_
St. 38 (2092)	Leto XL
Novo mesto/-'	četrtek,
21."'septembra 1989 Cena: 8.000 din
!3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
______ *
JEjii-umiuj UJ
:E22E2I2HJ cc E2EE3ES3 »Ti
ELW*.IM:««šTT3 >Q
ESEE3ES3
B3Z2E3E33
EHE3E3ES1
v-ffflagggjgg
Easnasa
^ EJJiSECIESl
(/)
številni tečaji
*\ I989/Qn*^k‘*.	^ izobraževalni sezo-
*, obra?«,,. v črnomaljskem Zavodu za ' čajev !" kulturo pripravili vrsto Cllild . 0 ^<x*° ’meIi v Črnomlju in P^inej!,1" nadaljevalni tečaj an-fctliid l otroke- vpis za ja tečaj pa bo v iku. On os[!°vni šoli, v Črnomlju pa na Klim ai aS 1f50^0 lahko izbirali med zii-^alinprT-A- ^evalnim lečajem angleš-a9ščinp ^lne terzačetnim tečajem ita-llto turi;s oven5č'ne. Vpisali se bodo 'ktljevalni,.Sxr”J,ep'sn' tečaj. začetni ali
?>.PtaS Sl-čŽv^

i odr’...|l, c °^pr*' c<Jdebk osnovne šole 'f- Sicer Da hn ‘ . nbjavljei
®’ P°ll>vici septembra.
s^sivsteaK
ukradli
SV. JAKOBA
J je bilo^!^ I,°KA ~ 8. septembra • • • ’ Inki v 0tm,Jcno v ccrkev v Banja
Je ^ ukj&den Križev pot.-
Bolj kot plače jih jezi sistem
Brežiški zdravstveni delavci podpirajo stavko, ki naj bi pripomogla tudi do boljše sistemske rešitve — enotne rizične zdravstvene skupnosti za vso Slovenijo
BREŽICE — Sindikati brežiškega Zdravstvenega centra so 13. septembra obravnavali dogovor o splošni stavki delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu in se pogovaijali tudi o aktivnosti ob njej. Do končne odločitev so prišli minuli torek zjutraj, ko so se seznanili z rezultati pogajanj stavkovnega odbora
lavcev Slovenije sistemske narave in obstajajo tudi v Brežicah. Bili so prepri-
$|Jakčevi filmi o
,toVrf M BELI KRAJINI
Božidar Jakac je med )ivaP°Sncll,Kli ‘O filmov o Beli kra-kfisier iT1, dolžini čc/ 900 metrov. ,ju te film i Cic *ctos sP«mladi dovolil,
Vi kra- avt?rskcga bonoraija. Filme nski.i.vL'ni> kl so Pomemben zgodo-^ »»jno	cment; saj so bili posneti pred
IcaP^VtljjiLj 0Plrala H I V Ljubljana in je },,bkeii-|niU/CJ Plahti samo stroške LS^atcnaia.Zato.daima Be-ftri .muzej te kopije, je v veliki kjski “Zs"ludi lvan Nemanič, belo-k,vn‘)J,a 17 ^'amne vasi, ki je kot "venijc C aVCC zaP°slen v Arhivu
in z navodili o stavki.
Brežiški zdravstveni delavci so že julija podprli takojšnje razreševanje razmer v zdravstvu, zahtevali sistemsko preobrazbo in napovedali, da bodo ravnali skladne z ostalimi zdravstvenimi delavci Slovenije, če pravočasno ne bo prišlo do sporazumnih rešitev. Že nekaj let so se zavzemali, da financiranje zdravstva ne bi bilo v pretežni meri odvisno samo od dohodkovne moči gospodarstva posamezne občine. Med prvimi so se začeli zavzemati za financiranje zdravstva v okviru enotne rizične
Konferenca sindikatov Zdravstvenega centra Brežice je v torek zjutraj sprejela odločitev republiškega stavkovnega odbora, da se stavka preloži na november. Če do takrat ne bo sistemskih rešitev, potem bodo zdravstveni delavci nepreklicno stavkali.
skupnosti Slovenije.
