sadja nositi in leto za letom so imeli dovolj sadja. Občeznano pa je itak, da se je sadjarstvo v Avstraliji še le razvilo, ko so tamošnji kolonisti čebele tamkaj udomačili, poprej imeli so sicer že sadno drevje ali rodilo ni, ko pa so čebele v Avstralijo zapeljali in tamkaj udomačili, še le tedaj, ko so čebele začele sadno drevje obletavati, dalo je drevje tudi obilo sadja, tako, da iz Avstralije celo sadje izvažajo v Evropo. Zvedeni sadjarji in čebelarji trdijo po takem, z vso pravico, da v krajih, kjer propada čebeloreja, propada tudi sadjereja, veliko čebel, veliko sadja. Ne pa dragi sadjarji, da bi iz tega sklepali, da je treba le par panjev čebel v bližini sadovnjaka imeti in da nam ni treba nič delati in bi drevje rasti pustili kakor raste in vse delo čebelam in ljubemu Bogu prepustiti, ne tega pa ne. Drevje, ki naj daje veliko sadja in s tem veliko haska, se mora tudi prav pridno oskrbovati in obdelovati, gnojiti itd., da bode veliko cvetja pognalo in čebele bodo potem cvetje že varovale. Sadjarji poprimite se tedaj tudi čebeloreje v večji meri kakor dosedaj, s tem ne boste ne samo- pospešili sadjereje, ampak tudi čebele nanesejo vam veliko medu, imeli boste dvojni hasek, obilo sadja in veliko medu in po takem dvojni dobiček. Slednjič ne pozabite na male tičke, ki skačejo na vašem drevju od vejice do vejice pobirajoč škodljivo mrčes, v zimi v stiski, ko jih glad žuli, natrosite jim hrano v sadovnjaku, s tem privabili jih boste tja in po letu povrnili vam bodo to malo gostoljubnost ne samo z Ijubeznjivim petjem, ampak očistili vam bodo vaše drevje vsega mrčesa in mrčesne zalege in s tem vam pomagali povekšati vaše blagostanje. »Domov." 245