Poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, DNE 17. JULIJA
Leto 4R — Stev. 19.
'DOMOTjun
Dopise in «pi.e sprejema uredništvo »Domoljuba«. _ Telefon 25-«. Prostor ene drobno vrstice t inseratnem delu stan. 10 Din. - Naročnin. Stane 38 D,n za celo leto, »a inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din, inserato in reklamacije sprejema uprava »Domoljub,"- Telefoni
Pred težkimi nalogami
Kar je kmetigki grunt v malem, to je 'država v velikem obsegu. Slab gospodar lahko najlepši grunt v nekaj letih uniči, ako ne zna ali noče prav gospodariti. Koliko dela in časa potrebuje naslednik, ako hoče zadolženi in zanemarjeni grunt zopet spraviti v primerno $ tanje. Leta in leta mora garati in premišljati, kako bi zacelil rane, ki jih je prednik v svoji lahkomiselnosti kar mimogrede naredil. Pri ogromnem državnem gospodarstvu velja gornja primera še v posebni meri. Neverjetno škodo lahko povzroče državi ljudje, ki jo napačno vodijo in upravljajo in ogromnega dela in truda je treba, ako hočejo pametnejši in poštenejši nasledniki popraviti škodo", ki je bila storjena.
O vladah, ki so zadnja leta vodile upravo naše države, ne moremo trditi, da bi svojo nalogo dobro vršile. Ravno nasprotno: nezmožni ljudje, ki so imeli našo usodo v rokah, so slehernemu stanu in sleherni panogi našega Javnega življenja zasekali globoke rane, ki Jih bo težko zaceliti. Ljudstvo je kmalu spoznalo nezmožnost teh ljudi in jim je odreklo zaupanje. Oni pa tega niso hoteli razumeti ln so se hoteli na krmilu vzdržati s silo. Začeli so sebe istovetiti z državo in vsakdo, ki ni kar na slepo hvalil njihovih pogubonosnih dejanj, je veljal za državi nevarnega zločinca, ki Je v javnosti manjvreden in od države ne sme pričakovati drugega, kakor da se nad njim izvršuje zakon v vsej strogosti.
Zato je razumljivo, da je sedanjo vlado, ki ima namen, da začne popravljati napake zadnjih let, naše ljudstvo brez izjeme veselo pozdravilo in se oddahnilo od neznosne more, ki je vse tiščala k tlom. Z največjim zadoščenjem je ljudstvo zaznalo, da se je po dolgih letih preziranja in krivičnega preganjanja pojavil na krmilu države zopet mož ljudskega zaupanja in naš voditelj di. An*on Korošec, ki je v novi vladi prevzel odgovorno službo ministra za notranje zadeve.
Napačno pa bi bilo, ako bi pričakovali, da bo z nastopom nove vlade takoj vse, kar nas teži, popravljeno in urejeno. Državni grunt je tako zavožen, da bo treba leta in leta resno delati, preden bo mogoče popraviti vsaj najhujše napake. Vsak trezen človek bo to uvidel. V tem pogledu moramo vsi zaupati Svojemu voditelju dr. Korošcu. On bo storil za nas vsa, kar bo mogoče in če bo videl, da Oe more uspeti, se bo rad sam odpovedal Svojemu odgovornemu mestu in gotovo zopet reje šel v internacijo ali pa v ječo, kakor Qa bi sodeloval pri stvareh, ki bi utegnile biti v škodo ljudstva.
Nova vlada si je nadela predvsem na-IggOj da hoče državo notranjo pomiriti. Vsi poskusi, kako bi narode naše države
zlili v en sam jugoslovenski narod, so se izkazali ne le kot nekaj nemogočega, ampak so rodili tudi skoraj nepremostljiva nasprotstva med enimi in drugimi, zlasti med Srbi in Hrvati, ki so danes največja ovira mirnega <so?itja v državi. Zato hote ta v ada vse poskusiti, da pomiri Hrvate s tem, da razčisti vsa tista vprašanja, ki so bila doslej povod za neštete spore in za trajno nezadovoljstvo. Upamo in želimo, da bi se vladi to v čim večji meri posrečilo, ker vemo, da naša država ne more biti na znotraj trdna toliko časa, dokler ne bo v obojestransko zadovolj-nost rešeno hrvatsko vprašanje. Isto velja tudi za nas Slovence. Le takrat, ko bomo Slovenci, Hrvati in Srbi prišli v enaki meri do svojih pravic, ki nam kot enakopravnim narodom gredo, bomo vsi skupaj tudi srečni Jugoslovani. Tako si mi predstavljamo narodno in državno edinstvo.
Druga velika naloga nove vlade velja gt spodarskim vprašatnjern Vsak stan pri nas, zlasti pa kmet, čuti, kako globoko smo tu zašli. Prišli smo na boraSko palico. V svoji izjavi je bila nova vlada glede gospodarskih načrtov kaj redkobesedna. Prav je tako! Prejšnje vlade so nam obljubljale miljarde ln zlata nebesa, naredile pa niso nič. Zato upamo, da nas bo redkobesednost sedanje vlade kmalu presenetila z važnimi gospodarskimi zakoni in ukrepi, ki bodo omogočili, da bo na sedanjih razvalinah začela rasti nova stavba našega narodnega gospodarstva.
Ljudstvo pa ima takoj ob začetku nove vlade eno veliko željo: Vrnite ljudstvu zaupanje v državno upravo! V. tem pogledu so se zadnja leta godile vnebovpijoče krivice. Slovenci smo zakon vedno spoštovali. Vsak predstavnik zakona, glavar, sodnik, orožnik, je vžival spoštovanje ljudstva. Ljudstvo je pa na podlagi zakonov lahko tudi iskalo svojih pravie in jih tudi dobilo. Tolmačenje zakonov v zadnjih letih pa je bilo ljudstvu udarec v obraz. Varuhi zakona so neredko padli s svojega dostojanstva in so morali pod pritiskom političnih mogotcev zakon krojiti vsakemu drugače. Kako je vsled tega padlo zaupanje v državno upravo, si morda še predstavljati ne moremo. En sam zgled navajamo: Pri zadnjih občinskih volitvah, ki bodo v zgodovini našega naroda za vedno ovekovečene, so se marsikje godile tako umazane goljufije, da jih je moralo upravno sodišče razveljaviti. Volitve so se vršile drugič z istimi goljufijami. Zakon predpisuje za taUa dejanja stroge kazni. In glejte, kljub ugotovitvi pri upravnem sodišču do danes niti en član teh komisij ni bil klican na odgovor pred sodišče. In večina ljudi, ki so vršili te nepravilnosti, je bila iz vrst državnih in banovinskih nameščencev. Istočasno so pa romalo dolge vrste
Predsednik naše vlade dr. MIlan Stojadinevii
vklenjenih duhovnikov in kmečkih mol tn fantov, da celo žensk, v zapore, ne da bi jim mogli kaj dokazati in kljub določbi zakona, da so volitve svobodne. S to tisoče denarnih kazni so morali naši ljudje po krivici plačati, mesece in mesece nešteti v ječah presedeti — po nedolžnem. V tem pogledu pa nag« ljudstvo enoglasno zahteva zadoščenja. Ako hočemo ljudstvu vrniti izgubljeno zaupanje v. upravo, mora vlada poskrbeti, da se bo sedaj vsa ostrost zakona obrnila proti tistim, ki so zakon tako grobo krilili in teptali Ne gre nam za maščevanje, ki je nekrščansko, am* pak za pravico, ki zahteva, da vsakdo dobi, kar mu gre. Zatorej še enkrat: popravite ljudstvu storjene krivice in mu vrnite s tesn. zaupanje v državno upravo. Krivi so znani in žrtve tudi!
Oni, ki so se doslej šopirili na naših hrt>-tih, so se poskrili, kot se nočna golazen po-skrije pred solnčno svetlobo. Mirovali pa ne bodo. Gotovo bodo kmalu začeli intrigiraM in zanašati znrolo v naše strnjene vrste. Boste videli, da bodo poskušali kmalu dokazovati, da je vseh krivic in vse revščine, v katero so nas oni zavedli, kriv — dr. Korošec. Mimo takih intrig bomo šli s prezirom. Ko bodo zaživela zopet naša društva, se Jih bomo z vsem srcem oklenili, ko bo ljudstvu dana možnost, da si osnuje svojo politično in strokovno organizacijo, brez pritiska od zgoraj, bomo tu kot en mož nastopili in v trudu in resnosti gradili, kar so nam oni podrli, tako da bo na razvalinah zrasla stavba, ki bo lepša in trdnejša, kot je kdajkoli bila. Ker delali bomo po letih žrtev, trpljenja in krivic, zato bo to delo blagoslovljeno.
HAZ.GLLD PO SVETU
Zadnje posredovalni predlog velesil
V »poru med Abesinijo in Italijo »o stavile velesile posredovalni predlog sledeče vsebine:
1. Italija dobi upravno nadzorstvo nad nekaterimi abesinskimi pokrajinami, ki ležijo med Eritrejo in Somalijo. 2. Abesinija dovoli Italiji gotove gospodarske ugodnosti in koncesije. predvsem pravico rudnikov kakor pravico za zgraditev železnic iz Eritreje v Somalijo. 3. Abesinija odstopi Italiji nekatera ocemlja v pokrajini Ogaden. in sicer v smislu
svoječasnib italijanskih predlogov, 4. Abesinija odstopi Italiji tudi pokrajino okrog Adue, kjer se Je bila pred 40 leti za Italijo tako strašna bitka pri Adui. 5. Italija bi uporabila čete, ki Jih je že poslala v Afriko, >za miroljubno raziskavanje Abesinije«, a bi jih po končanem opravku zopet spravila nazaj domov. 6. Italija se obveže, da bo z vsemi svojimi silami jamčila za neodvisnost abesin-skepa ress-'■ ^ in njegovega
Evharistični kongres
V okviru kongresa so v odseku za katoli-iko inteligenco razpravljali tudi o narodno-manjšinskem vprašanju in spreje?! sledečo resolucijo: Evharistični kongres goreče želi in moli, naj bi vsi katoliški narodi in vse države zemlje kot člani skrivnostnega telesa j Kristusovega živeli med seboj v ljubezni, miru in slogi ter tako predstavljali vedno bolj ii-reče in utrjajoče se kraljestvo božje. Zlasti pa naj bi katoliški narodi in države, ki imajo v svojih mejah državljane drugega, po veri katoliškega naroda, gojili do tega naroda od-
KATOLIŠKA CERKEV
s Drobiš. Povodom zadnjega velikega katoliškega kongresa v Pragi je padla vsem v oči sledeča zanimivost: Pri otvoritvi kongresa v cerkvi sv. Vida sta bila navzoča tudi poslanika Sovj. Rusije in Mehike, torej zastopnika dveh držav, ki vero in Cerkev najbolj preganjata.
AVSTRIJA
s Huda nesreča avstrijskega kanclerja.
Avstrijski kancler (ministrski predsednik) dr Sušnik se je vozil te dni z avtomobilom na počitnice. Z njim je bila tudi njegova žena In sin ter običajno spremstvo. Pri Ebbols-bergu ■ bližini Linza se je avtomobil menda nekam zadel zadel (točno sploh ne pišejo, kako je bilo) In nesreča je bila tu. Pri padcu il avtomobila Je dobila kanclerjeva žena sm;t-ne poškodbe, istotako šofer. Sam kancler in njegov sin, kakor tudi spremstvo Je odneslo več ali manj lahke rane.
s Slovenskemu Korotann slovenske učitelje! Na šoli v Šmiheln pri Pliberku uči učitelj, rodom Kočevar, otroke, da prebivajo v občini Nemci in Slovenci. Slovenci pa vsi govorijo nemško. Ko so morali po-neje otroci pisati v zvezke, je eden učencev po svoji zdravi pameti napisal: In unserer Gemeinde vvobnen nur Slovvenen. (V naši občini žive samo Slovenci). Učitelj mu je strgal ves ogorčen dotično stran iz zvezka in ga ozmerjal. — šmihclska občina šteje
— Proti saprtju, motnjah iu prebavi vzemite
zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčiee. Odobr. od. Min. soc. poL ln nar. zdr. S. br. 15.465 od 25 maja 1935. 2'
in narodne manjšine
nošaje, kakor se za katoličane, ki »o vsi člani ene in Iste Cerkve in se hranijo od enega in istega telesa in krvi Gospodove, edino spodobi: da spoštujejo njihove od Boga jim dane naravne pravice, predvsem na področju ver-akega in cerkvenega življenja. Zato jugoslovanski evharistični kongres zelo obžaluje in obsoja, da se v tem ozira godi katoliškemu narodu od drugega krivica, ker se s tem rušijo temelji katoliške edinosti in evharistične
ljub^T"!.
T'"- — -	*
okoli 1500 prebivalcev, od katerih so samo trije ali štirje železničarji na postaji Pli-berk in še par brezposelni Nemci, vseh pa je kvečjemu 15. In to že zadostuje, da imenujejo občino »dvojezično«. Če je to tudi naziranje nadrejenih krogov, potem je seve težko reševati manjšinsko vprašanji.
NEMČIJA _
s Vse javno življenje saj se odreši
verskih vplivov. Munsterski škof grof Ga-len je poslal pokrajinskemu predsedniku Westfalije pismo, v katerem ga je opozoril na protiversko delovanje hitlerjevskega kričačn Rosenberga. Na nekem shodu je nato notranji minister Frick škofa nahrulil takole: Treba bi bilo škofa zapreti. — Mi zahtevamo, da se vse javno šivljenje odreši verskih vplivov. Kakšna neumnost je govoriti o katoliškem uradniku. Mi ne potrebujemo ne katoliških, ne protestantskih uradnikov, ampak nemških. Kakšna bedastoča govoriti o katoliških uradniških združenjih, ali o katoliškem tisku. Zakaj nam je pa katoliški tisk. Tudi katoliška strokovna društva, društva vajencev in rokodelcev in sploh vsa katoliške stanovska društva ne spadajo več v okvir naše države. Razpršili jih bomo ...
ITALIJA
s Kaj vedo italijanski listi. Italijansko časopisje poroča, da je sklenila Anglija z Abeaimjo tajno vojaško pogodbo in da je že začela dobavljati orodje. Nadalje namerava Anglija ob angl. Somaliji (v Afriki) združiti 30 večjih bojnih ladij. _ Švedska vlada je odklonila prošnjo abesinske vlnde, da posije v Abesinijo svoje oficirje kot
I BANKA BARUCH
11, Rue Aofcer, Parts (9*)
Odpremije denar v luooaiavti«
as jhltrsjs k po najboljše« dnevnem k Vrli vse bančna posle najkalsntnej«.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, HoIaBdl)t ln LakMffl, burgu sprejemajo plačila na naše čekovne raSu«
IKUHU «• »OO-M RnuellM. fElSfUAt S« 1117-S4 Pm,. g«..
MJil ». HSH-4S ** Sta*. LnUSlMMG, SM] Ua«35|J Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakazuj*
vojaške učitelje. — Nadvojvoda Oton Habsburški se poroči z italijansko princeso Marija Že leta 1932 se je govorilo o tej po. roki, a je bil takrat italijanski kralj protj
s Težka naloga čaka Italijane. Abesinija Je začela s splošno mobilizacijo, ki so se j| menda odzvali vsi moški. Taborišč za njej. nike Abesinija ne bo gradila, ker abesinska vojska ujetnikov ne bo pozanala. Italijanska vojska bo morala prekoračiti najprej par sto kilometrov dolgo puščavo Danakali, potem bo prišla šele da gorovja, kjer bo morala voditi proti Abesincem težko, nevarno in krvavo vojno v malih oddelkih.
