Sveti Alojzij, prosi za nas! r&SK^ii„niiiniiiiii I Mil I I (I Podobica svetega Alojzija ali njegova pot v nebesa. V s p o m i i| * tristoletnice njegove blažene smrti. ©%, T re tj i n a ti s. mš V Ljubljani. Založilo ,,Katoliško društvo detoljubov*! ,,Katoliško Tiskarne 41 . 1891 . l 109704 "^IPojdi z menoj, greva v mislih na T prijazen hribček, pred katerim se razprostira dolga in obširna ravan. Po planjavi med zelenimi travniki in ru¬ menim poljem se vije lepa bela cesta proti hribu, na katerem se hočeva ustaviti. Po cesti se pomika proti nama dolga, ne¬ šteta veličastna procesija, pevajoč milo- glasne pesmi v slavo Bogu in njegovi sveti materi Mariji. Prekrasen in pretresljiv je tak pogled za bogoljubno srce. Predragi, taka prijazna višava, zdi se mi, je letošnja tri s tol e t n i ca sve¬ te g a A1 o j z i j a. Od tod se oziramo na¬ zaj na prekrasno dolgo procesijo onih najboljših, najplemenitejših ljudi obojega spola, kateri so v preteklih tristolet.jih sv. Alojzija pobožno častili in zvesto po¬ snemali njegov prevzvišeni izgled. 0, po¬ glej te srečne izvoljene vrste! Naprej pred njimi gre najljubeznivejši mlade¬ nič, kar jih je kdaj zemlja nosila, an- geljski svetnik — Alojzij s snežno-belo zastavo — deviško lilijo! Najbližje za njim se vrstijo oni srečni, kateri so po njegovem izgledu slavno zmagovali ali še junaško zmagujejo vse skušnjave in niso z nobenim smrtnim grehom oma¬ deževali svojega angeljsko lepega srca, > katero se posebej odlikuje po deviški čistosti in nedolžnosti! Oj, blagor se jim! kako so srečni 1 Cuj, kako rajsko lepo pojejo ono pesmico, katere nihče drugi ne zna zapeti, kakor ti odbrani ljub¬ ljenci božjega Jagnjeta! Glej, kako ne¬ beško lepo se jim poda čisto bela obleka krstne nedolžnosti! — Za temi se po¬ mika dolga, nepregledna vrsta onih, ka¬ teri so bili sicer ob svojem času izpred oči spustili sv. Alojzija, na napačno pot zavili in s smrtnim grehom — morebiti celo z grdim grehom nečistosti — oma- zali in raztrgali dragoceno obleko krstne nedolžnosti; toda v kratkem so spoznali nesrečo svoje zmote, zopet so obrnili na sv. Alojzija svoje — zdaj solzeče se oko; temeljito so se poboljšali in spo- 5 korili ler v zakramentu sv. pokore zopet vsprejeli svatovsko oblačilo oprano v krvi božjega Jagnjeta. Oj, prekrasne so tudi te vrste! Prelepo tudi le-ti pojejo; sem- tertje se zasliši vmes nekaj joku podob¬ nega in večkrat se kateri bliža z belo rutico očem, kakor bi si solze brisal; in vendar ni videti nobenega žalostnega obraza; če že kane kdaj kaka solzica iz očesa, je to solzica vesele hvaležnosti, kakor bi hotela zaklicali: „0 srečna po¬ kora, ki mi je prinesla toliko radost in tolažbo!“ Da, lepa in srečna je tudi spo¬ korna nedolžnost! Prijatelj, kaj čakaš; ali ne bodeš brž tekel in se tudi ti pridružil tem slavnim in srečnim ljudem, preblagim častilcem sv. Alojzija? Glej, še je veliko prostora pri obeh oddelkih. Ako ti vest daje ve¬ selo spričevalo, da tvoje srce še nikdar ni bilo omadežano s smrtnim grehom, in če ti je med vsemi cvetlicami naj¬ ljubša bela lilija svete čistosti, pridruži se junaško prvemu oddelku. Ako ti pa vest nič več ne more dati tega veselega spričevala, hodi pogumno pri drugem oddelku med onimi srečnimi, kateri ho- 6 dijo za sv. Alojzijem v spokorni nedolž¬ nosti. Vidim, da si pripravljen; le to bi Se rad zvedel, kaj ti je storiti, ako se ho¬ češ pridružiti tej prekrasni družbi Aloj¬ zijevih častilcev, kako se je treba vesti v tej odbrani tovarišiji. Zelo me veseli, da želiš kaj tacega zvedeti, ker sem ravno tudi jaz namenjen za tristoletnico nekoliko razkazati in opisati Alojzi¬ jevo pot proti nebesom. To na¬ logo mi bo tem lažje spolniti, ker nam je sv. Alojzij mnogo znamenj popustil ob tisti blaženi stezici, po kateri je pri¬ šel v nebesa. Pobožni slikarji so neko¬ liko tacih bolj vidnih znamenj odbrali in nam jih na Alojzijevih podobicah pred oči postavili. In kakor se večkrat ob ce¬ stah, zlasti na razpotjih, postavljajo na visokih stebričih plošče, na katerih so naslikane roke, ki kažejo z napisom pot¬ niku pot proti tistemu kraju, kamor hoče priti; enako se mi zdijo raznovrstna zna¬ menja na Alojzijevih podobicah kakor »kažipot«, ki nam zanesljivo kaže, kod je hodil sv. Alojzij in kod naj mi za njim hodimo. Alojzijevih podobic je več 7 in raznovrslnih: na nekaterih