Na osnovi navedenih dejstev so na konferenci sindikatov zdravstvenega centra ugotovili, da so razlogi za vključitev v splošno stavko zdravstvenih de-
KOSTEL KULTURNI SPOMENIK?
KOČEVJE — Kočevska občinska skupščina pripravlja sprejem odloka o razglasitvi grajskega in naselbinskega kompleksa Kostel za kulturni in zgodovinski spomenik. Strokovne zasnove za razglasitev je pripravil ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Območje Kostela je bilo naseljeno že v bronasti dobi. Kostel pa sodi med največje slovenske grajske celote. Tuje bil zgornji in spodnji grad, obzidje z obrambnimi stolpi.
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Najslabše je vdati se v usodo
na 3. strani:
•	Jesen rodila vinogradnikom skrbi
na 4. strani:
•	Gospodarstvo še bolj črnogledo
na 8. strani:
•	Še: Je bil pred vrati bojkot?
na 9. strani:
•	Belokranjec, ki gre tretjič čez Atlantik
na 11. strani:
•	Ima Dolenjska pravico do dobre elektrike?
na 13. strani:
•	Zelena usoda sveta v plamenih
na 15. strani:
•	Zdrahe potapljajo kolesarstvo
o"11 4,)v°■ SPraSui ^ODO — Na pragu 21. stoletja Krčani takole hodijo po pitno cini e",°. da vrf " Se’ kod v°Mj« vodo, pa jim ne zna nihče odgovoriti. Naj \\v‘ ^tšn* ^rnov >Z,J° Vodo 'z črpališča Brege, kjer je voda malo manj onesnažena y Sn,) počet; m, 1re Pa /a razliko 4 mg pri litru vode in je vprašanje, ali je "e sploh še potrebno. (Foto: J. Simčič)
ČRNOMALJCU PRESADILI SRCE
SREMSKA KAMENICA — V ponedeljek, 18. septembra, je ekipa prof. N. Radovanoviča na kliniki za kardiovaskularno kirurgijo v Sremski Kamenici uspešno presadila srce Alojzu Klobučarju iz Črnomlja. Klobučar, rojen leta 1953, zaposlen pa v črnomaljskem Goku kot šoferje že več let težak srčni bolnik. Po prvih in neuradnih poročilih je Klobučar dobro prestal zahtevno operacijo in se dobo počuti.
čani, da bo stavkovni odbor v pogajanjih s pristojnimi ustanovami le dosegel zadovoljive rešitve in da bo stavka preklicana.
V Brežicah so torej čakali do zadnjega trenutka in upali, da se bodo našle rešitve. Sklenili so, da je potrebno takoj sklicati sindikalne članske sestanke, do potankosti izdelati potek stavke in zagotoviti nemoteno izvedbo nujnih nalog. V primeru stavke zagotavljajo neodložljivo zdravstveno pomoč bolnikom in tudi ambulantne usluge tistim, ki jim jih ni uspelo pravočasno prena-ročiti. Na dan splošne stavke se morajo izvajati tudi ostala neodložljiva dela za izvajanje zdravstvenega varstva. Brežiški zdravstveni delavci so poudarili, da se ne vključujejo v splošno stavko zaradi višjih osebnih dohodkov, ampak zato, da opozorijo na napake v slovenskem sistemu zdravstva in jih pomagajo čimprej odpraviti.
B. DUŠIČ
Nedorečenosti privedle na rob stavke
Trebnje: sindikalni svet o nezadovoljstvu v Novolesu
TREBNJE — Trebanjski občinski sindikalni svet je na ponedeljkovi seji obravnaval informacijo o napovedani stavki v trebanjskem No-volesovem tozdu Polimeri ter splošni stavki gostincev in zdravstvenih delavcev. Pri tem so sindikalni delavci največ pozornosti posvetili Novolesu. Tozd Polimeri dela z zastarelo tehnologijo, njegovi delavci prejemajo nizke osebne dohodke in zaradi slednjega občuti tovarna še problem pomanjkanja strokovnjakov, ki v Novolesov trebanjski tozd ne pridejo delat kljub zagotovljenemu stanovanju, kot sta povedala na seji predstavnika Polimerov.