AMERIKA__
s Silne povodnji so divjale te dni tudi v Ameriki. Najbolj prizadete so mesta Sy-racuse, Ithaca in Ultika v državi Newyori. Strašen vihar je do tal porušil mestece Champignon. Je mnogo človeških žrtev. Vlada je nakazala poplavljencem 1(5 miljonov dolarjev pod{>ore.
s Razno. 40-letnico je obhajalo te dni najstarejše slovensko podporno društvo t državi Ohio društvo sv. Vida. — Angelini E. Dejak is Clevelanda je dovršila medicinske študije. To je prva slovenska zdravnica v Ameriki. — V Clevelandu je umrli 61-letna Frančiška Perko roj. Hočevar it Kala pri Ambrusu. — Istotam se je smrtno ponesrečil Anton Lenček iz Rakeka. -V elevelandski bolnišnici je zapustil |i svet 46 - letni Janez Ribnikar iz Krili pri Kranju. — V Leadvillu, Co!o., je umi Frank Fortuna, doma iz Temenic pri Litiji
—	V Calumet, Mich., je izdihnil John P»-hek, star 59 let in doma iz Griča pri Črnom-j lju v Beli Krajini — V Monesen, Pa., jt umrl Anton Klančar, star 60 let, doma 11 Nove vasi pri Blokah. V Ameriki ji bil 35 let. — V Milvvaukee, Wis„ je zapel mrtvaški zvon Jakobu Osojniku, staremu 93 let, doma je bil iz Leš pri Prevaljab. V Ameriki je bil 23 let. — V Park Hil, Pa., i« preminula Frances Volk, rojena Gnbrovšek, stara 51 let. doma od Litije. V Ameriki j( bivala 28 let. — V Arma, Kan., je odšla p« večno plačilo Elizabeta Povše. stara 79 W doma iz Zagorja ob Savi. V Ameriki se je nahajala 28 let. - V Corona, Kanu., je umrli Helena Planko, stara 69 let. doma iz & Stanja na Štajerskem. — V Ameriki ae J* nahajala 2? let. — V Clinton. Ind., je P* minul rojak John Žaubi, star 37 let, rojen' Nemčiji. Njegov oče je bil doma iz ^'"j1* pri Kamniku, mati pa s Svete Gore pri "' tiji. Pokojni se je nahaja! 30 let v Ameriki
—	V Waukeganu, 111., je zapustil solzno dolino rojak Mihael Mišič, star 72 let, Doma je bil blizu Črnomlja in v Ameriki" jc nahajal ravno 50 let. - V Ahmeek, M'™ je umrl rojak George Vranešič, star 65|e1,
1 V naselbini je bival nad 30 let.
Bojna letala bodo eno najstrašnejših orožij v bodo6ih vojnah. Države kar tekmujejo, katera bo Imela vej čim hitrejših letal. Na sliki vidimo angleško letalsko parado, ki se Je vršila vpriiSo
angleškega kralja.
DROBNE NOVICE
Bolgarski kralj je podpisal zakon, ki
poostruje kazni za »nezakonito« politično delovanje.
Poljsko časopisje je nejevoljno, ker so začeli v Franciji razpuščati društva prijateljev Poljske.
Kot nezakonito hoče proglasiti poljska vlada agitacijo protivladnih strank za neudeležbo pri predstoječih volitvah.
»Politična zveza ameriških zajednic« se imenuje nova tretja ameriška stranka.
5.160 milijonov frankov je nanovo izdala Francija za gradbo svojih obmejnih utrdb.
Sodišče je razveljavila zakon bivšega grškega kralja Jurija z bivšo grško kraljico Elizabeto. Krivec je baje Jurij.
Vse poljske delavce je izgnala litavska vlada.
Okrog 1200 ljudi je oboloio v Rima ca tifusom.
Novo Danuncijevo knjigo je papež proglasil za nenravstveno in jo katoličanom prepovedal.
Okrog 50 milijonov škode je napravil požar v vzhodnem delu londonskega pristanišča.
Velika eksplozija je bila oni dan v italijanski tvornici vojnega materijala v Cesini.
Italija je baje pristala na to, da se obnovi habsburška monarhija. Mala zveza pravi, da bi povratek Habsburžanov pomenil vojno.
Okrog 1 milijona sužnjev je še v Abesiniji, pišejo Italijani.
Francoski narodni praznik dne 14. Julija Je minil brez posebnih nesreč,
20.000 juter zemlje za ustanovitev novih kmetij je dala na razpolago nemška vlada.
Neprestano trajajo potresi v Turčiji Do-sedaj je bdlo tiso« ljudi ubitih in 1300 hi« po
Hrvatsko vprašanje
Na zborovanju v Splitu je dr. Laza Mar-kovič, eden izmed voditeljev radikalne stranke izjavil:
Kar se tiče našega političnega stališča do hrvatskega vprašanja, smatramo in Javne izjavljamo, da imajo v državi Hrvati pravico do istega mesta kot Srbi. Mi smo n sporazum s Hrvati v vseh osnovnih državnih vprašanjih na temelju iste državne misli. Mi radikali smo bili prej sa načel* večine in smo prakticirali preglasovanje. Dv nes smo za politiko sporazuma. Prej sme zagovarjali centralizem. Danes nismo vet centr^listi in hočemo prenesti najvažnejši del državne uprave na občine, okraje in banovine. Ta prenos si zamišljamo kot stvarno in zel« resno formo, kot je v naši državi še ni bilo. Ako to izvedemo dosledno in lojalno, bi g te® odpravili vsaj 70 odstotkov vseh hrvatskih pritožb. Ker se diskusija o hrvatskem vprašanju more vršiti šele takrat, ko bodo od Hrvatov izvoljeni zastopniki mogli prsdisEMI svoje želje, bo treba skrbeti, da se jim ta moi-nost kmalu nudi in da tudi Hrvati sami svoje predloge stvarno utemelje.
Iahod na morje zahteva Afoesinija.
Cteneral Kondilis, član grške vlade, je imel t* dni na Bledu važc« razgovore ■ našimi vodilnim politiki.
Skupno
Nihče ne oporeka, da je kopanje in plavanje koristno za ljudsko zdravje. Naj se le povsod skrbi, da se da tudi ubožnejšim ljudskim slojem priložnost za kopanje.
Toda dobrine nravstvenosti so višje nego dobrine telesa. Koristi plavanja in kopanja se dajo doseči tudi, ne da bi duša pri tem trpela škodo. Skupne kopeli obeh spolov so nravstvenosti škodljive. Škof Keppler iz Rot-tenburga pravi o tem:
»Množijo se tožbe, da se v deželi in celo v katoliških občinah vedno bolj širi slaba navada skupnega kopanja obeh spolov, ena onih slabih navad, ki razjedajo mozeg nravstvenega zdravja ljudstva in katerih hitro širjenje pospešuje nravstveni propad ljudstva, če se ta pogibel ne ustavi. Celo paganski rimski cesarji so spoznali to slabo navado kot
kopanje
nevarno in so jo odločno pobijali. Kako žalostno znamenje nravstvenega propadanja našega ljudstva je, da se udeležujejo vedno širši krogi ženskega sveta onega početja.«
Ne samo za odrasle, tudi za mladino je skupno kopanje škodljivo. Vsi vzgojitelji to priznavajo. Za skupno kopanje mladostnih so samo oni, ki tega ne razumejo ali ki namerno delajo na to, da se pokvari mladina; ki s tem, da mladino napravijo nenravno, hočejo mladino storiti tudi brezbožno.
Toda dohodki kopališča so manjši, če se odpravi skupno kopanje? — Da, a nravstveno zdravje ljudstva je neprimerno'več vredno nego ti dohodki! Zaradi večjih dohodkov kopališč ne smemo spravljati v nevarnost nravnosti otrok in mladostnih! Ta se z nobenim denarjem ne da odkupiti.
KAJ JE NOVEGA
Zloglasni dekret o konfinacijah
Dekret biv. notranjega ministra Jevtič-Marušičeve vlade o pregnanstvu političnih nasprotnikov, zlasti voditeljev bivše SLS po volitvah se glasi:
Pov. II. DZ. No. 1716 1 16. V.
Vtem sreskim načelnikom, vodjem sreskih izpostav Hd.
Na depefo ministrstva notranjih poslov od 15. 1 m. Vam naročam, d« mi vpoiljete v 10 dneh seznam najbolj nevarnih in najvplivnejših oeeb, "d vodijo ali osebno izvršujejo akcijo proti državnemu in narodnemu edin-ttvu in j« zato njihova navzočnost t tedanjem krajevnem bivališču nevarna za javni red in mir in sploh u javno varnost
zahvala
Podpisani Janez Nagode, posestnik v Ho-tedršici št. 21, se upravi »Domoljuba« prisrčno zahvaljujem za pri moji požarni nesreči izplačan- mi znesek 1000 Din (en tisjJ dinarjev). Za to veliko prvo pomoč bom upravi >P:mo-Ijuba« vedno hvaležen, bom ostal zve« naročju X, pravočasni plačnik, kar toplo priporočam vsem dosedanjim naročnikom, pa vabim tudi ie druge, naj se naročijo na »Domoljuba«. *aj »nesreča nikdar ne počiva«.
V H	dne 11. julija 1935.
luei Nagode «. r.
osebne vesti
d Piine namestnik Pavle ]• tedni obleka v romunski sina ji romunskega kralja Karla II.
d V Ljmbljani in aa Med« te J« madil
oni dan podpredsednik grške vlade general Kondilis. Vriila so se vaina posvetovanja c vr-dHnimi osebnostmi na-e države.
•i fiOlctniro mature je proslavil te dni zagrebški nadškof dr. Bauer v krogu svojih toi',!cev. Od 57 maturantov jih živi ie 14.
d Na kratkem oddiha. Po lepih kongresnih dneh sta prišla v Kamnik na vlit se tvežega planinskega zraka tudi dva škofa: nadškof belgraj ki Rodič in Skof tkopljanskl Gnidovec. Prvi se je nastanil v tamostanu, drugi pa v župnišču, a le za malo Saša. Nad-Skof se je v spremstvu in t pomočjo priznanega turista kamniškega g, Kolmana povzpel te!o na Krvavec.
d V Rogaški Slatini Je u oddihu vojni minister general Zivkovič.
d Na potovanje okrog Afrike Je te dni odšel g. dr. Ivan Knific, profesor na ienhiškl gimnazijL Potoval bo 99 dni.
d Za pomočnika innaajega ministra Je bil imenovan dr. Martinac, ki je bil tvoje dni tajnik pokojnega Nikele Pašiča.
d Za testaega koesula poljske republike ▼ Ljabljani Je imenovan naš mani kujturni delavec dr. France Štele.
V istem seznamu ali posebej mi predložite utemeljen predlog glede oseb, ki bi jih bilo zaradi takega udejstvovanja treba konfi-nirati ali staviti pod policijsko nadzorstvo.
Podpis bana.
Pod te ukaz »o sledila navodila, v katerih te zahteva, da se popišejo vsa ne režimska društva z namenom, da se razpustijo. Kakor smo že omenili, je bil dan obenem nalog, da na ta spis pridejo v prvi vrsti vodilne osebe opozicije, pri nas predvsem pristaši SLS, od drugih pa dr. Kratner, Ribnikar in še nekateri drugi, ki so bili v opoziciji proti dr. Maruš iču.
Dr. Marušič v tvoji obrambi v »Glasu naroda« ue dvomi o verodostojnosti ravnokar navedenega odloka.
DOMAČE NOVICE
d 80 letnice sbttonka je slavila 14. Julija prostovoljna gasilska četa v Borovnici.
i aoietaice ebsteja je prasnsvala v nedeljo 14. Julija gasilska četa v Dravljah nad Ljubljano,
d Nov« tastov*, izgotovljeno po načrtih prof. Plečnika, je dobilo Društvo mestnih delavcev v Ljubljani.
d Učiteljska t*la t Ljubljani Je štela v preteklem šolskem letu 202 gojenca, od teh 77 moikih in ,125 žensk.
d V tega BČiteljstva aa Slovenskem v letu 1954-35 je bilo 4.127.
d > UM tel j* ki tovariš« U ibirke Me« Šolske mladine. Omenjeni list piše: V teku zadnjih let te vedno pogosteje ponavljajo v dobro raznih društev in ustanov od prosvetnih w!uu dsvoijssr is pflpnroifeiie deeerns zbirke med šolsko mladino. Ravno tako se vrti na Mah tudi prodaja raznih knjig, ki to te dostavile ali v odkup krajevnim šolskim odborom, ali pa učiteljstvu v prodajo med iolsko mladino. Ze več banovinskih skupščin je obravanavalo to vprašanje, poudarjajoč odioznost, Jd Jo povzročajo te ponavljajoče se denarne zbirke med ljudstvom, ki v današnjih težkih časih niti za svoje najnujnejše potrebe nima denarja. S posebno vlogo, v kateri je predočila tudi nevzdrinost za učitelje, je prosilo učiteljstvo, naj kr. banska uprava prepove vse zbirke po šolah ln ukine vsa priporočila za prodajo knjig ter tudi v bodoče odklanja vse prošnje za priporočila za prodajo knjig ln pobiranje denarja med šolsko mladino.
d Ljubljančani hočejo vrniti obisk Mariji na Brezjah. Dragi verniki ljubljanskih župnij! V kongresnih dneh je Marija z ISrezij v našo preveliko srečo in is.l.reno veselje obiskala našo belo LJubljano. Častili ste jo v stolnici, v cerkvi sv. Cirila in Metoda ste jo pozdravili, hvaležno jo je sprejela urlulinska cerkev Pri procesiji Je bila z nami In na Stadionu Je bila priča naše ljubezni do Jezusa in posredovalka milosti, ki nam Jih j« vsem zbranim delila. Za to srečo, ki tmo Je bili ob Materi delete i. t« hočemo MhvalitL Mariji
Pomagaj na Brezjah bomo Ljubljančani obisk vrnili, in sicer v nedeljo 18. avgusta Vse ljubljanske župnije skupaj prirede to zahval, no romanje. Natančen spored bomo objavili" Vse Ljubljančane vabimo, naj gredo v ne deljo 18. avgusta na zahvalno božjo pot ^ Brezje
d Za tiste, ki dajejo sebe tnjeem v najen,
Ban dravske banovine dr. D. Puc je izdal na. redbo o poletnem oddajanju stanovanj, odobravanju cen za tujske sobe ter pret-ledova. nju sob v zdraviliščih in letoviščih Vsgfc p^ sestnik. ki oddaja del svoje hiše ali sobe v najem, mora to prijaviti ohč. uradu po po. sebni prijavi. Dolžnost občinske uprave pa je pregledati vse te sobe vsaj do 30 aprili po komisiji treh članov, od katerih nmra bili eden občinski ali uradni zdravnik. Ta komi-sija predloži predsedniku občine svoje mne. nje. predlog slede najnižje iu najvišje cene. Sa podstavi teea mnenja določi predsednik občine, pod kakšnimi pogoji se lahko oddajo sobe ali hiše, ter to predloži okrajnemu na-čelstvu. Zasebniki morejo oddajati sobe z uj. trkom ali brez njega. 1. V okviru hišnega dela pa ni dovoljeno oddajati zdraviliškim gostom oz. letoviščarjem hrano kot kosilo in večerjo; 2. ponujati sobe na javnih krajih, oddajati sobe v krajih, kjer je dovolj sob v pogostiti-skih obratih na razpolago. Kdor napravi netočno prijavo ali pa opusti prijavo, se kaznuje z globo od 250 do 1500 Din. Kaznujejo pt se tudi drugi prestopki naredbe. Ta naredba stopi v veljavo 8 dni po objavi v Službenih novinah, torej 21. julija.