ima samo križ Jezusov, na drugih samo lilijo, še na drugih presv. rešnje Telo ali Mater božjo, krono itd. Jaz sem ti za spomin tristoletnice odbral in na čelo tej knji¬ žici postavil tako podobico, ki ima naj¬ več tacih znamenj skupaj: 1. knjigo, 2. mrtvaško glavo, 3. sv. križ, 4. lilijo, 5. bič, 6. rožni venec in 7. krono. Cem bolj boš razumel to podobico, tembolj boš poznal Alojzijevo pot proti nebesom in tembolj vabljiva se ti bo zdela. * # * I. Knjiga na podobici sv. Alojzija najprej pove, da je bil ta angeljski svet¬ nik jako priden učenec. Učil se je po raznih mestih, a povsod delal veliko veselje svojim učiteljem. Alojzij je bil iz imenitne in bogate hiše; njemu se hi bilo treba toliko zarad tega učiti, da bi si mogel kdaj lažje svoj kruh služiti. Učil se je zato tako pridno, ker je to prva otroška dolžnost, da je tako voljo božjo spolnoval in voljo starišev. Uka- željnost se je od nekdaj prištevala med 8 lepe lastnosti pridnega otroka. Vendar sama ukaželjnost bi ne bila sv. Alojzija v nebesa privedla; on je vse svoje uče¬ nje in branje na to obračal, da bi Boga čedalje bolje spoznal in čedalje bolj lju¬ bil. Skoro vsaka knjiga ga je za nekaj stopinj bliže nebes pomaknila. Kako se je razveselil, ko je dobil v roko knjigo o sv. rožnem vencu, knjigo trpljenja Go¬ spodovega, navod k premišljevanju itd. In kako zelo je čislal v poslednjih letih učene spise angeljskega učenika sv. To¬ maža, ki nam nedosegljivo lepo pojas¬ njuje najtežavniše resnice in skrivnosti sv. vere. Celo stare paganske spise je le zato rad prebiral, ker je v njih našel marsikako zrnece prave modrosti, koli¬ kor so modrejši pagani že po svoji pa¬ meti mogli Boga spoznati. Zarad uka- željnosti si je tudi odbral svoj stan v tistem redu, v katerem se zbirajo naj- učenejši možje, čeravno ga je nekoliko skrbelo, da nima dovelj talenta za to učeno družbo. Pridno učenje je tudi tebi potrebno. Že silno star pregovor veli: »Nihče ne pade učen z nebes«, t. j. vsaki pride čisto 9 neveden na s vel, in vsak se mora kar vsega na novo naučiti. Enako bi smeli reči tudi nasprotno: Nihče izmed od¬ raslih in zdravoumnih ne pride neučen v nebesa. In da jih sedaj toliko noče hoditi za sv. Alojzijem, pride le prerado od tod, ker v resnicah svete vere niso podučeni, marveč čisto nevedni in zane¬ marjeni. O, ni ne zastonj po katekizmih precej v začetku postavljena prva za¬ hteva ali naloga našega življenja: »da bi Boga spoznali! * Sklep: Rad se bom učil katekizma, zvesto poslušal razlage in pridige ter redno bral bogoljubne knjige in si v ta namen polagoma napravil malo knjižnico samo dobrih in koristnih knjig, vedno pa se bom varoval slabega in kužnega berila. Kaj bi mi pomagalo, ko bi imel vso učenost vseh učenjakov v glavi, ako pa Boga in njegovih resnic ne poznam in nimam ljubezni božje v srcu!? — Knjiga na podobici Alojzijevi nam je pa tudi znamenje modrosti. Mo¬ drost sploh obstoji v tem, da se človek po svojem stanu in svojih zmožnostih na vso moč prizadeva doseči to, kar mu 10 največ in najdlje koristi. K letnu pa mu je potrebno dvoje: najprej, daspozna in jasno sprevidi, kaj je najboljše, kar more doseči s svojimi močmi; drugo pa je, da stanovitno uporablja vse potrebne pomočke, da bo res dosegel svoj namen. Ti pa kot kristijan veš, da moreš s svojimi natornimi in nad- natornimi močmi doseči, kar je najlepše, najboljše in kar večno ostane: rajsko ve¬ selje v nebesih! Ako si tedaj moder, boš rekel: „Nebesa si moram pridobiti!“ in boš res tudi precej nastopil in sta¬ novitno hodil po tisti poti, katera pelje v nebesa. Tako modrost je imel sv. Alojzij. Posnemaj ga in tvoja prva stopinja na njegovi poti bodi odločno spoznanje: V nebesa moram priti. Zato imam od Boga dušne moči: um, spomin, do¬ mišljijo, rahločutno srce ... in potlej nadnatorne darove: sv. zakramente, da¬ ritev svete maše, cerkvene pobožnosli, nauke . . . tudi telo mi mora k temu pomagati . . . Ako ob tolikih darovih in pomočkih ne pridem v nebesa, bila bi pač moja nespamet tako velika, da 11 bi mi vsa večnost ne mogla dati solz dovolj, da bi jo objokoval. A to nam še natančnejše pokaže drugo znamenje na podobici sv. Alojzija : II. Mrtvaška glava. Ta naj nas uči, da sv. Alojzij ni le spoznal, da je njegov poglavitni namen v nebesa priti, marveč on se je tudi vse dni svojega življenja na vso moč skrbno in vestno posluževal vseh pomočkov, o katerih je vedel, da mu morejo kaj pomagati v do¬ sego tega edinega namena. On je na večnos t ved n o mi sl i 1 in po tej misli tudi vravnaval svoje življenje : misel na večnost je kakor rudeča nitka, katera prepleta vse njegove osnove, besede in dela. Tej nitki je tudi sam posebno ime dal; latinski se zove: »Quid hoc ad aeter- nitatem?