Ker sta vodstvi trebanjskega tozda in delovne organizacije Novoles omenjene težave doslej reševali neuspešno, so delavci Polimerov napovedali stavko za 25. september. Zahtevajo 50-odst. povečanje OD glede na avgustovske in odgovor na vprašanje, v katero panogo sodi proizvajalec akrilnih in poliamid-nih izdelkov »Polimeri Trebnje«.
Vodstvo občinskega sindikata je na seji poudarilo, da so potekale dosedanje priprave na napovedano stavko v skladu s sindikalnimi stavkovnimi pravili. Sicer so razpravljala na ponedeljkovi seji podprli trebanjski Novoles v zahtevah po višjih plačah in v težnji po ureditvi položaja Polimerov v delovni organizaciji. Hkrati so se izrekli za nadaljevanje pogajanj med stavkovnim odborom in vodstvom DO Novoles in za odkrit pogovor na ravni sindikalne konference Novolesa, v katerem naj bi določili usodo akumulativnih tozdov, kakršen je očitno tozd Polimeri. Poleg vsega bi vendarle morali upoštevati Novolesov pretekli vloženi kapital v sedanjih poslovno uspešnih Polimerih, kot je menil Janko Goleš, predstavnik republiškega varstva sindikatov.
L. M.
SLOVENIJO BI ODNESLI S SEBOJ — Ta čas se v Šmarjeških Toplicah mudi letos že peta skupina Američanov, potomcev naših izseljencev iz Clevelanda in Chicaga. V organizaciji turistične agencije Kollander jih je pripotovalo osemdeset. Nekateri še razumejo in tudi govorijo po nekaj besed jezika svojih pradedov. Vse navdušuje lepota Slovenije, še posebej Dolenjske in Bele krajine, kamor se skorajda vsak dan odpeljejo na izlet. V nedeljo sojih lepo sprejeli tudi na 3. Straški jeseni. Pri avtobusu so jih pričakali domačini v slovenskih narodnih nošah, za dobrodošlico pa so ponudili tudi domačo slivovko. (Foto:
J. Pavlin)
Poduk grenkih izkušenj z vodo
V krški občini, kjer imajo drugi največji hranilnik podtalne vode v Sloveniji, so se _______lotili sistematičnih raziskav — Zelo spodbudne prve ugotovitve_____
KRŠKO — V krški občini so trdno odločeni ohraniti drugi največji slovenski hranilnik vode na Krškem polju, hkrati pa potekajo intenzivna dela pri iskanju dodatnih virov. Doslej je bilo v te raziskave vloženega že veliko dela in denaija, doseženi pa so bili tudi že precejšnji uspehi, tako da krčanov res ne bi smelo biti strah, da bodo ostali žejni.
Medtem ko inž. Janez Kalan, tehnični vodja občinske komunalne in cestne skupnosti, našteva vse doslej dosežene rezultate pri iskanju globinske vode in hkrati poudarja, da bo treba vložiti vse napore v to, da se podtalnica ohrani, ker je to pač najcenejši način pridobivanja vode. Žal seje zgodilo tako, da je ta vir v komaj nekaj več kot dvajsetih letih postal vprašljiv. Še hujše pa je, da je v ozadju teh iskanj komaj prekrito prepričanje, da se bo treba podtalnici nekoč v prihodnosti kar odpovedati. Vendar tega še nihče ne pove na glas.
Črpanje vode izpod Krškega polja se je začelo pravzaprav leta 1963, ko je bila pri Drnovem narejena prva vrtina, iz katere se napaja celotno Krško na desnem bregu Save vse do Krke. Črpališče Brege je bilo zgrajeno kakšnih dvajset let kasneje in je seveda pomenilo močan dodaten vir vode, obe skupaj pa dajeta okoli 1101 vode na sekundo. To je več od potreb. Skupne zmogljivosti pa bi znašale celo 200 do 300 1 na sekundo,
SREČANJA BORCEV KOZJANSKEGA NE BO
BREŽICE — Odbor skupnosti borcev Kozjanskega odreda obvešča, da letošnjega tradicionalnega srečanja borcev in aktivistov Kozjanskega, ki bi moralo biti v nedeljo, 24. septembra, v Brestanici, ne bo. Srečanju so se, odpovedali v korist občinam Laško, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, ki so bile najbolj prizadete v poletnem neurju.