VINO
pristno in poeeai dobits pri Centralni vlnarni v LJubljani
d I« sad nje seje lnMja*skt«a tblinikegi sveta posnemamo sledeče: Župan je omenjal evharistični kongres, na katerem je bil za-stopnik sv. Očeta kardinal dr. Hlond. Evharistični kongres je bila veličastna verska manifestacij« in gostje niso mogli prekvaliti tega slavlja. Pri evharističaem kongresu je »delovala mestna občina t rasnimi pripravami, odličnim gosiom jo podarila Isps knjigi is •vezane letnike »Kronike«, s katero so bili gostje posebej zadovoljni. Ob prill 8-jletaite nadškofa dr. Jegliča je pripravila Ljubljana prisrčen sprejem, katerega pa je preprečila jubilantova skromnost. Ljubljana je po tvojem županu brzojavno izrekla čestitke jubilantu. Mestna občina je dala vzidati spominsko ploščo zaslužnemu zgodovinarju Ivanu Vrhovniku.
d 972 sodnih stanovanjskih odpovedi, največ radi neplačane najemnine, je bilo let« podanih pri okrajnem sodišču v Ljubljani-d Pokrajinski evharistični konzret bo leta 1936 v Slav. Poiegi.
d Končana je 9tovka delavstva \Voechna-gove usnja me v Šoštanju.
d Zelo pameten sklep. Izvršilni odbor »okolske župe v Zagrebu je aa svoji seji i 1» 5. julija sklenil resolucijo, v kateri Izjavlja, da imenovanje vodstva sokolske zveze ni' skladu z načelom samostalnosti in ivobod« iokolstva. Sokolska župa Zagreb želi. da Sokol zopet postane zasebno društvo, ki n»j popolnoma svobodno. Sokol ne sme biti kakšna poluradna ali državna ustanov«, ampak ustanova svobodnega navdušenja P0, sameznikov in naroda. Sokoli morajo nesebično delati u blagor celokupnega narod« ^ ne smejo biti plačani ter se morajo nasliaj«8
Stev. 29.
na svojo lastno moč in sredstva. Uprava odločno zahteva, da se zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije izpremeni In da naj sokolstvo odklanja dosedanjo stalno državno podporo iz državnega proračuna.
d Ameriški dijaki c- belgrajskem vseučilišču. Bazne organizacije naših rojakov v Ameriki so se v zadnjem času bavile z načrtom, poslati čim večje število izseljeniških otrok na šolanje v staro domovino. To zelo , važno namero je doslej uspešno izvedla Srbska narodna zveza v Pittsburgu. Na bel-grajsko vseučilišče je poslala 11 slušateljev, ki se bodo po dovršenih študijah spet vrnili v Ameriko. Zveza je dobila veliko več prijav, kakor pa je mogla poslati dijakov v staro domovino. Za vse je plačala potne stroške, one, ki nimajo podpor od svojih rodbin, pa bo vzdrževala tudi med študijami. Na razpolago ima za vsakega dijaka, ki študira v stari domovini po 880 Din na mesec. Na belgrajski univerzi je vpisanih 8 slušateljev in 8 sluša-teljice »z Amerike. Večina mladih Američanov študira medicino, vse tri mladenke pa so se vpisale na modroslovno fakulteto. Nastanjeni so vsi v Dijaškem domu.
d Dve obrtni razstavi je priredilo zadnje tedne Društvo jugoslovanskih obrtnikov. Prva je bila otvorjena na ljubljanskem liceju, druga pa v Mostah.
d Mnogo je še takih. Oni petek se je pripeljal v Maribor Tadič Rade iz Leskovca s svojo družino — ženo ln dvema otrokoma. Prispel je iz sovjetske Rusije, kjer je preživel 20 let. Leta 1915. je bil ujet na gališki fronti; zadnja leta je preživel v Kijevu kot čevljar. Iz Maribora so ga odposlali v njegov rojstni kraj, ki ga le ni videl 20 let.
> DOMOLJUB«, dne 17. julija 1936.
Stran 386
IZ DOMAČE POLITIKE
d Seja narodne skupščine, ki se je vršila ono soboto je bila mestoma precej burna. Vložena je bila cela vrsta vprašanj, tako poel. Milana Božiča, da se odpuste is drž. službe vsi nenarodni činitelji ter o izgonu iz dr-Sav3 vse« tujcev iz cmiii držav, ki so se nam pokazale neprijateljske. Za obe vprašanji je izjavil dr. Stojadinovič, Sa sprejme nujnost. Prav tako je izjavil tudi glede vprašanja Vojc. Laziča zaradi prenizkih cen kmetskih pridelkov.
d Dr Lasa Markovič je poročal te dni
na zborovanju bosanskih radikalov. Dejal je, da so radikali za enotnost in nedeljivost države, za sporazum s Hrvati in za zvezo z dr. Korošcem in dr. Spaho, ki sta oba priznala Aco Stanojevači kot šefa nove Jugoslovanske zajednice. Radikali so za sedanjo vlado in njihov zastopnik v vladi je bivši belgrajski podžupan Bobid.
d Bivša DavidovičeVa demokratska stranka hoče spremeniti svoj program in opustiti centralistično stališče.
d Ljubljanska bolnišnica občuti že več let nazaj vedno večji naval bolnikov. Povprečno zraste vsako leto število bolnikov za približno 1500 do 2000. Tudi bilanca letošnjega prvega polletja kaže isto sliko. Zadnji' bolnik je bil sprejet dne 30. junija in je dobil Številko 12.881, toliko je bilo namreč v prvih Šestih mesecih samo sprejetih bolnikov v bolnišnico. To je približno 1000 bolnikov ve8 takor v lanskem polletju. Več sto bolnikov >a je bilo odklonjenih. Ako bolnišnica ne bo taj hitro razširjena, moramo pri tem narašča-očenj številu bolnikov računati s pravo bol-tiško katastrofo v Ljubljani.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
1 vzemite ziutrm na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenflce.
Registrirano od Min. soo. pol. In nar. zdr. S. br. 15.485 od 2.1. v. 1035.
d Ministrstvo prosvete naj popravi nepravične premestitve in odpuste učiteljev iz službe, so zahtevali te dni slovenski učitelji na svojem zborovanju v Ljubljani. Se učitelji so postali bolj korajžni pod sedanjim režimom.
d Narodna skupščina bo odšla na svoj letni odmor čim bo sprejet zakon o proračunskih dvanajstinah in finančni zakon. Po letnem odmoru se bo skupščina sestala predvidoma 20. oktobra. Po teh izjavah, ki so prišle Iz višjih mest, so bili poslanci popolnoma pomirjeni. Prej se je namreč govorilo, da bo skupščina razpuščena v kratkem času.
»SLOVENEC«
je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. —- Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
d Mnegi poslanci se se preplašili, ker j« zahtevala StojadinovlCeva vlada s finančnim zakonom tudi pooblastilo parlamenta, da sme dopolnjevati in Izpreminjati zakone. Ko je predsednik vlade v finančnem odbora povedal, da bo veljalo to pooblastilo ie za zakon o tisku, o združevanju, o zborovanjih in posvetih, in sa volilni zakon, so se gg. poslanci pomirili, posebno še zato, ker hoče vlada vbo te zakone izpremeniti vzajemno s posebnim odborom, izvoljenim od skupščine.
d Kakaj tako? >Ceiuioza«, deln. družba v Drvarju je odpustila vse nameščence, ker se ni dosegel sporazum med njo in papirnicami za odkup celuloze. To je bila edina jugoslovanska tvornica za samo celulozo in bomo odslej večino celuloze uvažali, dočim je Drvar izvažal.
d Poročali smo ie, da so hoteli poslati pucljevski voditelji po volitvah v pregnanstvo (konfinacijo) vse tiste, ki niso trobili v njih rog. Belgrajsko časopisje sedaj razkriva, da je imela Jevtič-Marušičeva vlada že pripravljene čete po vzgledu Hitlerjevih udarnikov, ki bi naj uganjali vsemogoča nasilja nad mirnimi državljani kakor svojčas orjunaši. Pre-tepaška organizacija se je imenovala: Patrio-tična omladinska fronta ali z danes običajnimi kraticami POF. Udarniki so že imeli Opravljene posebne uniforme in je preprečila njih nastop Stojadinovič-Koroščeva vlada. Za bodoče si bo treba zapomniti, s čim vse so nas hoteli v Sloveniji osrečiti neki Voditelji okrog samostojne kmetske stranke.
d Na seji narodne skupščine, ki se je vršila oni torek, se je pokazalo številčno razmerje med vladnim klubom večine in med opozicijskim Jevtičevim klubom. Glasovalo je 289 poslancev, od katerih je bilo za vladni predlog 199, m Jevti&t pa 95.
d Socialisti so imeli ono nedeljo v Celju zborovanje, ki Be ga je udeležilo več tisoč moških in žensk. Ce smo prav poučeni so do-
bili delavci v nekih tovarnah n. pr. pri Satur-nusu« od političnih voditeljev naravnost ukai za udeležbo, kar bo gotovo ne sklada z novimi razmerami v tovarni in izven nje. Na zborovanju sc imeli premoč- razni levičarji (komunisti), ki so vzklikali v prilog sovjetom in Ljeninu, dočim je dr. Korošca, po čigar zaslugi so zborovali, govornik Topalovič napadal. Ali bi socialisti radi videli, da bi jim Orjuna zopet prste mečkala in jih pobivala kot pse?
d Vse pakrajine bodo na novo prere-Setali, je izjavil finančni minister. Osebe, ki so morda nepravilno prejemale denar, ga bodo morale vrniti državi.
d Finančni odbor je sprejel finančni ia-kan v prvem branju v celoti z 21 proti 10 gi> sovom. Vlada zahteva poblastilo za tiskovni, volivni in društveni ter zbor ovalni zakon. Tudi hoče obnoviti nekdanji zakonodajni bor.
d Vodstvo Hrvatske seljačke stranke (dr.
Maček) je odredilo svojim pristašem, da smejo prirejati samo zaupne sestanke, javns shode pa samo z dovoljenjem dr. Mačka,
d Kulturna opozicija. Pri obravnavi proračunskih dvanajstln je parlamentarna opozicija zlasti napadala postavke za ustanavljanj« novih šol in za univerzitetno knjiinleo « Ljubljani
NESREČE
d Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju hiralnice, ki je last križnigkega reda, nad vasjo Muretinci pri Ptuju. Škode okrog 50.000 Din.
d Siie se uničili ognjeni rabiji posestniku Juriču v Spodnji Novi vari pri Slev. Bistrici.
d Gospodarsko poslopje t erodjen ln zaloge je igorele posestniku Josipu Korenu v Zikarcih pri Mariboru.
d Gospodarsko in stanovanjsko poslopje je uničil požar posestniku Josipu KleinoSeku v Grabonošu v mariborski oikolici.
d Žaga Salom« Finzija blizu Sarajeva je pogorela. Škode okrog 1,250.000 Din.
d Kača je zlezla v usta nekemu pastirja v Bosni. Za rep, ki je še molel iz ust, so je skušali potegniti iz njega, pa ni šlo in so revčka domači oddali v bolnišnico.
d Izgubila je ravnotežje. V Zgor. St. Ja-kobskum dolu pri Mariboru se je smrtno ponesrečila 691etna Bračkova dekla Alojzija Ungerl. Nesla je s travnika iiažeto travo na glavi. Ko je na kolovozu srečala s drvi naložen voz posestnika Eberharda iz Poličke vasi, se je umaknila na obronek, pri tem pa ji je trava padla z glave na kolovoz. Sklonila se je za njo, izgubila ravnotežje ter padla naravnost pod kolo, ki ji je zdrobilo glavo.
d V Muri je utonil pri kopanja Bezbra-dica Nikola orožnik iz' Št. Ilja. Pokojnik ja bil doma iz Dalmacije in šele 24 let star.
d V gnojnici je utonila 41etna Terezika Skledar v Radizelu pri Mariboru.
d Ljubljanski tramvaj je povezil 33 letnega Štefana Bašlja, delavca pri mestnem cestnem nadzorstvu. Nevaren pretres možganov.
NOVI GROBOVI
d BLaeer bi. ki §e sp»eije. t bii zemlji
t Bera spi V Mili Sleviti pri Vei Laičah je um na Marsja Hočevar roj. Gerč*e<. — Na Jesenitah je izditnil tovarniški deiavee Jože Fereoii — V Ce pi je odsei po večno plačilo testGeimj&zijee Milan Ras. — V Novem »es!u so pokopali traovta Josipa Bo&ieta. — Y aiiiaEsSem Skadra je šel a Gcepcdc po večno pU:ik> tamošnji nadškof Lazar Miedia. — V Sp Pirriiafc je zapel mrtvaški rroc »ži Bafeik — V Maribora ie umria Ivanka Ma-jer. soproga restavraterja. — Xa litijskem pokopališča so djaii v groo zasebnika Janeza Povšzsarja — V Brežicah je rairco t Gospodu a$c<al Medvešek Lodvik. — V Vrbi ca Gorenjskem je umrl 523etni posestnik Janez Vovfc. iisuk Prešernovega doniš. Zapušča faoo in 9 hčerk r riarotti od 1 do 14 let. — V Ljabljani «o umrli: Saitner Avgust, brat pokojnega skladatelja p. Hagolica. drž. vpo-kojeoee Franc MaroiL Marija Perdan roj. Leečei. soproga po) eradpika Berta Močan, feiio Neiika roj. Rahne. Avgust Gattner. kurjač v Fran? Marott. železniški uradnik t p_ Bari Ivan. vdova sprevodnika jci. žel Jsdefs Brdnik. Saj v miru počivajo!
Hude posledice tihotapstva
RADIO
noeiAa KADH , .BUAXP. OD I« 25. jati
CetrM-fc. 1&. jati)«: s«. Cajtorsicj: T.-t«. liJC> 1<?_X> čas. ttmme. poročila, spored. obvestila. 19J& Xae. ara. 90 presoj a Beigrada. 21 JC iaf. peroiiia. vresse. spored. 22 seketet balalajk in P— Ttuk 1» jatija: i» Faštertacc. 18-5» saiaTaii. 19 tu. vr>i, poročua. seoroi. cb-T«teia. 1SL30 sk. ara. 30 pceoos u Zagreb«. UX ža*. vreese. pjc-oala. fforfi 22 operae fuataz:.* sa :- -«čai — ScfecCa. * jtl: Ig plošč*. mu|i psfctjfei pc*r!ed. !S3P sk. ura. S' pester večer. 2L3P Oi. pcfDfik. vre®*. spored, a.« operetna £nba.	pia&e. _ 5<4«tja. M- jaiip: 7 30
taseCijito pr«±»n-». g Manfcnrv trio ta piošte. &JO Sk. peeciila. 9 v*raks> pcwiaT-»nje. 9.15 p«oo» u. trse**« fwtit 10 Bhlada * pesasi ta t««il 11 Pnsm	tcenrit rojaSe g&iite.