« slovenski: »Kaj to (koristi) za večnost?« ali pa tudi: »Kaj je to v pri¬ meri z večnostjo ?« Le prebiraj njegovo življenje, sam se bodeš prepričal, da je res misel na večnost bila ona nepremakljiva zvezda, ki mu je bila vedno pred očmi pri vsem njegovem dejanji in nehanji. Kadar ga je pot peljala v učilnico, vprašal seje: 12 »Kaj to za večnost,?« Kadar je šel v cerkev, mislil sije: »Kaj to za večnost?« Kadar se je razvedroval s svojimi tova¬ riši v mali družbi, ali pa pri dvornih ve¬ selicah, bil povabljen k sijajnim , igram, povsod mu je migljala pred dušnimi očmi zvezda-nepremičnica: »Kaj to za več¬ nost?« — Imel je sv. Alojzij tudi britke, prebritke ure v svojem življenju, zlasti je bil pravi mučenec svojega poklica, predno je mogel od očeta dovoljenja dobiti; a v vseh težkočah je zmagoval z bojnim klicem svojim: »Kaj to, če se primerja z večnostjo?« O predragi, prisvoji si še ti ta rek: »Kaj to za večnost?« Vedno ga ponav¬ ljaj pri vseh svojih opravilih in na vseh svojih potih. Ravnilo naj ti bo: v ve- selji in žalosti, ob delu in počitku, doma in med svetom, v prijetnostih in težavah. Po njem vravnaj vse svoje misli in želje, besede in dela, vse težnje svojega živ¬ ljenja! — Želiš si dolgega življenja; a ko bi živel sto let, kaj je to proti več¬ nosti? Želiš si zdravja; a kaj bi ti has- nilo, ko bi ga v greh obračal? Želiš si bogastva; a čemu ti bo, ako nebesa 13 zgubiš? Želiš si časti in slave pred ljudmi; a kaj ti bo koristila, ako boš sodni dan v sramoto pred vsemi ? Želiš si lahkega in veselega življenja; a čemu pač, ako si z grešnim veseljem postiljaš za večne čase posteljo v peklenski žrjavici! ? III. Sv. križ na podobici nas spo¬ minja, kako zelo je sv. Alojzij ljubil Je¬ zusa Kristusa. Tolika modrost namreč, kateri se čudimo v vsem njegovem ve¬ denji, je izhajala iz ljubezni do Je¬ zusa. O, sv. Alojzij ni ostal na naj nižji stopinji krščanske bogoljubnosti, ter ni le zato zapovedi spolnoval, da bi ne zgubil nebes, ni le zato tako sveto ži¬ vel, da bi v nebesih imel tem večje ve¬ selje, — o ne, njegova ljubezen ni bila hlapčevska pokorščina, marveč mila si- novska ljubezen: zato je tako angeljsko lepo živel, ker je Boga ljubil iz celega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči! Oj, kako zelo je to zlato srce lju¬ bilo Boga! Ali vam naj to popišem? Rad bi, ko bi le mogel. Zapisati bi vam moral po vrsti vse njegovo življenje, pa še bi vam ne mogel vsega dopovedati, kajti živeti in Boga ljubiti je bilo pri 14 sv. Alojziju vse eno. Živeti se pravi: misliti — in kaj je Alojzij rajše mislil kakor na Boga? Živeti se pravi: želeti, koprneti, hoteti — in kaj druzega je ves čas želel Alojzij, kakor Bogu dopasti in njegovo sveto voljo spolnovati? Živeti se pravi: telesne moči in čutila rabiti — nobene reči ni Alojzij tako rad po¬ slušal, kakor o Bogu; sicer je le mol¬ čal, še le ko se je začelo o Bogu in božjih rečeh govoriti, postal je zgovoren; nikamor ni tako rad in veselo hodil, kakor v božjo hišo; njegovo srce je bilo le za Boga! Živeti se pravi: delati — in ni li Alojzij se zato odpovedal vsemu svetnemu bogastvu in blišču, da bi mo¬ gel edino le za Boga delovati? In kakor se navadno življenje z leti razvija in utrjuje, tako je tudi ljubezen sv. Alojzija se razplamtela v tako žareč ogenj, da je bilo že njegovo telesno zdravje v ne¬ varnosti, in samostanski predstojniki so mu morali zapovedati, da ne sme na Boga toliko misliti, da naj vsaj od časa do časa svoje misli na druge reči obrača. Pa v koliko zadrego ga pripravijo! Kakor krotko jagnje hoče ubogati, pa ne more; 15 prosi Boga, naj se mu odtegne, da bode mogel pokoren biti; sam se trudi, da bi ga mogel pozabiti — pa ne more, marveč kamorkoli zavrne svoje misli, povsod srečavajo Boga in božje reči. Godilo se mu je, kakor človeku, ki se v vodi potaplja, čembolj se trudi ube¬ žati, tembolj ga voda zaliva: Alojzij se je takorekoč potapljal v morji božje lju¬ bezni. In to nam pokaže