irifiii
9
Do konca tedna bo prevladovalo sončno in toplo vreme z jutranjo meglo po kotlinah in dolinah.
tako vsaj je ugotovil Geološki zavod iz Ljubljane. Ta voda je bila vse do onesnaženja zelo kakovostna, poleg tega sorazmerno poceni, saj jo črpajo iz 15 metrov globine.
»Zaradi ogrožene podtalnice smo se v krški občini odločili za temeljito raziskovanje globinskih vodnih virov na območju vse občine, s katerimi naj bi zagotovili oskrbo z vodo vsaj do leta 2050,« pravi inž. Kalan. »Za te namene smo naročili študijo, opravljene pa so bile tudi že hidrogeološke raziskave. Najprej smo se dela lotili na Raki, kjer smo vodo našli v globini 153 metrov in tam za Rako zgradili vodovod. Potem
PODPISOVANJE TEMELJNE LISTINE SLOVENIJE
Od 18. do 24. septembra nadaljujemo v Sloveniji akcijo podpisovanja Temeljne listine 1989. Občani in delavci s podpisovanjem sporočajo, da so vzeli vsebino tega dokumenta za vodilo svojega delovanja, in hkrati zahtevali od slovenskega vodstva, da ravna skladno s sporočilom Temeljne listine 1989. Vse bolj postaja jasno, da smo prav ta čas še vedno pred nekaj perečimi vprašanji o našem bodočem bivanju v Sloveniji in Jugoslaviji. Ali bomo znali resnično preobraziti gospodarske in politične odnose, kakšna skupnost narodov bo Jugoslavija, ali bomo razvili pravno državo in civilno družbo, to so le nekatera od vprašanj, na katera bomo morali čimprej poiskati odgovor. Kljub množici interesov imamo občani in delavci verjetno glede teh vprašanj enotne poglede. Vsebina temeljne listine se odraža tudi v slovenskih ustavnih dopolnilih, ki bodo sprejeta v teh dneh.
pa so potekale raziskave in bile napravljene vrtine na Rorah pri Krškem, kjer je 501 vode v sekundi v treh vrtinah, v Sutni, kjer bi 31 pa sekundo zadostovalo za vse vasi pod Gorjanci, letos v Orehovcu dve vrtini s 5 do 6 1 vode v sekundi; podobne vrtine pa smo napravili tudi na Dovškem, na Grabnu itd. Za vse te vire vode je značilno, da bi jih lahko dokaj hitro usposobili za delovanje, da voda ni podvržena onesnaženju, vprašanje pa je, kakšne so zaloge vode. Prav zato bi morali podtalnico ohraniti, te vire pa uporabiti samo v primeru večje nesreče v JE Krško ali česa podobnega.« Kalan k vsemu dodaja, da bi morale občine in regije pri vodni oskrbi bolj
sodelovati.
J. SIMČIČ
VNETA ZBIRATELJICA — Nika Klemenčič je pri novomeškem filatelističnem društvu že vseh 40 let. (Foto: J. P.)
Mednarodno
srečanje
filatelistov
Pripravilo ga je novomeško društvo ob 40-letnici
OTOČEC — Novomeško filatelistično društvo je ob 40-letnici delovanja pripravilo 16. in 17. septembra v restavraciji na Otočcu prvo srečanje filatelistov v jesenski sezoni. Prodajno-zame-njevalnega shoda so se udeležili razstavljala pretežno iz jugoslovanskih klubov, kupci pa so prišli tudi iz drugih držav. Poleg filatelistov so nekatere od 80 miz v restavraciji zasedli tudi zbiralci starih novcev in značkaiji, ni pa manjkalo niti »predpotopnih« telefonov, fotoaparatov in celo orožja. Obiskovalce so posebej pritegnile tudi razstavljene :tare razglednice slovenskih mest in kar lepa zbirka najstarejših lazglednic Novega mesta. Slednje že vrsto let zbira Novo-meščanka Nika Klemenčič, kije članica filatelističnega društva že vseh štirideset let. Med najdražjimi razglednicami ji je Novo mesto iz leta 1900, razglednica gradu Luknja pri Prečni pa stari Šentjernej, Trebnje in drugi zanimivi kraji na Dolenjskem.