I£3C čas. ebreriOa.	:6 safe pevke u pioi-
lai. HlS >JeJ» aičitae	t deaavsfceci otrsfa.
»3P Etno. 19JB zat ara. S) i*.«. poroHla.
3X15 tavirst »ištjeaj kosw«rt 21 jfesSra. r.3) iis. ponxSa. tt«e». »porrd. 2t.O Tnaa* a tirjnf >Zv»xia<. B ptašče. — Paa«.
» ptoSe.	»iraTEa&a ara.
pCTaSia. spared. obrnili. SStSO MS. »a. %> iarmtmžsti pojo as pšoHai. »>_15 prj.
Racašie 3aCae,	čas.	pon&jL.
~ čtrafti tCTT« »Vfs-K _ Tenk. & jalija: 5S e*r»is ira. :&*> jjoiit a Es^e satiS;«. 19J0 faa^	spared. cirrssSa.	a«.
|M3ti Id^a Srfcsr. Z1 koocert lahke g5»t«. T.X< Sti. vreaee. pero&Ia. Si 45 kso«rt bil? ^tariM. Sl»>	j&jSe. _
*t Nijs: IS ntre. kitala. :«.50 pkbtot t poshi-fakL !f_30 »•«. ntK iorw?š5a. ercr«! efemstih. i93i't aaa. »	i,	y n".
fare®a- 2S. tvriS!*.
k	a reiiiia ikw f^-^iac«
*****	«K*iaic:.tt Dar.i, &aitSMxa: In
ntamm y«Mii a raešaaa zbar Dia). Dr* »T sakraerna »*e Mkm a	rSsr
zi«c s JCfUiL'. tS DeeS: P«i«a mnuni Hir.f.
a admi cbar fi5€. Diai SarrfSa ••jcejreia	ksppina v IjaJijici »a
aljtrfaiSjfsj	Prt nraSB • as 1« —m*lm
praserm pc?«*
\i —ep nied naio državo in Iiaiijo zad-[ aje	bujno cvete tihotapstvo t k^fji.
! Konji so namreč v Isaiiji zna-.no dražji, kaktr v Jugoslaviji, potreba po konjih. z:a-sti po takih boijže vrste, kakršne goje s^o-vea?ki konjerejei, je zelo velika. Itai:janika vojska kaplje t zadnjem ea^o prav mnogo konj in se je tato cena konjem v Italiji zna:no dvignila. Lrvozu kcij iz Jugoslavije r Italija pa eo na jK>ti velike carinske ovire ter ra mi pre-ipis: itd. Xič čad nega ni zato. ee se je na meji razvilo tihotapstvo s konji Po cele kolone konj tihotapijo možje in 'antje s strani na ono stran. Tako skupino je ssoči v Lo«ki dolini zadela prava katastrofa.
V Loški dolini se je takoj po osnovanju nove državne meje pojavilo tihotapstvo, bodisi * te strani bodisi z one. Najbolj pa se je vedno izplačam tihotapstvo z živino. Anton Kraje in še nekaj drugih fantov je gnalo snoči 12 konj čez mejo. Niso pa šli naravnost :z Loške doline, temveč po precejšnjem ovinku čez Babno poije in po »amotnih Belih vodah, kjer se jim je zdelo, da je meja
. najmanj zavarovana, proti Leskovi dolini I ki je že onstran meje.	™
Kako te je dogodek pripetil, bo težko ugotoviti. Najbrie je italijanska obrneta ! »traža pozvala tihotapce, naj se ustavijo K pa so ti s konji pričeli bežati, je streljala ; za njimi. Italijani so postrelili v-e konje, tihotapci sami pa so zbežali. Toda pri begS jih je us^vil jugoslovanski obmejni strai-nik. katerega pa tudi niso ubogali in ,e niio us;av:lL Stražnik je streljal ter zadel Antona Krajca dvakrat v rebra. Kraje je* it« S let ie je sin posestnika iz Dan. "Ponofl -o ga prepeljali na postajo Rakek ter je bil « prvim jutranjim vlakom prepeljan t Ljubljano. Na kolodvora ga je prevzel rej^ valni avto. ki je Krajca prepeljal v bolnii-nieo. Ako ne nastopijo komplikacije, i« upanje, da mladenič ozdravi.	" "
Ves dogodek pa kaže. da je tihotapstvo povrh vsega velo riskanten posel in da m našim ljudem niti ne izplača, zakaj tj^j dobro kapčijo imajo tudi kaj kmalu po-dobno izgubo, bodisi na zdravju ali ni blagu. če ne riskirajo celo življenja.
Letos imamo malo sadja
te površen pogled na tržni prostor ob semenišču in J-igosIovanski knjigami kaie opazovalca, da je letošnji uvo>z sadja na trg sploh ns~#B:> omejen raradi s ■ j!>e sadce letu* in je oil doves češenj prav neznaten napram lanski sezoni, kajti letos prodajajo kmetice češnje k večjemu v dveh vrstah. Statistični podatki mestnega dohodarstTe-nega urada pa nazorno kažejo, kako je uvoz sadja močno pade! v primeri z lanskim letom. ko je bila sadna letina izredno bogata in obilna. Lani je bi!o ie junija uvoženo JLU"# kg sadja, r prvi vrsti domačih češenj lete pa junija le 117.41Cj6 Zanimivo je tadi, kako se ta nvoi razdeli na posamezne mitnice. Po Tržaški cesti z avtomobili iz Italije je bilo junija uvoženo	kg
sadja, po Trišeri cesti 1114 kg. n Dolenjske t osebnem prometu 30^31 kg. na glavni kolodvor n raznih krajev Štajerske in od drugod JT.S39 kg. na mitnici v Metelkovi niici 55-37» kilogramov, to je tovorni kolodvor, na mitnici sa Dolenjski cesti le 3LS37 kg. Znak. I da «■> Maje r>r'«-r bliža jih krajih >
letos prav slabo obrodile. Tudi m.tnici m Poljanski cesti (7J58 kgi in na Zaloški testi <574 kg« izkazujete prav nezna:en dovoz sadja v juniju, dočinn je lani junija šlo skozi obe mitnici obilne eadja, r prvi vrst: i-ešenj ii dobmnjske in sostrske okolice.
Letoe je bilo vsega uvoženo Sž.TjJ k| svežega sadja, nasprotno Lani v 6 nieseeii 1*7^9175 kg. Torej velik upadekl Pregled po po-sameanih mesecih za letos in lani pa je prav poučen. V posameznih measeii je biio uvoženo: januar S$3>¥iX kilogrataov liani 34.190.73 kilogramov t, cese- ffbnizr kg (lani	kg>. marec 47.7»akf
(lani	kg>. april 25.4I6JB kg ilaai
I9.7SL50 kg>. maj 34.732 kg (Sani 77.«« kg) il junij U7.41C54 kg (lani 311.fr*> kg.. Ob največji sadni »ioni je torej uvo* znatno padel napram lanskemu ietu in tudi napram ostalim letom. Tako nizkega uvoza statistika mestnega dohodarstvenega urada v pogledi sadja ie kmalu ne pozna. Po vojni še ni bil« tako «!abe letine.
t piii.-i.ia_, aii^ij^ i,	j-
ul« »kka a z-eie	S»:fK*Tij*» =a piiaako TOjrtto. =a=
PO DOMOVINI
Zagrebško pismo
Evharistični kongres v Liubljani, katerega 6mo se udeležili v lepem številu, nam je dal s svojimi pripravami in skrbmi skoraj mesec dni dela. Pa se nas je iudi nabralo okoli tristo! Nekateri člani Slomškovega prosvetnega društva, ki je organiziralo potovanje na Brezje, Bled in v Ljubljano, so se res dobro izkazali z nabiranjem udeležencev in na potovanju kot reditelji. Posebno pohvalo pa zasluži Marijina družba naših vrlih deklet, katerih je bilo nad petdeset na kongresu; i seboj so imeie tudi svojo lepo zastavo, pod katero smo poromali na Brezje in s katero smo se udeležili vseh slovesnosti v Ljubljani. Celo tri narodne noše smo imeli seboj I Kongres sam je naredil na zagrebške Slovence nepozaben vtis, ki ga ne bodo nikdar pozabili. Čeprav so se nekateri s težavo odločili za pot v Ljubljano — bodisi radi zaposlitve bodisi radi gmotnih razmer — ob koncu so vsi izjavili, da jim ni žal poti in žrtev in da bi šli takoj zopeit na tak kongres, če bi se ponovil. Upajmo, da bo Bog dal tudi notranjih, duhovnih sadov od kongresa.
Sv. mašo pri Sv. Roku je na praznik sv. Petra in Pavla in v nedeljo 30. junija opravil preč. g. msgr. kanonik J. Barle; g. Jože je namreč šel z nami na kongres. Obenem sta šla z nami še druga dva slovenska duhovnika, ki pastirujeta v zagrebški nad-ikofiji in sta oba pripeljala s seboj nekaj svojih vernikov, kateri so bili očarani nad lepotami Slovenije in nad veličastnostjo kongresa.
Delo v Slomškovem društvu se v poletnih me-ecih sicer na zunaj dosti ne kaže, zato pa se tem več dela na znotraj, da bomo v novi sezoni nastopili ! novimi močmi m zajeli čim večji krog naših ljudi ter jih pripeljali k svojemu verskemu in r>ro<v»ttienru občestvu.
Telo potrebuje hrane, da lahko Sivi. Tvoje srce, Tvoj razum tudi mora H veti. Zato nujno potrebuješ dobro čtivo, katoliško čtivo.
Dvorje pri Cerkljah.
(Proslava.)
Proslava 100 letnice rojstva za slovensko glasbo in slovensko petje zaslužnega skladatelja Davorina Jenka se bo vršila na mestu skladateljeve rojstne hiše v Dvorjah. Lastnica sedanjega Jenkovega posestva v Dvorjah je že pripravila kar dostojen spomenik na mestu skladateljeve rojstne hiše v Dvorjah. Postavila je lično betonsko ograjo z vzidanimi okni in vrati rojsitne hiše skladatelja. V ograji bo maj vrtič z betonskim stebrom in napisi v spomin skladatelja, ki je bil rojen 11. ofri. 1835. Ker je delo skoro dovršeno, se bo svečana otvoritev in blagoslovitev spomenika, ki je sicer skromen, toda dostojen, izvršila v nedeljo dne 18. avgusta 1935 popoldne, kar sporočamo slovenski javnosti, zlasti pa društvom, ki naj izvolijo po tem uravnati razpored svojih prireditev. Upati smemo, da bo to zelo lep dan, ko bo na tej vaški in narodni svečanosti slovenska pesem in slovenska glasba prišla do polnega izraza v spomin zaslužnemu skladatelju. Podroben program bo objavljen naknadno in pravočasno.
Podlipa.
(Smrtna žetev.)
Dne 7. julija je ugrabila smrt »Kovačevo mamo« — Ano Jereb, mater šestih otrok v starosti od dveh do dvanajst let. V najboljših letih jo je poklical Bog v plačilo. Kakor zlata pšenica pod srpom žanjice, tako se je ona, blaga žena in dobra mati zrušila pod smrtno koso. Bog ji bodi bogat plačnik, preostalim pa varuh in tolažnik.
Tratenik.
(Nekaj drobiža.)
Naš cerkvenik-arganist Anton Rogel, ki je celih pet let pri nas služboval v splošno zadovolj-nost faranov, nas bo zapustil. Cerkev in petje je vestno oskrboval in se s pevci veliko trudil. Bil
je splošno priljubljen. Napravil si je v mežnarlji prav čedno prodajalno, ki bo žali bog sedaj zopet prazna, če se ne posreči najti tako osebo, ki je potrjena tudi za trgovino. V taki fari, ki ima nekaj nad 500 duš, je pač premalo dohodkov od samega mežnarjenja. Želimo mu obilo sreče z ženo, ki ga je odpeljala od nas v daljnji Hotič. — Sploh pa ženitna influenca letos pri nas bujno razsaja. Devet parov, pa še jih bo nekaj I — Od lanskega maj-nika se je pa smrt samo enkrat oglasila v Tene-tišah, odtlej se ji ne splača več, da bi k nam zahajala. Je pač naš Trstenik pod Storžcem najbolj zdrav kraj v Podgorju.
Društveni praznik.
(Vavta vas.)
V nedeljo 21. t m. bomo imeli doma lepo tk> vesnost. Tukajšnje Prosvetno društvo praznuje ta dan svoj srebrni jubilej. Središče vse proslave bo blagoslov novega društvenega prapora. Prapor ja krasno umetniško delo šolskih sester v Ljubljani. Blagoslov bo po 10 sv. maši. Popoldne po Htai-nijah pa bo društvo priredilo na prostem pred cerkvijo duhovno igro: »Izgubljeni sin«. Vabimo že 'danes sosedna društva in naše bližnje in daljna prijatelje, da se tega našega praznika udeleže.
Metlika.
(Razne novice.)
Za evharistični kongres je bilo v naši župniji veliko zanimanje. Udeležilo se ga je 165 odaslih, Mladinske slovesnosti na kongresu se je pa udeležilo 82 otrok. To je hik) veselega pripovedovanja o Ljubljani, o nebotičniku, o Stadionu fai drugih zanimivostih 1 Posebno srečo so naši otroci imeM, ko so kardinala-legata pozdravili v neposredni bližini pri Križankah. — Suša je v zadnjem času posušila belokranjsko zemljo. Več procesij »no že opravili, naj nam Bog pošlje blagodejnega dežja. — Metlika je končno vendarle dobila vodovod Glavna dela gredo h koncu; ponekod imajo tudi ie privatniki vodo napeljano v stanovanje. Gospodinje neprestano hvalijo kako velika dobrota ja vodovod. — V nedeljo 7. julija »mo obhajaj aa prav slovesen način praznik slovanskih Maguvest-nikov. V grifco-katoliški cerkvici, ki ja podružnica župne cerkve v KaStu in j* posvečena našima apo-
Za kravico
m.
Pred vojim največjim sovražnikom — pred soncem, sneg strahopetno zbežal z obroka. Pomikal se je z griča navzdol do globokih potov. Tu se je nekaj časa skrival za visokimi bregovi, nato pa je po tem potu tajno zbežal iz naših krajev dalje na sever. Nad glavo je veselo s krili zamahnil škrjanec, spodaj pa se je pro-bujal, zatopljen v dolih, sklonjen nad delom, pomladni zrak, eniatx rdgovc umlhwy Ščj zaprt v kočice, potisnjen ob obronke naš pasje-flavi* narod. Kmetje so gonili vole, da bi se privadili na ostri pomladni zrak, kmetice so na-sajale gosem in zidarji so se odpravljali na pot — za kruhom.
Dolgo so ljudje v tem našem dragem kraju živeli kakor njihovi predniki. Toda naš ubožni dom se je preobljudil in beda je bila njegova usoda. Leta je trajalo predno so se drznili pre-■košiti gričke, ki so jih obdajali. A nuja je pritiskala — in ko je eden pokazal pot, je za njim ie pohitel drugi in še tretji. Dražinovičev Jur-Žek z ženo je obhodil praški okraj in prodajal »ukno in Gdinjskih tovaren. Kajstik in Joško-^ec sta na hrbtu raznašala sukanec in tkanine Iz domažličke tovarne »Florianovič«. Ob žetvi in obiranju hmelja so hodili od nas proti Rakovniku in Žatcu. Potem je Dunaj, — ko se je [rudila semerinska železnica, — pritegnil naše judi. Peš so hodili tja in peš se vračali pod
* Ob kmetskem uporu za časa Kozine, bo Pneli na zastavah naslikano pasjo glavo. Zato j« Hodske prijelo Ime »pasjeglarci«.
zimo na martinovaje — in prinašali otrokom kolač, smokev, ženam pest denarja za preživljanje ... Sedaj so prišla na vrsto tovarnišika središča v sosednji Bavarski.