angeljskega svetnika v najsijajniši lepoti; to nam pa tudi pojasnjuje vse njegovo vedenje; to je bila tista nevidna in nepremagljiva moč, ki ga je vodila vkljub vsem zapre¬ kam naravnost proti nebeški domovini. Zdaj vam je pa tudi dovelj jasno, zakaj je sv. Alojzij sv. križ tako zelo ljubil, zakaj ga je hotel povsod seboj imeti, tudi na potovanju, da je tudi v tujih hi žali opravljal pred njim svoje molitve in premižljevimja, in zakaj ga je tudi ob smrtni uri s toliko ljubeznijo pritiskal na svoje blede ustnice. Zdaj vam je tudi razvidno, zakaj večkrat vi¬ dite na Alojzijevi podobici presv. režnje Telo, pred katerim ves zamaknen in za¬ topljen kleči in moli; zdaj se vam ne 2 16 bo več čudno zdelo, zakaj je tako rad in pogostoma obiskaval presveto režnje Telo, zakaj je s toliko serafsko pobož¬ nostjo vsak teden pristopal k angeljski mizi in zakaj se je tako skrbno tri dni pripravljal, tri dni pa se zahvaljeval za sveto obhajilo! 0 predragi, razgrej tudi ti svoje mlačno srce s tako ljubeznijo do Jezusa, svo¬ jega Odrešenika, in obljubim ti, da pot proti nebesom se ti bo zdela gladka in prijetna. Ljubi križanega Jezusa iz ce¬ lega srca, in čutil boš tudi ti, kako sla¬ dak je njegov jarem in kako je njegovo breme lahko! Zato se sv. križ imenuje tudi palica za potovanje v nebeško do¬ movino. Oj, vzemi to nebeško palico v roko in dajala ti bo vedno toliko moč, da nikdar ne boš opešal: močna kakor smrt jc ljubezen! IV. Do zdaj smo si ogledali vzroke, zakaj da si je sv. Alojzij izvolil ravno tako pot in ne kake druge. Lilija na podobici nam pa kaže njegovo potovanje samo, — njegove stopinje. Lilija pomeni nedolžnost. Nedolžnost, pa — naj- krasnejša beseda našega jezika — v 17 ožjem pomenu zaznamuje onega sreč¬ nega človeka, kateri se ni nikdar pre¬ grešil zoper šesto zapoved ; tacega zato tako imenujemo, ker je sv. čistost naj¬ lepši zaklad slehernega človeka in pa, ker se taki večjidel varuje tudi druzih velikih grehov. Nedolžnost v širšem po¬ menu pa nam znači krstno nedolžnost, t. j. nedopovedljivo srečo onega kristi- jana, ki po sv, krstu ni storil nobenega smrtnega greha. V obojem oziru je sv. Alojzij ohra¬ nil ljubo nedolžnost v vsej popolnosti. Od prve nežne mladosti je imel neki svet strah pred vsem, kar je količkaj kazalo kako senco nespodobnosti. Bil je zares ves čas prekrasna lilija v sredi trnja, katera na vse strani razžareva svojo milobno lepoto in prijetno vonjavo. Kdor ga je le videl, se mu je že ob tem pogledu vnela ljubezen do sv. čistosti, oe taki, kateri so sicer radi kaj neči¬ stega govorili, so takoj umolknili, kadar se je on približal. In gorje jim, ko bi ne bili utihnili! Nekikrat se je v pošteni družbi veselih mladeničev drznil posta- ren gospod nespodobno govoriti — kako 2 * 18 ga je ostro pokaral sv. Alojzij: »Sram bi vas moralo biti v taki starosti, v ta¬ kem stanu in vpričo teh blagih mlade¬ ničev tako govoriti!« — V 9. letu je pred Marijinim altarjem storil obljubo ved neg a devištva. In kar je ob¬ ljubil, je tudi zvesto držal do smrti. Pri¬ pravljen je bil vse raje zgubiti in pre¬ trpeti, celo življenje rajše dati, kakor v najmanjši reči kaj zoper šesto zapoved storiti ali celo misliti. To njegovo trdno voljo in neprestano prizadevanje je pa Bog s posebno nenavadno milostjo po¬ plačal : da niti čutil ni nikoli nečistih skušnjav! Zato so ga že v življenju ime¬ novali angelja v človeški podobi in to prekrasno ime mu je tudi sv. cerkev potrdila takrat, ko ga je prištela med svetnike. Sv. Alojzij je bil pa tudi tako sre¬ čen, da je ohranil nedolžnost sploh ali krstno nedolžnost, kar so pričali vsi, kateri so ga natančneje poznali, kar se je tudi dokazalo ob oni preiskavi, ko ga je sv. cerkev za svetnika razglasila. Dokazalo in spričalo se je, da ta angelj- ski mladenič ni nikdar storil nobenega 19 smrtnega greha; pa saj še lega ne more nihče po pravici trditi, da bi bil kdaj prostovoljno storil kaki majhen greh. Res. da je znanih par napak, ki jih je pa še storil takrat, ko je bil toliko otročji, da mu menda Bog zarad nevednosti tega še ni štel v greh. — O srečen, stokrat srečen mladenič, ki je ves čas ohranil belo obleko krstne nedolžnosti! Bil je star 23 let, 3 mesece in 11 dni, ko je umrl, pa niti en trenutek njegovega an- geljskega življenja na zemlji ni gospo¬ doval satan v njegovem deviškem srcu; božja