Novomeško društvo bo svojo 40-letnico praznovalo 25. septembra. Ob tej priložnosti bodo izdali spominsko kuverto s priložnostnim žigom. Društvo šteje danes od 80 do 100 aktivnih članov — zbirateljev. Zbirajo predvsem jugoslovanske znamke in PTT podjetje v Novem mestu jim omogoča, da dobijo vse nanovo izdane kolekcije jugoslovanskih znamk. Zbirateljsko strast uspešno razvijajo tudi med mladimi na osnovnih šolah Katja Rupena in Grm.
Tudi s srečanja na Otočcu so novomeški filatelisti poslali v svet med zbiralce spominsko razglednico gradu Otočec in priložnostni žig z datumom 16. september. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo Novomeščani čez leto dni ponovno pripravili srečanje.
J. PAVLIN
METLIČANI NA PAGU
METLIKA — Pred kratkim je bila na nekajdnevnem obisku na Pagu metliška folklorna skupina Ivan Navratil. Metličani so vrnili obisk KUD-u Kolan s Paga, njihova folklorna skupina in klapa sta namreč nastopili na letošnji Vinski vigredi. Metličane so na Pagu sprejeli izredno prisrčno in gostoljubno,-
Več upanja za kmeta
Ni in ne bo mu lahko, toda Ante Markovič zaenkrat drži besedo, ki jo je kot predsednik jugoslovanske vlade dal na spomladanskem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ko je ugotavljal, da nikomur na svetu ni uspelo razrešiti svojih problemov, če ni poprej razčistil s kmetijstvom. Zagotovil je, da bor zato prihodnje leto iz proračuna »letelo vse« razen kmetijstva. Že letosje proračun federacije v najrazličnejših oblikah (regresi za gnojila in za obresti, odlog vračila posojil za odpra vo posledic lanskoletne suše itd.) namenil kmetijstvu 21.000 milijard dinarjev, ta čas pa naj bi Beograd sprejel še nekaj za kmetijstvo odločilnih ukrepov. Povečali naj bi stopnjo reeskonla za kreditiranje zalog poljščin, zmanjšali dajatve na uvoz sestavin živinske krme, s spremembo zakona o obdavčenju pa naj bi izenačili položaj zasebnega in družbenega kmetijstva, kar je že stara zahteva kmetov. Pomembna je tudi novost, po kateri bodo kmetje po novem lahko jemali hipotekama in lombardna posojila na osnovi jamstva s svojim imetjem. In kot največja pridobitev: kmetovalci naj bi bili oproščeni plačila prometnega davka pri nakupu gradbenega materiala za gradnjo novih in preureditev obstoječih kmetijskih
® Samo največji diletanti zagovarjajo tezo, da je treba kmetijstvo prepustiti zakonitostim trga. (D. Sekulič)
objektov, pa tudi pri nakupu kmetijske opreme, strojev in orodja. Zvezni izvršni svet obljublja tudi kmetom bolj naklonjeno politiko zaščitnih cen. Skratka: vlada očitno kaže voljo, da bi postopno popra vili posledice slabe kmetijske politike v preteklosti Seveda bo treba ponujene možnosti izkoristiti in ne počez tarnati, da se pri nas ne da ničesar narediti
M. LEGAN
Balkanska past
Predsedstvo SFRJ je opozorilo na daljnosežne negativne posledice, do katerih bi lahko prišlo, te bi bila sprejeta ustavna dopolnila k ustavi Slovenije v nasprotuju z ustavo SFRJ. Predsedstvo v svojem sporočilu izrecno trdi, da je vsebina nekaterih dopolnil slovenske ustave v nasprotju z določili ustave SFRJ. Ob tem navaja omejevanje pristojnosti predsedstva SFRJ o uporabi oboroženih sil v določenih razmerah, izpolnjevanje obveznosti za uresničevanje skupnih interesov in funkcij federacije, določilo o samoodločbi odcepitvi in združitvi ter domnevno enostransko ocenjevanje ogroženosti interesov Slovenije pri izpolnjevanju sklepov organov federacije. Predsedstvo SFRJ je omenjeno sporočilo sprejelo ne glede na to, da je dr. Janez Drnovšek, predsednik predsedstva, menil, da ta organ ni pristojen soditi o strokovni korektnosti rešitev, ki jih predlaga slovenska ustavna komisija, saj je to v izključni pristojnosti skupščine Slovenije.