»Kakor hitro prekoračimo za Kubico mejo, je že nov svet,< je oznanjal zidar Pastušek, ki je ta novi eldorado odkril — »dela je dosti, a denarja še več. Tu pri nas je sama beda, ampak tam na Bavarskem stoji v vsaki vasi pivovarna kakor tranovki grad, fabrika kot cerkev, a dimnik, uh, kakor stolp. Gremo za gotovo! Ne iščemo dela, delo nas išče. Graditelj mi napiše: »Pastušek, toliko in toliko ljudi potrebujem« — in ni nas dosti, nas vseh, ki smo tu-le«.
Tudi letos je hodil Pastušek z dopisnico v rokah prigovarjat ljudem. Gledal je v glavnem na zidarje, treba pa je bilo tudi dninarjev.
»V Monakovo —, v Monakovo gremo letos,« je razkladal povsod. »Do Broda gremo peš, iz Broda po železnici, pa zastonj, tja do Mona-kovega, — to boste gledali mesto, kakor Praga — sam bavarski kralj v njem stoluje.«
In Adam je šel takoj k Pastušku in dal zapisati sebe in ženo. On bi šel morda tudi sam, toda sedaj, ženi na ljubo, da bi ji ne bilo dolg Sas, gre skupaj z drugimi.
»Ja kedaj pa pojdemo, stric?« je nepotrpež-ljivo vprašal.
»Vsak dan pričakujem poziva, za teden, štirinajst dni najkasneje.«
»Koliko bomo zaslužili?«
»Dve marki, dve marki na dan jamčim — žena eno — šestdeset krajcerjev našega denarja, — to da dnevno dva zlatnika. Nemci plačajo, — dobro plačajo, -— toda človek mora tudi delati, — mora«.
Pomirjen se je vrnil Konok k tvoji ženi —
in sedaj sta oba nepotrpežljivo čakala, kdaj jih pokliče Patušek ...
Neke nedelje po rani maši je stal — kakor druge krati — Klenču pred cerkvijo pismonoša.
Notri je zapel zvonček, — duhovnik je 1» dal blagoslov z Najsvetejšim. »Gospodlne, po-miluj nas,« je vroče prosila lara in krojni so že hodili ven, spotoma pa so še peli. Najprej« ao izšli moški. Porjavelo je od njihovih ioi>; hov in pomodrelo od jank. Polagoma in važno so šele pred cerkvijo devali na glava klobuk« in kape. Za njimi ao se prerivali otroci in fantja. Bela krila in rdeči, s cvetjem obdani robci ia kapice, rdeče ko mak, so naglo zabli&ale t pomladnem sonen. Mladina je skokoma odletela navzdol. Za njo se pismonoša še brigal nI. Njegove oči so se zapičile v lica mož in v vsakem trenutku je poklical kako ime. »Vila«, — »Mar-tinek,« — »Jeglič,« — »Gan« —, je klical glasno In poklicani so se zbirali ob njem v krogu. Vedeli so, da ima sel za njih pismo. Imeli so sinove pri vojakih ali drugje po svetu, na Študijah, v semeniščih, na delu.
»Pastušek«, je zaklical v tem pismonoša in vsi so se na mah stresli.
»Pastušek je dobil pismo,« so vsi veselo pra*
vili.
»O presneto, kaj nas že kličejo«, Je rekaj sam pri sebi Pastušek in glas se mu Je kar tresel od razburjenja.
»Pokaži no vendar, Tomaž, kaj nam prinašaš,« je tiščal v sla. Ta je važno odprl itno usnjato torbo in delil pisma. Pastušku Je dal le dopisnico.
»Jo že ima, je žo prišlo,« so vsi goreli radovednosti in se strnili okoli Pastuška. Ta Je t?4 notek gledal v dopisnico, nato pa naglo dvij
stoloma, je opravil s'oves«o službo božjo po slo-vansko-bizantinskem obredu univ. prof. dr. Janko Š i mrak ob asistenci domače in grško-katoliške duhovščine. Od blizu in daleč je prihitelo mnogo ljudi, ki so bili vsi navdušeni za lepo cerkveno petje. Prav posebno pa so srca vseh bila navdušena za globok govor gospoda Šimraka.
Proslava 25 letnice društva.
(Hrušica pri Ljubljani.)
Srebrni jubilej Prosvetnega društva smo proslavili na zunaj sicer skromno, tem lepše pa na znoirai. Celotno proslavo nam je preprečilo neugodno vreme. V Bizoviku smo imeli pridigo in mašo za vse živo in umrlo članstvo društva ter skupno obhajilo. Večerna prireditev na prostem je bila preložena na preteklo nedeljo. Ob 8 zvečer je bil na vrtu Doma slavnostni govor. Govornik g. Ivo Peršult je navzoče z bogat,mi mislimi o nalogah našega društva globoko ganil. Nato je bila podeliena zaslužna diploma članu Jožetu Baj<Ja ki edini požrtvovalno deluje v društvu že od početka. Za zaključek so dovršeno in z resnobo zaigrali »Slehernika«. Velika udeležba in zadovoljnost ljudi naj bo marljivim društvenikom gottovno vezilo ih pobuda za bodočnost.
Iz dolenjskih Benetk.
(Kostanjevica)
Suša, suša! V Gorjancih se izlivajo izdatne plohe, v nižini pa komaj od kapa priteče. Toliko je odpustilo, da se z največjo silo orje za ajdo. — Za volitve v Sv. Križu je tudi pri nas vladak) mnogo zanimanja, ker so razni bivši »državotvorni« na moč inlrigirali. Pa so omagali; enega odbornika so z združenimi močmi vendarle rešili. —
Na Vlaško na »kongres« smo pa tudi šli. Kaj podobnega z lljubljanskim kongresom seveda »i bilo. Pa je vendar bilo lepo ia zanimivo. — Škofovi maši vzhodnega obreda smo sledili z velikim zaitinnfljetn samo dolga je! So naši ljudje ugotoviti, da je naša le bolj primerna za vsako nedeljo. Ob 4 je bik) zborovanje t Sošicah. Z velikim navdušenjem je bil sprejet glavni govornik dr. Si mrak. Videlo se je, da je ta mož od naroda priznan voditelj: Vse je njegovo in za njim. — T«H nekaj izzivačtv pod vodstvom nekega »vzgojitelja«
je prišlo, da bi delali zmedo, pa so jo skupili. Z dolgimi in urnimi koraki so jo upeta'i, nekateri so pa tudi čutili, kako so trde pesti. — Slovencev nas je prišlo kakih 350. Zelo veliko v primeri z domačini, katerih se ni zbralo čez 3000.
Zaslužena kazen.
(Dobre|x>lje.)
.Mali kazenski senat okrož. sodišča v Novem mestu je te dni sodil 23 letnega Alojzija Babica iz Podgore pri Vidmu v Dobrem polju zaradi večkratne tatvine. Letos 13. maja ponoči ga je zasačil
Kove vrste bicikel je prišel te dni v promet na Angleškem. Pravijo, da bo vožnja na tem vozilu udobnejša, ker ima kolo posebne prestave za klance, tako da bo mogoče smagati tudi večje strmine.
pri tatinskem ^rokodelstvu« v trgovini kmoiske zadruge v Vidmu trg. pomočnik Drobnič Jože. Ker so se v tej trgovini vršile tatvine neprestano že od leta 1932. naprej in se je sum že skoraj obračal na Drobniča, in še na nekega drugega njegovega to-variša, je pričel Drobnič zadnje čase bolj paziti na tatu. Nekajkrat mu je celo nastavil nekaj denarja, ki je vselej zginil. Drobnič je oprezoval tudi to noč okoli trgovine in kmalu opazil glavna trgovinska vrata odprta, v trgovini pa Babiča, ki se je pravkar zalagal z blagom.
Drobnič je takoj alarmiral ljudi, ki so pritekli celo oboroženi, vendar se je Babiču posrečilo uiti. Toda sreča, ki ga je doslej vedno spremljala, mu je to pot obrnila hrbet. Drobnič, ki je takoj planil za njim, ga je dohitel ter ga z žepno svetilko tako močno udaril po glavi, da ga je zbil na tla. Tatu so oddali orožnikom, ki so ga privedli v zapore novomeškega okrož. sodišča.
Mali senat tega sodišča ga je na podlagi dejstev, ki jih navaja obtožnica, da si je Babič s ponarejenim ključem na nepošten način prisvajal iz trgovine kmet. zadruge v Vidmu razno blago, kakor usnje, blago za moške in ženske obleke, perilo itd., v znesku vsaj 5000 Din, ter tudi večjo vsoto goto-in po zaslišanju prič spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1 leto in 4 mesece strogega zapora z z izgubo častnih pravic za tri leta.
k Zemljevid Gorenjske v merilu 1 : 75.000 (v velikosti 94X50 cm)) poraben tako za turiste, kolesarje in avtomobiliste. Sega na jugu od Škofje Loke in Hudejužne ter na severu malone do avstrijske meje, na vzhodu od Cerkelj in Grintovca in na zahodu do Mangartove sknpise in Krna na italijanski meji. S pridom ga bodo rabili vsi, ki jrotujijo po naši lepi Gorenjski. Ker je zemljevid risan natančno, obširno ln pregledno, bo okras vsaki gorski postojanki v Karavankah, Kamniških planinah ter Triglavskem pogorju, dalje pisarn, hotelov in gosti-len na Gorenjeakem. Cen* je Jako nizka — saj stane le 5 Din. Založila ga je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
n Odri pozor! Lej>a Domoljubova povest >7i-gorski zvonovi« je prirejena za ljudske odre kot igra s petjem v sedmih slikah. Priporočamo! Pošilja Košar Tone, Reteče 20 p. Okolja Loka.
glavo. Zamahnil je z dopisnico, kakor z zastavico, zmagoslavno pogledal okoli sebe in v nastali tišini glasno, ponosno oznanil: »Torej na Jožefovo odidemo.c
»Barica, slišiš'« je s komolcem opozoril Adam ženo.
>Slišim,« je rekla mirno, toda žalostno. Bala se je tega pota v tujino. Slišala je govoriti, kako težko delo čaka tam ženske. »Nosila boš v jiosodi na hrbtu malto do drugega nadstropja in še više — mešala boš apno — skladala opeko — podajala strešnike — premetala pesek,« se je s|>ominjala besegi starejših, izkušenej.ših žen, >zn moškega boš delala — pa zaslužiš — res je. denar zaslužiš — ne tako kakor tu pri kmetu ali na graščini, dvajset na dan — marko
in še več dajo--ali dela hočejo — dela do
nezavesti.« Do sedaj si ni iz tega nič delala, ali sedaj jo je hipoma prevzel strah.
»Ako ne bi hotela —« je pogledal na njo Adam. Toda Barica se je že osvestila in rekla odločno:
»Ne bi hotela! Zakaj ne bi hotela? Saj ne bom šla sama, gre tudi Valoneeva Anka, Ku-bončeva Dodla in stara Cardova se pripravlja —» in nista reč o tem govorila. Šele doma — v hiši — se je Barica nasmejala: »Bova ko gosposki, šla bova na ženitovanjsko potovanje.«
V kri jo je zarezala ta šala, ali Adum tega ni čutil. Zasmejal se je in brezskrbno dodal:
»Soj res — kakor iranovski grof bom. Ta je tudi odšel takoj po poroki z grofico — kot so praTili — menda iv^kam t Italijo ...«
Kakor v vznemirjenem čebelinem panju je vršalo in vrelo sedaj v Postredku, kakor celice v velikem satu tako so se tiščale med seboj hiše in v urili so, kakor čebete, v r šali in 5'
se gibali ljudje. Matere in žene so pekle sinovom in možem popotnice, skladale jim v kovčke obleke in perilo, možje so »i iz kola izvlekli palice in kdor je bil tesar ali zidar, je pregledoval ali brusil svoje orodje.
»Stric, kaj moram pa jaz vzeti?« je vprašal Adam Pastuška.
»Nič, samo rokodelci gredo s torbami,« mu je lete odvrnil voditelj; stalno je dirjal po vasi, vedno razburjen. Gadja mast, mast za 11-šaje, tabak za nosljanje, smodnik, srebrne ure, barvaste svinčnike, nove odeje, — to vse so mu napominjali in on je pisal to na papir eno za drugim, da ne bi kaj pozabil. On sam pa je imel nakupljenih z {i svoje barvarske znance strašno veliko zavojev avstrijskih cigar, vžigalic z rdečimi glavicami, lepih tabaker in lesenih izreziauih pip.
»Letam sem ter tja,« je goreče razkladal in spretno razdeljeval tihotapske predmete za Bavarsko, predvsem ženskam. »Na Brodu bo pregled, tam so naši in bavarski financerji, naši nas niti pogledali ne bodo, ko bomo šli tja, zato pa nam bodo Bavarci pregledali nahrbtnike, in zelo strogo — toda globe so hude — vloviti se ne sme dati nihče, to M bila sramota. Ko pa se bomo vračali — bo hujše in nas bodo pregledali naši; to so ko psi — prav vohajo v človeku tihotapca.«
Jutro se je šele svitalo, ko se je pri Zvoniku pred križem ob šoli sešel skoraj ves Podstred-kov. Vsi so bili na nogah, da bi se poslovili od anancev, spremili svoje može in otroke in jim del poti odnašali njihove potne torbe... Barica je stala s košaro na hrbtu. V njej je imela zloženo vso svojo in moževo obleko, nekaj perila, šivank in nit, hlebec kruha, ki ga je
dala Matonševa gospodinja in v lončiču domači sir. Žep v spodnjem krilu ji je težila velika brezova tabakira z nekim nemškim imenom na porcelanasti ploščici. To ji je zaupal Pastušek, da utiliotapi.
Ali ta je zadnji prikolovratil h križu, ves obkoljen z materami.
»Kakor na lastne bom pazil,« je vneto obljubljal, »ne bojte se, ne bo se pokvaril — pa pisali bomo in marke pošiljali.
Skupina pri križu je utihnila. Pastušek je prečital in pregledal vse svoje: »Torej smo vsi, pa preden odidemo, pomolimo, da hi se vsi tudi zdravi vrnili.« Suel je čepico, obrobljeno z rdečo jagnjevino in pokleknil na kauienito stopnjico pred nagnjenem križem.
Zvonar je gledal skozi okno, ko je Pastušek pokleknil, je potegnil za vrv, ki je visela skozi strop v sobo in začel zvoniti dnevu.
Stari pridigar je molil naprej Angelovo češčeujc. Vsi so pokleknili ua mrzla, od mraza trda tla in z ginjenimi glasovi v zboru izgovarjali angelski pozdrav.
»Priporočimo se še svetemu Krištofu, pri-prošnjiku popotnih ljudi in štirinajstim svetnikom pomočnikom.«
Glasno so zvenele vroče besede očenaševe. Ženske so si brisali solze ...