previdnost je celo tako odločila, da je bil takoj krščen, ko je zagledal luč sveta. O nepopisljivo veličasten po¬ greb — mrtvaška obleka 24 letnega mla¬ deniča je ob enem neomadežana krstna obleka! Vprašaj sedaj, dragi čitatelj, resno svojo vest: ali si tudi ti tako srečen, tako srečna, da še nisi krstne obleke omadeževal z nobenim velikim madežem — z nobenim smrtnim grehom? Pre¬ blagi častilec sv. Alojzija, ako ti vest pravi, da si tako srečen ter imaš še krstno nedolžnost, o, bodi junak, bodi 20 junakinja, trdno drži v čisti roki angelj- ski meč — belo lilijo in zvesto stopaj po angeljskih stopinjah tega nedolžnega jagnjeta — sv. Alojzija! Vestno premaguj vse skušnjave zoper sveto čistost; ako namreč šesto zapoved zvesto spolnuješ, spolnovati ti bode vse druge kakor otročja igrača! Ako pa nič več ne čutiš te sreče v srcu; potlej ni tukaj-le — pri beli liliji — ničesar več zate — k večjemu mila sol¬ zica v očesu! Pojdiva brž naprej, da ti povem pri naslednjem znamenju, kaj ti je storiti. V. Kaj pa je to-le: vrvice na pali¬ čici privezane in ob koncu zavozlane? To za nas sedaj tako nenavadno orodje je bič ali tepežnica. Čemu pa je bilo sv. Alojziju kaj tacega? Čuj in strmi! Zarad onih malih napak svoje nežne mladosti se je svetnik ves čas imel za silno velikega grešnika, ki potrebuje naj- oslrejše pokore in se mora zavarovati pred prihodnimi padci. Zato in pa da bi svojega ljubega Jezusa posnemal, ki je bil na Pilatovem dvoru krvavo bičan, je velikokrat vihtel tepežnico nad svojim 21 nedolžnim hrbtom ter se krvavo raz- tepal. In glejte, celo še na zadnjo uro, na smrtni postelji prosi, naj bi drugi k z vršili nad njim to ostro pokorilo, ker sam nima več dovelj moči v rokah! Bič na podobici sv. Alojzija pa nam bodi znamenje pokore sploh. Beseda »pokora« ima več pomenov; posebej po- vdarim le-le tri: 1. dobro spoved, 2. poboljšanje in 3. zatajevanje samega sebe. V vseh treh ozirih nam je sv. Alojzij bliščeč izgled. Kako skrbno se je vselej za spoved pripravljal; kako se je bal, da bi pri izpraševanju vesti česa ne prezrl, in ker zarad svoje sve¬ tosti ni mogel najti nobene napake, ga je skrbelo, češ, da se premalo pozna. Kesanje njegovo je bilo tako veliko, da je omedlel ob svoji dolgi spovedi v Flo¬ renci; in kako trdni so bili njegovi sklepi, to nam pač naj lepše priča čistost nje¬ gove vesti in svetost njegovega življenja, kajti najlepši dokaz prave pokore je te¬ meljito poboljšanje. Do solz ganljiva pa je pokora sv. Alojzija v premagovanju in zatajevanju. Ne le, da ni nikdar po- 'acega, kar bi bilo količkaj 22 nevarno njegovi čisti duši, zatajeval je toliko svoje oči, da tudi lacih reči ni gledal, katere bi bil smel gledati brez nevarnosti. Po ulicah je imel navadno v tla obrnene oči, da niti najnavadniših hiš ni poznal, čeravno je bil več časa v kakem kraju. Slavno cesarico Marijo je spremljal z Laškega na Španjsko, kjer je ostal tri leta na dvoru in moral vsak dan pred njo priti, pa je še poznal ni po obrazu; in v samostanu je bival do¬ kaj časa, pa še ni vedel, kje predstoj¬ nik sedi. Toliko se je zatajeval v po¬ gledu, da niti niso vedeli, kake barve je njegovo oko. Enako je pazil na svoj jezik, na svoja ušesa in svoj živi dan se je kesal in pokoril, ker je v svoji otročji nevednosti poslušal in govoril ne¬ čedne reči; govoril je le malo in sicer le kaj potrebnega ali bogoljubnega. Živel je na raznih dvorih med najimenitnejšimi ljudmi, kateri so si privoščili vse slad- nosti, katere svet ponuja; on pa je ži¬ vel, kakor bi bil največjega reveža sim Ni se mu manjkalo šumnih veselic, gle- ^ dališčnih iger, plesov in druzih nečimer- nih izkazovanj; a on se jih ni vdeleževal, , 23 če je pa kdaj moral navzoč biti, jih ni hotel gledati, marveč bolj od zadaj je stal, oči pobesil in se na tihem z Bo¬ gom pogovarjal; nihče na svetu bi ga ne bil mogel pripraviti k plesu. Do osta¬ janja je bilo najboljših in najokusniših jedil in pijač; a on se je od 11. leta dalje v sredo, petek in saboto postil ob kruhu in vodi, po okoliščinah pa še več¬ krat; tudi sicer je vžival tako malo, da se je vse čudilo, kako more živeli ob tako pičli hrani; in če je moral biti pri sijajnih pojedinah, si je vselej izbral najslabše in še tega čisto malo. Na po¬ nudbo je imel najlepših oblačil, a izbi¬ ral si je najpriprostejšo in ponošeno; pod obleko pa