Seveda je popolnoma jasno, komu gre nova slovenska ustava najbolj v nos. To je SR Srbija, na zahtevo in pobudo dr. Berisava Joviča je strokovno telo predsedstva SFRJ tudi izdelalo omenjeno informacijo o ne-
ustanovnosti slovenskih ustavnih dopolnil. Srbski predstavniki trdijo, da ustave republik ne morejo biti v nasprotju z ustavo SFRJ in da je treba jugoslovansko ustavo upoštevati na ozemlju vse države. To je točno, Slovenci tega sploh ne zanikajo. Suverena pravica vsake republike pa je, da sprejema ustavo po svoji meri in volji, nosilke suverenosti so namreč republike in ne federacija, na katero potem republike prenesejo nekatere pristojnosti Ustava SFRJ se torej gradi od spodaj navzgor, temelj zvezne ustave so republiški ustavni zidaki Tako vsaj trdi še vedno veljavna zvezna ustava. Zato je vprašanje, na katero ustavo SFRJ misli dr. Jovič, ko prav, »da ne bodo dovolili, da kdorkoli dela zoper državno ustavo«.
Sporočilo predsedstva SFRJ je še bolj združilo tudi sicer že kar enotne Slovence. Jože Smole je kot predsednik SZDL Slovenije izjavil, da bomo pri dopolnilih ustave vztrajali do konca, •oče naroda Janez Slano vnik je povedal, da je na sestanku v Beogradu rekel, da ni neskladij med dopolnili k ustavi Slovenije in ustavo SFRJ, predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je dal vedeti, da bo slovenski
•.V. parlament 27. septembra odločal o takšnih ustavnih dopolnilih, kakršne ovtf je sprejela komisija skupščine Slovenije za ustavna vprašanja. Torej o dopolnilih, ki so po mnenju predsedstva SFRJ sporna, protiustavna. Tiho ni bila tudi Partija, Matjaž Kmecl, član predsedstva CK ZKS, je na Mrzlici med drugim rekel, »da gre za politično provokacijo nezaslišanega in nevarnega formata«. Razumevanja da je koenc, zdaj gre za osnove. Se bolj ljudski je bil v nagovoru delavcem Kartonažne Viktor Žakelj, podpredsednik RK SZDL, ko je rekel, da bo »Jugoslavija močna le tedaj, če se bomo vanjo združeni narodi in narodnosti počutili kot v lastni hiši, ne pa kot podnajemniki, katerim samozvani lastniki stalno dvigajo stanarino, bivalni pogoji pa se slabšajo iz leta v leto«.
Temperatura se dviguje na obeh stranek Dnevi, ki so pred nami, bodo za slovenski narod res zgodovinski Kaj se bo zgodilo? Predsedstva držav nimajo navade, da bi kar tako preklicevala svojo oceno oziroma ultimat. Slovensko vodstvo ne želi in tudi ne more, sicer bi izgubilo podporo naroda, umakniti — po mnenju Beograda spornih — ustavnih dopolnil Je edini izhod izredno stanje na ozemlju SR Slovenije? Kakšen bi bil v takem primeru slovenski odgovor? Bi ga sploh slišali. Ne vem, vedno bolj pogosto pa mi prihajajo na misel besede zdaj, žai že pokojnega Bojana Štiha, kije to, kar se Slovencem nenehoma dogaja od leta 1919, imenoval balkansko past
M. BAUER
Nove možnosti za zaposlitev invalidov Posavja

VWWV\\AVWVVV'WVVV
Razumevanje mora pokazati tudi širša družba
Najslabše je vdati se v usodo
SKOPICE — Skoraj natanko pred šestimi leti so v Skopicah ustanovili delovno organizacijo Elektron, v kateri je zaposlitev dobilo 35 delavcev. Med njimi je 43 odstotkov invalidov, s čimer je izpolnjen pogoj, da je organizacija dobila status invalidskih delavnic in postala član Združenja invalidskih delavnic Slovenije.