Skupina je odmolila. Vstali so s tal in »Bavarci« so se začeli poslavljatL
»Gremo naprej I« je prekinil dolgo poslav-ljanje Pastušek in odšel.
Okoli 50 ljudi se je gnalo naprej. Sonce je vprav izšlo in s svojo zlato roso pokropilo žalostna, ginjena lica tega zbora. Odšli so in se za ovinkom skrili, tam kjer se pot zaobrne proti Klenču, od križa pe so se vračali v svoje, k
Štev. 20.
>DOMOLJUB< dne 17. julija 1986.
Stran 889
B-ski.
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje).
Kaj sem bral v ruskem časopisju v tistih dneh ? Pisali so, da gre Romunom v boju z Avstrijci in Germanci slabo iji da Romuni že izpraznjujejo svojo prestolnico Bukarešto. — Dne 23. oktobra 191 b sem čital, da je sin socialista dr. Adlerja ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika Stiirka. — Dne 25. oktobra sem doznal, da so Romuni izgubili mesto Kostanco iu sicer tako nenadoma, da so konzuli komaj ušli. — Dne 1. novembra 1916 sem zvedel, da je bil naznačen za novega avstrijskega ministrskega predsednika Kdrber. — Dne 4. novembra 1916 ie ix>ročal telegram, da so Italijani na bojišču na krasu ujeli 5000' navadnih vojakov, 160 oficirjev, 6 topov itd. Naslednji dan je padlo v italijanske roke severno od Kostanjevice novih 4000 naših mož in 116 oficirjev. — »Ruskoje Slovo« z dne 7. novembra 1916 poroča, da je na ruski veliki vojni ladji na »Imperatrici Mariji« izbruhnil požar in se je v savastopolski luki potopila. Ista številka ravnokar imenovanega časopisa priobčuje vest, da sta avstrijski in nemški cesar proglasila rusko Poljsloo za samostojno kra-ljcslvo. —
Po dohodu iz Asirahanke sem ostal skoraj en mesec, to je do 10. novembru 1910, v ujet-niškem zavetišču v Berdjansku od Azovskem morju. Naši fantje so prihajali e kmetij berdjan-skega okraja in čez neknj dni zoj>et odhajali z železnico v večjih ali manjših skupinah proti severu v razne tovarne, zakaj glavno jx>lJf»ko delo je bilo za nami. Spominjam se, da se je nekega dne odpeljalo 400 Hrvatov in 400 Čehov nekain v Volinjo, v tovarne za sladkor. Drugo večjo skupino so poslali v neko fabriko v Tuljsko gubemo. Dne 25. oktobra 1916 je krenilo v Kurako pokrajino na »saharne zavode« (sladkorne tovarne) več tisoč ujetnikov, med njimi tudi stanovski tovariš Blazlnšek. Dne 1. novembra 1916 sem pisal uj>ravi »Slovenskega Juga« v Odeso, naj pošiljajo ta časopis Slovencem, ki delajo v sladkorni tovarni grolov Bobrinskih, v mestu Bogorodlcku. Sedanji vodiški župan Jenko, ki je tudi tam delal, bo že
vedel, če je it.iclo moje pisanje v Ode?o toiklen uspeli. Pri tnj priliki naj se ujetniškeinu lovariiu Jeukotu lispa /.uhvtliiu za razglednico, ki sen j.» nedavno prejel. Na vprašanje mu iskreno vzklikam: »Si vales, bone esl, ego valeo«, ali prosto po domače: »Zdrav sem, bodi zdrav tudi Ti!«
Skupina za skupino je odšla iz berdjunskega okraja v druge severne guberne na fabriško delo. Do konca oktobra 1916 se je izselilo do 30.000 vojnih ujetnikov. Tudi mene so že parkrat imeli v spiskih, pa sem le preprosil in ostal v ujelniškem zavetišču. Kadar se je zbralo mnogo. ujetnikov, ki so so pripravljali na odhod, je bilo nadzorstvo nnd nami strogo. Drugače pa smo na »pitatelnem punktu« (zavetišču) živeli lepo jx> domafc in tudi v mesto smo smuknili zelo pogosto z dovoljenjem, pa tudi brez njega.
Berdjansk ob Azovskem morju je imel v tistih dneh nad 80.000 prebivalcev. Ob pobočju čednega primorskega mesta so prostrani vinogradi, za njimi pa se prlčno nepregledne rodovitne planjave. Tam koncem vinogradov so Btale hišice, ki so jim bili posestniki revnejši sloji. Po volji goriškega rojaka, ujetnika Izidorja — priimka lz umljivih razlogov ne povem — sem ee tam na gričku »jjozna-komil« (seznanil) z neko družino tudi jaz. V hišo je poleg Izidorja že zahajal tudi Griška. To Je izmišljeno ime za gospoda, ki zavzema danes pri nas lepo uradniško mesto. Zakaj smo ga nazvali Griško, bom morda jx>vedal enkrat pozneje.
Izidor, Griška in moja malenkost smo bili torej stalni gostje v eni izmed tistih hišic nad Berdjanekom. Griška je služil pri vrtnarju v mestu, in je zvečer po delu šel kamor Je hotel. Bil Je fant in poleg žlahtnih rožic je rad in uspešno gojil v globini svojega srca tudi ljubezen do ber-djanskih deklet. Izidor, že od doma vinski strokovnjak, je bil zaposlen pri berdjanskem Nemcu. Opravljal je v glavnem razna .dela v vinogradu in v kleti. Le jaz sem bil takrat brez službe, sem stanoval na »pitatelnem punktu«, se sprehajal po mestu tn pisal svoj dnevnik. Pa bilo kakor bilo, lahko ali težko smo prišli mi trije »koraj vsak večer skupaj tam na gričku, raz katerega Je bil krasen pogled na Azovsko morje, še krasnejši pa na polne krožnike dobrih jedi In
polne steklenice vina, ki nam jih je postavila na mizo neuguaua uuša Marusja.
Živel« je kot soldatka. Njen mož je služil pri mornarici in je bil revolucionarnega duha. Ne veni, če sta se dobro razumela. Opetovano nam je pripovedovala, da jo ima mož rad in da Ji Je zvest, ampak ona Je laka in taka. Marusja je imela sestro Mnnjo, ki je bila mlajša od prve in nejioro-čenu. V hiši je stanovala tudi Marusjina mati, dobra ženska, a brez besede.
Ujetnik je revež in rad kaj poje in popije za božji Ion. Kdo bi mi zameril, če se tudi Jaz jedi in pijače nisem branil. Vendar se mi Je čez nekaj časa čudno zdelo tole: Marusja > svojo družino je bila revna, vendar nas je vsak dan bogato gostila. Kako Je to mogoče? Pozneje sem doznal podrobnosti.
Izidor Je bil uslužben, kot sem že omenil, kot kletar pri tistem berdjanskem Nemcu ln J« cele velike steklenice vina znosil vsak večer ti gosi>odarjeve kleti skozi vinograd navzgor v Ma-rusjino hišo. Ta Je vino doloma prodala ln kupila za denar jestvine, deloma je alkoholno pijačo »uničila« na večernih »akademijah« naša drui-bica. Nemec je Izidorju zaupal tn gospodar se ni menda nikoli točno prepričal o položaju v kleti.
Tako ee je zgodilo, da Je tekom nekaj tednov izmed štirih eodov vina bil napolnjen samo eden s pravo vinsko kapljico, v druge Je pa Izidor pričaral »narobekanigalilejo«. Izpremenil Je namreč vino v vodo. Ker bi utegnila biti koncem koncev vsa zadeva za nekatere opasna, je Izidor nekega večera — to mi Je povedala Marusja — v kleti vee pdpe odprl, gospodarju j>a naslednje Jutro sporočil, da so v klet udrll Nemcem sovražni Rusi, •B napili vina ln pustili pipe odprte, veled česar Je vse vino izteklo po tleh. Gospodar milijonar ni preveč občutil škode, vendar to, kar je napravil Izidor, ni bilo prav in me ie danea boli, da sem bil, čeprav nevede, deležen razbojniškega greha tudi jaz. SIcer pa me Je kaj kmalu doletela občutna kazen. Bom takoj povedal.
Nekega večera wno zopet sedeli pred Ma-rusjino hišico na hribu. Jedli «ino in pili ln dobr« volje smo bili. Tudi kakšno rusko smo zapeli s spremljevanjem harmonike.
tlom skonjene bajte, otroci z materami, starci in starke.
Od Grada je kameniti Kozinn mirno gledal svoj rojstni kraj ... Mirno je sedel pes pri njegovih nogah... In Kozinova roka je negibno pritiskala še naprej na svoje srce jiapimato hodsko staro pravdo... Ali kaj je danes ta pravda tej trumi, ki tiho leze po vrhih proti Klenču...	•
»Halol Pojmo! Najprej pobožno!« je predlagal v dušljivcm vzdušju Pastušek.
»Gospod vsegamogočni.«
•e je oglasil njegov zamolkli glas.
»Gospod vsegamogočni, zaradi svojega usmiljenj« se nas usmili!«
•o lukoj vsi poprijeli
»Jagnje božje, Kriste, čuvaj naše duše čiste varuj nas po sveti volja, da s teboj smo misli Iste, usmili se nns!«
V tem je bližnji gozd začel resno šumeti s njimi, škrjnnci so peli v višavi, pele so pomladanske vode v potoku, pela Je jelka — ves rojstni kraj je prepeval s svojimi otroki...
šele za Klenčem pri pokopališču sc se spet ustavili. Preko zddu so pogledali na grobove •vojili rajnih in Pastušek je odslovil vse, ki niso bili iz skupine. Pridružili pa so se iz Klenča in Dila. Stopili so s hitrejšim korakom. Moški »o si prižgali pipe in 811 spredaj, za njimi so šlo Ženske in klepetale. Hitro «o prešli Hodov in Peč, prešli cerhovske gozdove, polne umnzane-*a, z Iglami pokritega snega, v Rutici 10 že za-
gledali železniške tračnice in za Folmanovem pri šteflovem mlinu prekoračili češko mejo. Ko je Pastušek na čelu zavpil: »Smo že na Bavarskem,« so se vsi pokrižali. .
Na Brodu je srečno minil pregled in tu je tudi čakal na nje človek, ki jim je bil vodnik na nadaljni poti po železnici do Monnkovega.
Kakor voda jim tekel čas. Novi in novi vtisi so se jim kopičili v dušo. Prišli so lz hribov v ogromno ravnino, videli ljudi čudnih noš motrili nemške vasi in mesta. V železniškem vozu se je neprestano razlegal debeli Pastuškov glns: »To je Kouba, sem se vozijo lončari lz Klenča na vsakokratni letni semenj, — sedaj pride Švandorf, tam sem delal pri cerkvi, v Rensburku smo postavljali postajo, — jaz sem delal celo v Galabali. — Tam vidite Donova, jaz sern šel po nji tja do Tekndorfa — tja, kamor naši romajo, — tam smo postavljala most, dolg kakor Postredkovo in visok kakor Klenški •tolp, železnica bo vozila po njem.«
»Povej nam rajši, kam nns pelješ, kaj bomo letos gradili,« ga je končno prekinil Vala.
»Tega ne vem, — ne vem. kam nas bo stavbenik poslal Iz Monakovega.«
»Najboljše bi bilo, da bi skuj>nj delali, da nas no bi trgali.«
»Vprašal sem. Pravi, tam v Monakovein gradi njihov kralj, — neki nad vse dobra kralj gradi in saino gradi — po vojni s Francozi so menda v vagonih pripeljali v Nemčijo denar — pa kralj sedaj gradi — gradove, cerkve, postaje, mostove, čudne hiše za »like, šole, — še dohajati ne zmorejo . ..«
Vlak Je naglo zaokreuil iu na obzorju sta ae pojavila dva ostra stolpa, • posebnimi, čebuli podobnimi itrehami.
»To je Monakovo!« je zakllcal Pastušek in skozi odprto okno s palico pokazal mesto, zavito v dim in meglo.
Vsi so ostaii in radovedno navalili a« okna.
IV.
Komaj je Pastušek stopil na trdna tla, *• se ie drenjali k njemu njegovi znanci.
Griiss dich Gott, Bazduschack, Grtlsi Gott,«* in mu stegovali svoje desnice. Deloza-kupniki, stavbeniki ln mojstri «o že čok aH prihoda naših ljudi. Z veščim očesom strokovnjaka so si ogledovali to skupino močnih ln postavnih mož in žena, ki Je —z vsem svojim v naročju — stopala iz »tesnih železniških vagonov in eo se smejali i 8 pregledom prišMh to bili zadovoljni. Ti vsi eo bullli v svojega voditelja Pastuška. Vedeli »o, da se sedaj, v tem-le času govori o njih, da so predmet zanimanja, videli so kako so stavbeniki kazali na nje 8 palico in kako Pnstušek z roko šteje zidarje, tesarji in najemnike in hvali moč ter povišuje njihovo delavnost in pridnost — — —
V- tem trenutku go vsi zaprli oči. Brezbrada moška, gladko obrita lica eo zagorela rdečico, kakor bi jih s krvjo polil in v oČeli žensk so is zablestelc solze... To ginjenje jo bilo nagon« sko, čustveno. Se sami niso razumeli, zakaj M čutijo ponižane in osramočene. Tako kakor itj v psu pretoka nekaj volčje krvi, tako se Je ♦ istem trenotku v brezdomem našem pasjegla» vem ljudstvu — neprostovoljno — prebudft vrojeni ponos ln svobodoljubnost.
* »Bog te živi, Bacdušak. (Nemci ne morejo slovanskih imen izgovarjati), Bog te živi.«
(Dalfe.)
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevanj«.)
Tako nastaja v SSSR popolnoma nov gospodarski red, ki bi ga vsaj v današnji obliki, kakor smo že poudaril, lažje nazvali državni kapitalizem nego pravi komunizem, čeprav je komunizem njegov končni cilj. Doslej ima pokazati ta uspeh, da je že skoro popolnoma iztrebil zasebno kapitalistično gospodarstvo, a do konca druge petletke hoče pomesti še z zadnjimi njegovimi ostanki. Kako je socializacija samo v zadnjih letih napredovala, nam dokazuje dejstvo, da Je bilo od vsega prebivalstva zaposlenih:
leta
1930
1931
1932
v drž. gosp. 8.3« 16.5« 20.0«
v kolhozih 33.3« 46.8« 61.5«
zas. gosp. 58,4« 36.7« 18.5«
Ta ogromni poizkus se vrši na ogromnem ozemlju z ogromnimi naravnimi zakladi, toda ovira ga velika gospodarska zaostalost, s katero so se imeli in se deloma še vedno imajo boriti boljševiki. Ali pa moremo iztrebljenje zasebnega gospodarstva res nazivati uspeh. Nel Nobenega dvoma ni, da gospodarstvo ni samo sebi namen. temveč le sredstvo za izboljšanje in olajšanje človeškega življenja in ravno to se ruskim komunistom ■vkljub ogromnim naporom in nepopisnim žrtvam vsega prebivalstva ni Hiti najmanj posrečilo. Sovjetski delavec in kmet živita danes slabše nego v katerikoli kulturni državi sveta in skoro je ni gospodarske panoge, v kateri bi ne bili sovjeti doživljali najhujših razočaranj. Komunistična diktatura je odrekla vsaj doslej popolnoma celo v gospodarstvu, kateremu je posvetila prav vsa svoja prizadevanja ter vse sile ogromnega naroda in kjer je v prvi vrsti obljubljala uspeh, čeprav je položila na njegov žrtvenik vse najvišje človeške dobrine: pravo, vero. rodbino in zadnje sledove svobode.