je nosil za pokoro trde in zbadljive reči. Pripravljeno mu je bilo mehko klečalo, a klečal je le na trdih tleh in še v mrzlih nočeh je vsta¬ jal k molitvi. Imel je mehko posteljo in ker si je ni mogel z drugo zamenjati, podkladal si je polen in dil, da si je na trdem privoščil nekoliko počitka. Pri vseh svojih opravilih si je izvolil vselej naj- rajše to, kar mu je bilo obtežno in ne¬ prijetno, posnemaje Jezusa, ki si je bil 24 odbral na zemlji le trpljenje in neprijet¬ nosti za svoj delež. In če je to delal svetnik, ki je bil skoro brez greha in tudi brez skušnjav, kaj hočeš pa ti storiti, ki si k hudemu tako zelo nagnen in zarad preobilnih grehov pokore tako zelo potreben? Od¬ loči se in prosi Boga z besedami svete cerkve, da bi ga vsaj v spokorno- sti posnemal, ki mu nisi našle- doval v nedolžnosti! Za sv. Aloj¬ zijem nisi v stanu drugače hoditi, kakor če pogosto in vredno prejemlješ zakra¬ ment sv. pokore in se vsaj nekoliko po¬ boljšaš od spovedi do spovedi in če v ta namen junaško premaguješ in zata¬ juješ samega sebe: Nebeško kraljestvo silo trpi. VI. Zdaj že poznaš sopotnike sve¬ tega Alojzija, dvojne vrste so : nedolžni in spokorniki. Bistveno so močno raz¬ ločni, vendar v eni reči so si pa vsi enaki: romarji so vsi, vsi romajo za sv. Alojzijem proti gori Sijonski, v ne¬ beški Jeruzalem, eni v radosti deviške nedolžnosti, drugi v solzah resne pokore. Romarjem se pa nobena reč lepše ne 25 podh, kakor rožni venec. Rožni venec ali molek je že sploh postal odlično zna¬ menje prave pobožnosti; morebiti še bolj kakor križ, kajti križ vidiš lahko tudi pri krivovercu, a rožni venec ti takoj pokaže odločnega katoličana in hišo, v kateri zagledaš za vratmi rožni venec, smeš imenovati pobožno hišo, in člo¬ veka, kateri ljubi rožni venec, kar brez skrbi prištevaj dobrim katoličanom. Rožni venec na Alojzijevi podobici nam torej najprej pove, kako zelo po¬ božen je bil sv. Alojzij. Poprej smo se spominjali, kako malo je ta angeljski mladenič vžival telesne hrane, a to zna¬ menje nam pa pove, da je tem pridniše se nasitoval z nebeško hrano, sveto mo¬ litvijo. Da, ko bi o sv. Alojziju ne ve¬ deli nič druzega, kakor to, kako rad, kako veliko, kako zbrano in goreče je molil, zadostno bi sc nam prikupil in že zato bi ga imenovali angeljskega ali serafskega mladeniča. Njegova prva be¬ seda, ki jo je znal izgovarjali, bilo je presladko ime Jezus in Marija. Ko je nekoliko odrastel, v sedmem letu, začel je redno vsak dan opravljati gotove 26 molitve, kakor spokorne psalme, dnev¬ nice Matere božje itd. Celo zgodaj se je privadil najvzvišenejše in najkorist¬ nejše molitve — premišljevanja, v ka¬ terem je bil vsak dan ves zamaknen, večkrat po več ur, sosebno pred križem Jezusovim in pred sv. rešnjim Telesom. In kaj hočem reči o njegovi zbranosti v molitvi? Menim, da s tem-le povem vse, če pravim: kakor zoper čistost ni imel nobene skušnjave, tako je njegovo obilno prizadevanje v pobožnosti Bog poplačal tako, da proti zadnjemu ni čutil skoro nikdar nikakoršne razmišljenosti v molitvi. In kaj sem zdaj-le povedal, lahko sam presodiš, ako pomisliš na svoje dosedanje molitve; ti se ne bodeš popraševal, kolikokrat in koliko časa nisi bil razmišljen, ampak le kolikokrat in koliko trenutkov si bil v svojih mo¬ litvah resnično zbran?! Rožni venec na Alojzijevi podobici nam pa tudi pove, kako zelo je bil sveti Alojzij Mariji udan in kako zelo je ona njega ljubila na zemlji in kako ga ljubi z odlično ljubeznijo zdaj v nebesih. Ma¬ rija ima veliko množico ljubljenih sinov 27 in hčer v nebesih in na zemlji, a brez skrbi smem reči, da med najbolj ljub¬ ljene prišteva sv. Alojzija, on je naj¬ bližji njenemu materinemu srcu! Kako je pa tudi on ljubil Mater božjo, dokler je bil na svetu! Med prvimi besedami, ki jih je znal govoriti, je bilo sladko ime Marija; med prvimi molitvami, ka¬ tere je vsak dan molil, bile so Marijine molitve; prva knjiga, katera se je nje¬ govemu deviškemu srcu najbolj priku¬ pila, bila je knjiga Marijina o njenem življenju in trpljenju ter o sv. rožnem vencu; izmed vseh cerkva so mu bile Marijine najljubše; svoj najdražji zaklad, zarad katerega ga še zdaj takorekoč za¬ vida nebo in zemlja — svojo deviško nedolžnost — je njej posvetil s stalno obljubo; svojo najimenilnišo zadevo na tem svetu, volitev pravega stanu, je njej priporočil in izročil, in ona mu je de- tinsko zaupanje poplačala ter kar na¬ ravnost povedala, kaj je v tej zadevi božja volja. Preblagi moj prijatelj, zdaj sprevidiš sam, kaj-ne, da z Alojzijevci ne moreš proti nebesom potovati, ako nisi romar 28 z rožnim vencem: ako ne moliš rad in pobožno, in pa če nočeš biti otrok Ma¬ rijin in če Marija ne more biti tvoja Mati. Premisli še enkrat, kako rad in zbrano je sv. Alojzij molil in kako zvesto je Marijo častil; potlej pa prevdari, kaj in kako bi ti lahko storil, ter kar precej danes začni. VII. Poslednje znamenje na naši po¬ dobici je zlata krona. Prvotno nam pomeni to znamenje, da je bil slavljeni svetnik imenitnega rodu in da kot knežji prvorojenec je imel pravico do vladanja; a svetno krono je rajše zamenjal s krono nebeško. Zato naj tudi vam pomeni krono nebeške slave: konec sreč¬ nega potovanja. Sv. pismo pa nas prepričuje, da bode le tisti krono prejel, kdor ostane stanoviten do konca. Krona nam tedaj bodi spomenik Alojzi¬ jeve in naše stanovitnosti. Začetek Aloj¬ zijevega potovanja vam je pokazala knjiga — modrost; srečni konec pa nam naj pokaže krona — stanovitnost! Kaj pa nam je treba, da ostanemo stanovitni do konca? Tega, Cesarje tre- balo sv, Alojziju — trdne in neomah- 29 ljive volje. Preberi pazno življenje sv. Alojzija v »Izgledih bogoljubnih otrok« v III. zvezku, ali pa v kaki drugi knjigi, in vprašaj se, kaj pa je vzdrževalo tega izvoljenega svetnika vedno v taki višavi; kaj ga je priganjalo vedno dalje in dalje — naprej, naprej! Odgovorili si bodeš moral: njegova trdna in n e omah¬ ljiva volja! Vse, kar je storil v svo¬ jem življenju, je krepilo in utrjevalo nje¬ govo voljo in postal je nepremagljiv ju¬ nak. Njegovo čudovito premagovanje in zatajevanje, njegove serafske molitve in premišljevanja, njegova natančnost v sprejemanju sv. zakramentov itd. itd. vse je pomagalo utrjevati njegovo dobro voljo, in prekrasno nam je dokazal res¬ ničnost pregovora: »Kar kdo hoče, to more!« in pa nauka sv. Tomaža, ki ga je dal svoji sestri na vprašanje, kaj jej je storiti, da pojde v nebesa? rekoč: »Ako hočeš, pa pojdeš!« Alojzijev sopotnik, bodi junak ! bodi neupogljiv vojščak Jezusa Kristusa pod zastavo vzornega voditelja sv. Alojzija! Krepčaj svojo omahljivo voljo s pogle¬ dom na veličastne izglede svetnikov in 30 svetnic Božjih, osobito svojega poseb¬ nega patrona sv. Alojzija! Krepčaj svojo voljo s poslušanjem, branjem in pre¬ mišljevanjem svetih naukov! Krepčaj svojo voljo s pogostnim in vrednim pre¬ jemanjem svetih zakramentov! Krepčaj svojo voljo s pobožnimi molitvami in posebej z detinskim češčenjem nebeške kraljice Marije! Krepčaj svojo voljo z vsemi pomočki, katere ti ponuja tvoja dobra mati — sveta katoliška cerkev! Vlil. Le še enkrat se ozriva na po¬ dobico ; zdaj pa poglejva Alojzija sa¬ mega — njegovo obleko. Obleko ima jezuitovsko. O, ta obleka se mi zdi ka¬ kor neko mučeniško orodje: kar je križ sv. Petru ali Andreju, kar je meč sve¬ temu Pavlu, žareči ogenj sv. Lovrencu, razbeljeni kotel sv. Vidu itd., lo je sve¬ temu Alojziju jezuitovsko oblačilo. Več¬ krat je želel postati mučenec. Njegovega nežnega telesa sicer niso trinogi na te- zavnico dejali, ali njegovo srce so gro¬ zovito natezovali oni, kateri so mu bra¬ nili vstopiti v stan, po katerem je to¬ likanj koprnelo; divjih zveri niso na¬ ščuvali nanj, pač pa so najemali vsake 31 vrste ljudi, naj bi ga odvrnili od lega njegovega sklepa, ki ga je storil vsled nebeškega razodetja. Milo se mora člo¬ veku storiti, ko bere ali sliši, koliko se je moral ta angelj vojskovati, predno je dosegel dovoljenje očetovo, da se sme odpovedati svetnim pravicam in stopiti v samostan! Po vrlina bela obleka na podobici je sicer cerkvena, vendar ni še mašniška; smrt ga je prehitela, predno je mogel stopiti pred altar, da bi — eden naj- vredniših — belo jagnje v deviški ne¬ dolžnosti daroval nebeškemu Očetu Jag¬ nje božje v najsvetejši daritvi! Bili so že mnogi, ki so rekli: »Škoda, da je Alojzij tako zgodaj umrl! Koliko bi bil lahko še svetu koristil kot pobožen maš- nik, kot goreč misijonar itd.