J) Obrt in industrija.
Napačno je naziranje, da Rusija pred revolucijo ni poznala industrije. Obratno: prav resne poizkuse ustvaritve lastne industrije najdemo v Rusiji že v 18. stoletju. Tedaj je to še jako oviralo kmetiško nevoljništvo, toda proti koncu 19. stoletja, zlasti pa še po Stolypinovi agrarni reformi, ki je kmeta gospodarsko jako okrepila, m |e začela hitro dvigati tudi ruska industrija, ki Jo Je potem vojna še čez noč močno razširila. Toda ta industrija je obstojala le iz malega števila veleobratov, dočim Inale in srednje industrije ni poznala. Letna proizvodnja Jttmo sedmih panog ruske industrije je bila pred vojno Vredna nad poltretjo miljardo zlatih rubljev, kar nam (bo pač zadosten dokaz za gornjo trditev.
Vendar je ruska industrija pred vojno še daleč zaostajala za industrijo drugih velikih kapitalističnih držav, tfa ruska gospodarska eaostalost je pri ruskih socljali-Mičnih strankah (razen pri boljševikih) ustvarjala tudi
Srepričanje, da je v Rusiji socijalna revolucija v komu-istični smeri še neizvedljiva. Ze Man je namreč postavil trditev, da se bo komunistični družabni red razvil tem od sebe iz kapitalističnega gospodarskega reda sa-pega. Nagel tehnični napredek kapitalističnega goepo-pprstva povzroča namreč proletarizacijo vedno širših plahti ljudstva in ves kapital se zbira v rokah vedno manj-Itega števila kapitalistov. Ko pride ta razvoj do vrhunca, 30 bo izvršite socijalna revolucija prav za prav tako, da po družba izločila še to peščico kapitalistov, podružabila jOjih imetje in nato vodila sama vso proizvodnjo, ki bo Jforej le mirno nadaljevanje dotedanje kapitalistične proizvodnje, samo duh, ki bo v njej vladal, ne bo več ka-jpltalističen, temveč komunističen.
Marksisti vseh smeri so bili torej od nekdaj prepri-f%ai, da je pogoj njih socijaine revolueije najvišjo ras-j«o kapitalistično gospodarstvo, ki ga na zunaj označuje »vtio SSm najvišje razvita industrija. Ker pa ravno tegn fr Rusiji ob pričetku revolucije še ni bilo, neboljšovlške
marksistične stranke tudi niso verovale v možnost komunistične revolucije*, temveč zaenkrat le v meščansko, ki naj bi pospešila ruski gospodarski razvoj v kapitalistični smeri, s tem pa — po Maraovih naukih — nujno ustvarila pogoje za drugo, komunistično revolucijo.
Boljševiki, ki so se že od nekdaj smatrali za naj-zvestejše marksiste, so bili v glavnem istega naziranja, toda obenem so bili mnenja, da ne kaže šele čakati na ta naravni gospodarski razvoj, kakršnega je napovedoval Man, temveč da se je treba polastiti čim prej politične moči, uvesti diktaturo proletarijata in dvigniti gospodarstvo hitro na tisto višino, ki ustvarja potem pogoje za obstoj komunističnega gospodarskega reda. Ta pogoj je pa seveda v čim najvišji meri razvita industrija, saj so tudi marksisti vseh smeri proglašali vedno le industrijski proletarijat za pravega in zanesljivega nosilca bodočega komunističnega gospodarskega in družabnega reda. Čim krepkejši bo številčno, tem močnejše bo stal tudi ta red. Industrializacijo je torej bolj potrebovala boljševiška stranka nego Rusija.
RAZNO
Čndna ao pota Gospodova. Na Nizozemskem j* vzbudilo veliko pozornost, da ja dosedanji prosvetni minister H. P. Mar-chant prestopil v katoliško cerkev. Na Nizozemskem ja tri patina protestantov m t« dva petini katoličanov, ki pa so dobro organizirani in Imajo zato velik političen vpliv. Vendar se protestanti* | imajo za večinsko vero, i kateri mora pripadati tudi kraljica, katera «e ne sme poročiti s katoličanom. Zato ie prestop prosvetnega ministra prote-j »fante zelo razburil. Mi-{ nister je bil doslej voditelj liberalne svobodomiselne stranke med pro-
Iz navedenega je tudi samo ob sebi umevno, zakaj j testanti. Po prestopu
f trli ia m ^ 1 n r»4 17 rt i a n/lr,!^
so postavili boljševiki v središče vseh svojih gospodarskih prizadevanj ravno ustvaritev čim najvSje razvite industrije. Za časa vojnega komunizma so poskusili doseči to s samim podružabljenjem vseh proizvajalnih sredstev (vso veliko industrijo so socijalizirali z dekretom z dne 28. junija 1918, mala podjetja pa z dekretom z dne 29. novembra 1920) in z državnim nadzorstvom vsega gospodarstva, toda doživeli so popoln polom in povzročili skoraj popolno uničenje še tiste industrije, ki so jo prevzeli od carske Rusija Olede na to so uvedli 1. 1921. Nep, ker so upali pritegniti na ta način na pomoč inozemski kapital, ki je ustvaril že skoraj vso predvojno rusko industrijo. Ker se pa to ni zgodilo, jim ni pre-ostajalo drugega, kot vpreči v ta cilj prav vse ogromne materijalne sile naroda in države ter z lastnimi sredstvi ne le dohiteti, temveč na vseh poljih celo prehiteti druge zasebno kapitalistične države.
To Jim je bilo tem laže, ker so naravna bogastva Rusije res skoraj neizčrpna in so v rudarstvu nakopali n. pr. že 1. 1929 kljub njegovi veliki zaostalosti že (v milijonih ton): črnega premoga 38.43, rjavega premoga 26.32, železne rude 7.27, manganove rude 1.26, bakrene rude 0.77, magnezita 0.11, kromove rude 0.3, nafte 17.21, azbesta 0.8, naravnega fosfata 0.6, soli 2.62, zlata 42.266 kg, srebra 12.421 kg, platine 2.882 kg.
Nu^na posledica tega stremljenja Je bila uvedba smo-trenega načrtnega gospodarstva, ki je dobil svoj vidni izraz v obeh petletkah in s katerim so svojo industrijsko proizvodnjo res tudi jako dvignili. To nam lepo dokazuje hitro naraščajoča vrednost sovjetske industrijske proizvodnje, ki Je znašala (v milijonih nemških mark): leta 1923.-24. 5588, 1. 1925.-26. 12.360, 1. 1927.-28. 18.213, leta 1928.-29. 21.384.
Sovjetsko načrtno gospodarstvo je nedvomno naj-ogromnejši umetni gospodarski poizkus, kar jih pozna človeška zgodovina, zato ne more noben resen človek mimo njega le s kakim zasmehljivlm prezirom ali omalovaževanjem. Zmotno je po našem mnenju osnovno izhodišče tega poizkusa, kar Je potem nujno rodilo tudi toliko bridkih razočaranj in neuspehov, toda na drugi strani so posvečene uresničenju tega drznega načrta tudi vse tvorne in duhovne sile sto ln šestdeset milijonskega naroda, ki poseduje eno šestino zemeljske oblo. zato zasluži vsaj vestno in resno pažnjo tudi vsega ostalega sveta, saj se piše tam zgodovina vsega človeštva.
Začetki načrtnega gospodarstva segajo prav z& prav že v dobo Nepa (n. pr. razdelitev države na gospodarska ozemlja ali rajone), toda do I. 1928. je bila glavna skrb boljševikov, da vzpostavijo vsaj ono industrijo, ki so Jo za časa vojnega komunizma s svojo demagogijo uničili Čim je bilo pe storjeno to, so začeli x ogromnimi sredstvi in % nepopisnimi napori in žrtvami uresničevati svojo misel, da »dosežejo in prekosijo vs« druge industrijske države sveta«. Pogoj ca to so videli v Hm hitrejši osvoboditvi od vsake tuj« odvisnosti, zato so hoteli ustvariti najprej temo!J« vse njih goepMarsko odvisnosti.
katoličanstvo je odstopil kot minister, kot voditelj dosedanje svoje stranke : in se umaknil a javnega
življenja. 1 Najbolj razumu« živali so: ined opicami ii-npanz, orangutan, gorila; slon, pes, bober, konj, morski lev, medved in mačka.
Vseh 48 driav Združenih držav ameriških šteje 9008 okrajev. Samo drŽava Louifliana imenuj« svoje okraje »tare« (pa-rishee). Texas ima največ okrajev (254), drža-' va Delaware pa najmanj, samo tri.
Namesto drobila — vžigalice. »Berliner Taae-biatt« prinaia v nedeljski Stev. zanimiv članek publicista Kastenhoiza o lesu ln srebru kot valutah. Predvsem navaja tole zanimivost: V Beirutu (glavno sirsko pristanišče, Sirija je mandatna dežela Francije) je začelo pri-| manjkovatt drobiža, po-1 setmo komadov za pol pl-astra. To je tr«j»to dalj časa in promet se je zelo težko razvijal. Zato je prišla uprava tamošnjih tramvajev na originalno idejo, da je izdala kot drobiž škatljice vžigalic. Kupila si je veliko količino polnih škatljic vžigalic malega formata, zaprla s posebnim nalepljenim trakom škatljioo ln jih dala v promet krt drobiž na svojih progah. Seveds mora družba tudi samo sprejemati nazaj kot vomino te škatljice, sprejema j i b pa samo pod pogojeni, fe I ao nepoškodovane. Tako 1 »o torej v Siriji odpravili pomanjkanje drobiža, drugod eo si pomagali z izdajo posebnega denarja po mestnih občinah in 90 ga občine zamenjavale ob predložitvi v deželni ku-rantni denar. Pri tem j« tramvajska družba napravila dobitek, kej je najbrž veliko število potnikov odpirlo Škatljicoter porabilo del ali pa vse vžigalice, tabo, da Ska&jica nI več služita kot denar. Ker je družba najbrž vži-golJoe kupila zelo ugodno po c«nl na debelo. Je Ime-k najbrž 9e dobitek V* Isdajt tega denarja.
8tey. 29.
>30M0UUB<, dne 17. julija 1935.
Stran 891
Kaj p omeni beseda klerikalizem
Pomenljivo j« nedavno raatotaačil v nekem nagovoru zastopnikom zgomjeavBtriJsklh kmetov besedo »klerikalizem« llnšlfl škof dr. OKUlner sledeče:
1.	Lahko kdo razume pod to besedo, da hoče duhovščina neko nadoblast Imeti tudi v političnih zadevah. Toda take nadoblasti ni Cerkev nikoli oznanjala v svojih naukih in je tudi ne zahteva. Prav nasprotno je res, da Cerkev tako nadoblast celo zametuje;
2.	podtikanje, kakor da hoče duhovščina v družbi imeti neko prednost z vsemi pravi-oami in privilegiji brez bremen ia dolžnosti, ni drugega kot ogabno obrekovanje;
8. v tem smislu, kakor da bi Cerkev vero in cerkvene naprave, zlasti prižnico izkoriščala v politične namenp ali kaker da bi krščan-
ska oblast svojo moč izrabljala v verske io cerkvene namene, je beseda klerikalizem zo •pet naravnost ogabno obrekovanje in kdor kaj t alt ©ga trdi, bi moral najprej dokazati, kje in kdaj se je uganjala taka zloraba bodisi od straai Cerkve, bodisi od krščanskih oblastnikov;
4. če pa nastopajo laiki in duhovniki z vso odločnostjo za temeljne zahteve krščanstva in za zahteve, ki iz tega izvirajo za javno življenje, ali če se kaka država priznava kot krščanska ln si da ustavo v iimenu božjem, od katerega izhaja vsa oblast, pač lahko imenujemo tako stremljenje klerikalizem in ga kot pravilno pojmovanega skušamo tudi uveljaviti. Prav zato pa moramo pobijanje tega klerika-lizma po vsej pravici imenovati antiklerikalizem in laicizem.
Zahteve slovenskih učiteljev
Slovenski učitelji so imeli te dni v Ljubljani svoje stanovsko zborovanje, koncem katerega so sprejeli sledeče resulucije:
Zidanje novih žol je prenehalo in zato nčiteljstvo prosi, naj bi se vsa pozornost odločujočih posvetila zidanju potrebnih šolskih zgradb. Pomagata naj banovina in država.
Monopol na Šolske zvezke naj se ukine. Razpis za nove učne knjige na narodnih šolah ne vpošteva učnih načel na teh šolah lil zato naj prosvetno ministrstvo izvajanja razpisa odloži. Novi učni načrt, ki stopi v jeseni v veljavo, je že pokazal svoje hibe in zato naj se tudi izvajanje tega načrta orl-loii. -
Šolstvo naj se popolnoma loči od politične uprav«. Učiteljstvo zalit« "<vmo
učiteljske izobrazbe, bo izreka za njeno poglobitev in zahteva popolno akademsko izobrazbo, ki naj jo zato dobi na dveletnih pedagoških akademijah. Potrebna je reforma o učiteljskih praktičnih izpitih.
Učiteljstvo t idealizmom deluje tudi zunaj šole, zaradi tega pa ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. Takoj se morajo razpisati službena mesta, ki so na šolah na razpolago. Brez razpisa se nobeno mesto ne sme oddati.
Učiteljstvo pričakuje, da bo ministrstvo prosvete popravilo nepravične premestitve in odpuste učiteljev is službe. Resolucija dalje govori 0 potrebi revidiranja dieoipUn-c-kih pjedpisov, o vprašanju draginjsklh do-klad. »lasti poročenih učiteljic in q drugih pr.-i" i' i" mntevvialnih Izgubah učiteljeva.
Francoskm tajska ieg*ja I DROBUNE
V vojaški zgodovini Francije je precej znama teko zvana tujska legija, ki je bila ustanovljena leta 1830 po julijski revoluciji iz samih političnih ubežnikov raznih držav. Legija še danes obstoji, tudi marsikateri Slovenec je že okušal nje bridko disciplino in trpljenje.
Legija obstoji skoraj iz 70% Nemcev In Iz 30% drugih narodnosti. Francozov, razen častnikov, ni v njej. Vsa ta zmes narodov se pa ne bori na afriških bojiščih iz ljubezni do Francije, marveč le iz
Eustolovstva in dobiokaželjnosti. Vendar so se pa s v marsikateri vojni legijonarji tako hrabro borili, da so kljub razvpitosti postali enakovredni drugim polkom. Pridobitev Tong-Kraiga, francoske prek morske posesti v zapadni Indiji, je izključna zasluga legijonarjev, ki so svoje moči dali v francosko vojaško službo. Kdor hoče vstopiti, mora podpisati pogodbo za pet let. Potem je pa zvezan na fegljo 7. neusmiljeno disciplino.
Tujska legija je danes nastanjena po večini v Maroku. Vedno mora biti pripravljena na boj. Marsikateri legijanar je skušal pobegniti, pa je obležal sredi puščave. Ce »o ga obnemoglega zopet ujeli, je moral za več let v ječo. Najbolj znana kazen v legiji je privezovanje. Včasih pa obsojsnea zakopljejo do vratu v pesek. Ni čuda, če marsikateri pustolovec ne vzdrži v tej disciplini tujske legije vseh pet let.