« A prazno je naše govorjenje; previdnost božja je tako naredila; ker ga naša zemlja ni bila vredna, mu je potovanje po njej prikrajšala. Glede na misijonsko delo¬ vanje pa — oj bodimo veseli: kje veste za kakega tako slavnega misijonarja, da bi bil za zboljševanje človeškega rodu, zlasti za rešenje in blaženje krščanske 3 32 mladine, toliko storil na zemlji, kolikor je že storil sv. Alojzij v prvih tristo letih v nebesih, kolikor bo storil letos o svoji tristoletnici in še v prihodnih vekih do sodnega dne !? Le vsi se zaupno izro¬ čimo njegovemu milemu varstvu in za¬ nesljivemu vodstvu ! Razkazal sem v kratkih potezah naj- znamenitniša in najbolj vidna znamenja, na katerih se spozna Alojzijeva cesta proti nebesom ; še dokaj drugih si lahko sam poiščeš v njegovem življenju. Bodi tedaj moder in naslikaj si zdaj še ti po tem vzoru zase tako zanesljivo stezo proti rajski svoji domovini ter z vso odločnostjo skleni: Za nebesa sem vstvarjen; v ne¬ besa moram priti, naj velja kar hoče; pot je le dvojna: krstna in spokorna nedolžnost. Moja glavna naloga torej bodi: Na večnost resno misliti, Boga bolj in bolj spoznavati in ljubiti, v goreči molitvi ga častiti, s čisto vestjo mu slu¬ žiti, svojo voljo utrjevati s premagova¬ njem in drugimi sredstvi, pravi stan si iz¬ voliti in njegove dolžnosti natanko spolno- vati ter vsikdar zvest Marij in služabnik biti. V --- '■> Sv. Alojzij Gonzaga. Po sliki iz njegove prve mladosti. ^5^qa3a^ggxsgaaa^x2g3^x^x2XžX2gsasxsg^yJ^ ,y ^i) 33 Gospod, usmili se nas! Krisle, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Krisle, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, \ Bog Sin. Odrešenik sveta, ( usmili se Bog sveti Duh, ( nas! Sv. Trojica en sam Bog, J Sv. Marija, Sv. Alojzij, Ti služabnik Marije Device, Ti angeljski mladenič, Ti izgled mladosti, Ti izgled čistosti in nedolžnosti, Ti izgled pobožnosti, Ti izgled spokornosti in zatajevanja, Ti izgled vseh čednosti, Ti kinč Jezuilovskega reda, Ti dar ljubezni do bližnjega, Ti ljubitelj uboštva, Ti zaničevalec zemeljskih dobrot, Ti popolni gospodar svojih po- čutkov, Ti ojstri spokornik brez greha, Ti premagovalec svojega mesa, prosi za nas! 34 Ti goreči seraf v češčenji presve- lega rešnjega Telesa, Ti žareča ljubezen do križanega Jezusa, Ti najpokorniši prednikom, Ti najponižniši v časti in slavi, Ti najpolrpežljivejši v težavah, Ti najpriljudniši in najkrotkejši do bližnjega, Ti zvesti pomočnik svojim služab¬ nikom, Ti dobrotnik ubogih, Ti strežnik bolnikov, Ti varuh čistosti in nedolžnosti, Ti pomočnik grešnikom, Ti svetovalec ob volitvi stanu, Ti pribežališče v vseh potrebah, Da tvoje izgleda posnemamo, Da nam Bog oživi vero, upanje in ljubezen, Da nam Bog dodeli sveti strah pred grehom, Da nam Bog podeli čistost in druge potrebne čednosti, Da nam Bog podeli pravo molitev in premišljevanje, Da svoje misli k nebeškim željam povzdigujemo, prosi za nas! 35 Da goreče ljubimo Jezusa v presv. rešujem Telesu, Da vredno prejemamo Jezusa pri svetem Obhajilu, Da nas Marija sprejme v posebno svoje varstvo, Da dejansko ljubimo Boga in svo¬ jega bližnjega, Da nas Bog k pravi pokori pripelje, Da do konca stanovitni ostanemo, Da nam Bog smrtne težave polajša, Da nam bo Jezus milostljiv Sodnik, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Krist e, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . češčena si Marija . . . t. Prosi za nas sv. Alojzij! 1J. Da bomo vredni obljub Kristusovih. 0 Bog, delivec nebeških darov, ki si v angeljskem mladeniču Alojziju prečudno prosi za nas 36 nedolžnost življenja združil z enako spo- kornostjo, dodeli nam po njegovih proš¬ njah, da ga bomo vsaj v spokornosti po¬ snemali, ki mu nismo nasledovalfv nedolž¬ nosti. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. 0 sv. Alojzij, ki te kinčajo angeljske čednosti, jaz, tvoj nevredni služabnik, ti posebno priporočam čistost svoje duše in svojega telesa. Prosim te po tvoji angeljski čistosti, priporoči me brez¬ madežnemu Jagnjetu Jezusu Kristusu in njegovi presveti Materi, devic Devici ter obvaruj me vsakega velikega greha. Ne dopusti, da bi se kdaj oskrunil z made¬ žem kakoršnekoli nečistosti, marveč ka¬ dar me vidiš v skušnjavi in grešni ne¬ varnosti, odpodi iz mojega srca vse ne¬ čiste misli in želje; vzbudi v meni zopet misel na večnost in na Jezusa križa¬ nega, vtisni globoko v moje srce čut strahu Božjega in vžgi v meni ogenj Božje ljubezni ter izprosi, da tebe posne¬ majoč na zemlji vreden postanem s teboj uživati Boga v nebesih. Amen. Oče naš . . . Ceščena si Mafija . T^vČast bodi . . .