Ker se je že preveč Nemcev vpisalo v tujsko legijo, so v Monakovem ustanovili poseben odbor, ki mladim neugnancem brani v to četo. Toda čeprav se danes toliko piše o trpljenju vojakov v legiji, šteje vendar legija 14.000 mož, ki so razdeljeni v štiri polke. Želja po pustolovskem življenju in dobičku je pač močnejša kot vsak drug pomislek.
V vsako hišo Domoljuba!
Kdo se lažje uči, odrasli ali mladina. Splošno je razširjeno mnenje, da se otroci lažje
uče tujih jezikov, kakor odrasli ljudje. Temu mnenju pa nasprotuje profesor na ameriškem »Columbia« vseučilišču Edvard L. Thorndike. Ta je primerjal učinja tujih jezikov pri obraslih in pri otrocih, fn je dognal, da so imeli v nekam dobrem zavodu 9^18 letni učenci dvakrat toliko časa na razpolago za učenje tujih jezikov, kakor J3 letni ljudje, pa so se naučili mladeniči komaj polovico toliko, kakor starejši njihovi »tovariši«, ki bi bili lahko že njihovi očetje. Še mlajši učenci so se naučili še manj. Najlepše uspehe so dosegli moški od 20 do 40 let starosti.
Migljaj trgovcem, ki ne odlašajo. Nekega dne je prejel Mark Twain, ki je takrat še izdajal časopis v Missouri, od svojega naročnika
—	trgovca pismo, v katerem mu je pisec sporočil, da je v časopisu našel pajka ln, ker je praznoveren, bi rad zvedel, kaj pač to pomeni.
—	Mark Twain mu je poslal naslednji odgovor: Spoštovani stari naročnik! Da ste v svojem časopisu našli pajka, ne pomeni za vas niti srečo, niti nesrečo. Pajk je v našem listu samo hotel pogledati, kateri trgovec nima notri nobenega oglasa, ds potem obišče njegovo trgovino in sprede pred vrati mrežo, v kateri bo mirno bival do lconca svojega življenja.
Hudičevo delo? Vse zlo na svetu je hudi-čivo delo. V nemških mestih Wismarju in Lju-beku pa kažejo kot hudičevo delo nekaj, kar ni zlo in je povrh vsega še v cerkvi postavljeno. V Wismarju imajo namreč okoli krstnega kamna na posebno čudne načine sprej^leteno in izdelano železno ograjo. Kje imajo prečud-ni zavoji začetek in konec, tega še danes ne lacrcjo dognati. Tudi se ne ve, dabi kdaj kak umetni kovač to delo napravil. Že parkrat v zgodovini so skušali posneti to železno ograjo,
pa ni šlo. Zato je splošno zavladalo mnenje, da
je to železno mrežo skoval sam hudič, dabi za-branil pristop Ii krstnemu kamnu.
Nič se bolj občutno ne kaznuje, kakor 6t kdo opravlja važno in sveto delo vzgajanja brez temeljnih načel. Najbolj žalostno pri tem pa ie, da zlo, ki izliuja iz tega, ne zadene vzgojitelja, marveč ubogega otroka, ki si sam ne ve pomagati in je brezpogojno prepuščen vzgaji-teljevi volji. — Dr. Albert Stoekl.
»bogoljub«
je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bakrotisku. Naslovt Ljubljana, Jug-oslov. tiskarna.
naroČite
»SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Gora, ki gori že 250 let. V Posaarju se nahaja
ra, ki gori že nad dva stoletja. Leži blizu kraja
Ingbert v saarald Pfalzi, njene plasti sestojajo večinoma iz premoga. Pred 350 leti je	goreti
v višini 300 metrov in od tistih dob tlečega požar* niso mogli udušiti, ker se nahaja žarišče požara v notranjosti gore. Na več mestih se dvigajo ia gore gosti dimi. O zanimivi gori je pisal leta 1770 le Goethe, da so njena tla vroča tako, da čutiš vročino celo skozi podplate.
Hitro naraščanje japonskega prebivalstva. Poročilo o ljudskem gibanju na Japonskem ugotavlja, da so leta 1930 smrtni primeri žoj>et znatno pa<Hl, rojstva pa narasla, tako, da je število prebivaJstv* naraslo za 012.595 duš, torej za okroglo milijon S«di.
Redki poklici. Brezposelnost napravi ljudi iznajdljive. V Parizu io podjetja, pri katerih lahko najameš poljubno število »sorodnikov« ali »znancev«. Firma jih adjuatira in predstavijo te tvojim gostom kot strici, i&e ali prijatelji, imenujejo *» generali, svetniki ali podobno. V Newyorku pbžilj* neka firma krasna poročna darila, ki jih po poro« 'spet vzame nazaj. Iatotam je 30 letni Haig, ki je dolgo časa zanun iskal posli. Na [pokopališča hodi « pogrebi in stenografira žalne govore, jih nato prepiše ln obda z okvirjem ter prodaja sorodnikom umrlih. V Filadelfiji živi ženska od tega, da shodi novokupljene čevlje bogatim gospem, mnogi pariški hoteli imajo nastavljene moške, ki gostom »pokajo« njihove kovčege. V Londonu razmeroma dobro zaslužijo možje, ki »vohajo vodo«, če je dovolj čista za uporabo. Ne »mejo ne pHi alkohola In as kaditi, da si ohranijo dober noi. V Newyorku pa bodi po ulicah mož % magnetom, čopičem in vato io pomaga mimoidočim, če v njihovo oko zaide kak prah ali mušica.
Pri nas in drugod
Praški list »Deutsche Presse« opisuj« nemško šolstvo v Jugoslaviji ii pravi:
V Jugoslaviji je 470.000 Nemcev. Na razpolago jim je .154 osnovnih šol b 570 razredi. Obiskuje jih G3.000 šolskih otrok, ki jih poučuje 572 učiteljskih moči. Poleg tega imajo Nemci še 88 kmetijskih in gospodarskih Sol • 8658 učenci, ki 6 meščanskih šol s 781 učenci. Končno jim država vzdržuje že gimnazijo (184 učencev) v Novem Vrbasu, in učiteljsko Šola Mara se priznati — tako dostavlja omenjeni list — da jugoslovanska vlada ondotnim Nemcem v Jolskem ozira bolj ustreza, kot je nekdanja ogrska vlada.
Dva bahača pripovedujeta drug drugemu svoji prigode. »Nekoč sem bil na levernem tečaju. Vtr slal sem s čolnom po Severnem morju ln vfcfw otok, ki ga doslej še ni zrlo človeško oko!« ie baha prvi.
»Tako?« ee začudi drugi. »Nu, če si res videl otok, ali si videl tudi črno pikico sredi otoka?«
»Seveda sem jo videl!«
»Nu, vidiž, tista pikica sem bil pa jaiz.«
Stran 392
»DOMOLJUB«, dne 17. julija £035.
Stev. 20.
O miru in edinosti
Škof Štrosmajer je napisal: »Recimo, da bi bila danes vsa Evropa vzlic različnosti držav in narodov združena in zedinjena v »v. veri in Cerkvi: Ali bi ne bilo to dejstvo največji izvir tistega miru, sloge in edinstva, po katerem danes zaman hrepenimo? Ali bi se v tem slučaju ne zbližali in izenačili ne samo narodi, temveč tudi razni razredi človeške družbe v medsebojni ljubezni in požrtvovalnosti?
Ali bi se v navedenem primeru za rešitev važnih in spornih vprašanj našel način mirne rešitve brez vojnih grozot in strahot?
Naj torej svet sv. katoliško Cerkev ne sumniči, ampak naj Boga iz vse duše zahvali, da mu je iz svojega srca daroval ustanovo, ki se briga za sveto edinstvo ljudskega rodu, ustanovo, ki se za edinstvo trudi in dela za tako edinstvo namreč, v katerem edinem je jamstvo za vsako drugo edinstvo in za pravi mir in slogo med narodi in raznimi družabnimi razredi.«
Iz Amerike
s Drobiž. V Clevelattdu je umrl 68 letni Matija Marolt iz Velikih Lašč. V Ameriki nima sorodnikov. — V Leadville Colo. je preminul 67 letni Frank Fortuna iz Temenice pri Litiji.
—V Clevelandu je odšel v večnost 75 letni Mihael Štepic iz Brezij pri Kostanjevici. — V Milvvaukee je umrl Alojz šušteršič iz Jurne vasi na Dolenjskem. — V Sheboygan Wis. je preminul 63 letni Anton Margole, ki je 30 let delal v Kohlerjevi tovarni. Sorodniki so nekje v stari domovini. — V San Franciscu je odšel v večnost 50 letni Martin Lovrin iz Rožendola.
—	V Jolietu je daroval prvo sv. mašo g. Pij Petrič. Slavnostno pridigo je imel p. dr. Hugo Bren. — V Calumetu Mich. je zapustil solzno dolino 59 letni Janez Puhek z Griča p. Črnomlju. — V So. Chicago so položili v grob Janeza Vidica. — V Girardu O. so djali v gomilo 50 letnega Fr. Krumbergerja iz Mokronoga. — Nagloma je preminul 72 letni Janez Cok, doma nekje iz Notranjskega. — V Milwaukee je odšel v večnost Franc Novak, rojen v Nazarjih pri Mozirju. — V Clinton Ind. je zaspal v Gospodu 87 letni Janez Zavbi. Njegov oče je bil doma iz Cešnjice pri Kamniku. — V Amheeku pri Calumetu je umrl 63 letni Jurij Vranešrč.
—	V Detroitu Oh. je preminul 741etni Janez Štupar iz Ceste pri Dobrem polju. — V To-rontu, Kanada, je zapel mrtvaški zvon Janezu Kmetiču iz Trzina. — V Coroni Kans. je za-tisnila na veke oči 69 letna Helena Planšo iz Šoštanja. — V Brooklynu je odšla v večno3t Helena Staudohar roj. Corl iz Banjaloke pri Kočevju. — V Monnesen pa je zapustil solzno dolino 60 letni Anton Klančar iz Nove vasi pri Blokah. — V Huntingtonu Ark. si je sam vzel življenje 50 letni Janez Valentin iz Št. Vida pri Stični. — V Chicagi je umrl rojak Janez Vidic. — V Pittsburghu Pa. je na ta-mošnji radio postaji dobil službo kot uradni oznanjevalec Slovenec Albert Capuder. — V Chicagi 111. se je vršil pred par tedni poslovilni večer v čast odhajajočem župniku g. Al. Urankarju. Hvaležni farani so mu podarili pred odhodom 600 dolarjev v priznanje njegovega neumornega delovanja v župniji. — V Parit Hill Pa. je odšla v večnost 51 letna Frančiška Volk roj. Gabrovšek, nekje od Litije. —
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Važno poročilo!
Boljši časi se bližajo onemu, kdor naroČi kartoteko »Spoznal sebe«, katera pomaga doseči katerikoli uspeh v poslovanju, pridobivanju , gospodarstvu, gospodinjstvu, službi državni in privatni, napredovanju, kreditu itd. Vsak se reši krize za vedno! S prilogami 900 strani franko povzetje 60 Din. Samozaložba »Kealna potreba« (g. Lenasi) Ljubljana I. predal 286
Služba cerboenilta
organista na Trsteniku se takoj odda. Stanovanje v msžnariji, ki ima tudi vrt. Plača na-turalna bira po fari. Prednost organlst, ki ima trgovsko obrt in je oženjen. Prošnje naj se čimprej naslovijo do 28. julija t.. 1 na župni urad Trstenik, p. Golnik, ki daje potrebne informacije. Nastop službe čimprej.
Ujjj. s 3200 m> vrta, n,4» 2 minuti od kolodvora Domžale - na prodaj. Plačljivo 50.000 Din v gotovini, drugo v obrokih. Kolodvorska ulica 16. Domžale,
Gonilni jermeni
garantirane kakovosti za mlatilnice, žage in vse vrste obratov v veliki izbiri pri
Brcar & Com. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
Oblačila, itatersitaj:
či, razno perilo 1.1, d. izredno poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Pet/a cesta 14.
lablus-jabolžnitj^
iz katere naredite poceni izvrstni jabolčnik ali hruškovec ne da rabite naravni sadjevec. S poštnino stane 40 litrov 29 Din. 75 lit. Din 49-50, 100 lit 64 D. Glav. zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.
Ijtfom čevljarskega va-(bfaBlU jenca. Franc Novak, Videm • Dobre-polje.
Hmečho dekle,
pridno in pošteno sprejmem takoi Štrukelj, Pržan 2. Št. Vid nad Ljubljano.
OhruSeno posodo
po nizki ceni prodaja
Fran Stupica Ljubljana, Gosposvet-ska c 1. Nakup starih kovin, čebelarske potrebščine, monopolna zaloga razstreljiv.
Posestvo Pilpah Ln-
dršah pri Vačah prodam ali dam v najem. Informacije : Bogataj Pavla, Hudovernikova 37. Ljubljana.
Ilshla varčna, pridna, UEnia dobi mesto gospodinje. Mesečno Din 100'—. — Ciril Grm, Trebnje.
Kmetovalci, hmetlj-shezadrnaiCnal:
boljše motorske, vitelj-ske in ročne mlatilnice ter vse druge poljedelske stroje po zelo ugodnih cenah ima v veliki zalogi Anton Kremžar.strojno podjetje. Št. Vid nad Ljubljano.
Prijatelja
»Si bil pri dirkah?« »Ne, imel sem jih doma.« »Kako to?«
»Naša kuharica je namestu olivnega olja dal« v solato ricinovo olje.«
MANUFAKTURO
v veliki izberi nudi ugodno (državnim uradnikom tudi na obroke) Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
LJUDSKIM ODROM!
Že v poletnih mesecih izidejo vse štiri igre .Založbe ljudskih iger* za prihodnji letnik 1835-36, ln sicer:
Duhovna igra
BOŽIČNA IGRA
Po A. Šusterju-Drabosnjaku priredil N. Kuret glasbeni del uredil M. Tome.
Narodna igra
POSLEDNJE USTOLIČENJE
Slavnostna ljudska igra v petih delih. Ob petnajstletnici koroškega plcbiscita napisal Francč Brenk.
Socialna igra
IGRA O DOBROTI
Po J. M. Heinenu predelal N. Kuret. Vesela igra
VODA
Ljudska komedija v treh dejanjih. Spisal Joža Vombergar. Druga predelana Izdaja.
Te štiri Igre dobite z revijo »Ljudski oder*
vred za letno naročnino samo Din 60"— Letna naročnina za revijo »Ljudski oder" samo znaša Din 30'-—.
Ce se takoj priglasite za naročnika, dobite vsako igro takoj po izidu v teku poletnih mesecev; revija .Ljudski oder. pa začne svoj 3. letnik s 1. septembrom,
Pišite na naslov:
ZALOŽBA LJUDSKIH IGER, Ljubljana, Zarnikova 16
Lažnivca
Mihec in Jožek gledata na stolp farne cerkv«. Mihec: »AH vidiš muho nt križu? Jaz io dobro vidiml«	^
Jožek: »Jaz je pa ne vidim, slišim pa, kako brenči!«
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, nai si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
99
ki
Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodciavce med slovenskimi izseljene! vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoie čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Z a d r u ž -ni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja«
Avalos 250 Buenos Airet, Rep. Argentina.
Izdcfxi«IJi Dt. Gregorij Pečjak
Uredniki Jo!« KoUSoti
Za Jugoslovansko tiskarna i Karol M