Kot pravi Josip Zoričič, direktor Elektrona, trenutno delajo skoraj povsem na ekonomski osnovi in na žalost ravno na račun nizkih osebnih dohodkov. Prednost, ki jim jo nudi družba, je v tem, da so oproščeni nekaterih dajatev, kijih lahko namenijo za lastna vlaganja. Večina dela v Invalidskih delavnicah poteka ročno, saj gre predvsem za sestavljanje raznih delov za podjetja, s katerimi imajo dolgoročne pogodbe. Taka narava delaje v določenih primerih prednost, saj proizvodnjo lahko kadarkoli prilagodijo zahtevam na tržišču.
Ob stari šoli, v kateri so delavnice, je letos zrasla nova proizvodna dvorana, ki bo nudila delo približno 150 ljudem iz Posavja. V vlaganje sta se obvezala posavsko gospodarstvo in tudi širša skupnost. Trenutna cena gradnje je 38,5 milijarde dinatjev. V Invalidskih delavnicah v Skopicah predvidevajo, da bi gradnja morala biti gotova v prvi polovici prihodnjega leta, seveda če bo prizdevanjem za zaposlitev invalidov znala prisluhniti tudi družba. V končni fazi bo namreč korist od tega imela tudi ona.
B. D.
Na pobudo predsedstva OK ZKS Brežice so izdelali analizo o gospodarskem stanju v brežiški občini — Več energije za razvoj —- Vpliv ZK na družbeno klimo
BREŽICE — Na seji občinskega komiteja ZKS Brežice minuli četrtek niso razpravljali o Popitu niti o drugih ideoloških in spornih vprašanjih slovenske politike, ampak so se lotili Brežicam povsem domače teme. Obravnavali so stanje gospodarstva v občini ter ob tem razpravljali o analizi, ki jo je na pobudo predsedstva tega foruma pripravil dr. Dejan Avsec s sodelavci iz analitske službe komiteja za družbenoekonomski razvoj občine.
Analiza je pokazala na nič kaj rožnato prihodnost brežiškega gospodarstva. Od osemnajstih organizacij, ki jih je zajela, jih kar 17 nima dolgoročne strategije razvoja. V nadaljnji analizi seje celo pokazalo, da jo sicer imajo, a da pomeni zgolj vztrajanje na obstoječih proizvodnih programih.
Razlogov za to je več, med poglavitnimi pa so gotovo razpoložljive lastne surovine, opravljanje naravnih dejavnosti (npr. kmetijskih), ustaljena tehnologija, razpoložljiva oprema, sredstva in kadri. Brežiško gospodarstvo je v preteklem letu odpisalo kar za polovico osnovnih sredstev in celo 82 odstotkov
opreme. Verjetno bi vzrok za vztrajanje na dosedanji proizvodnji lahko poiskali tudi v tem.
Sicer pa je analiza ugotovila, da premalo denarja namenjajo za razširjeno reprodukcijo in razvoj ter da primanjkuje sredstev za zahtevnejše projekte. Nekatere organizacije so izrazile zadovoljstvo z obstoječo sestavo kadrov, kar kaže določeno mero vdanosti v usodo. V brežiških gospodarskih organizacijah tudi premalo razmišljajo, ali pa nimajo možnosti za to, o tujih vlaganjih. Več pozornosti bi morali posvetiti novim programom, inovacijam, si bolje organizirati službe razvoja in marketinga ter
z boljšim nagrajevanjem znanja pridobiti strokovnjake. Organizacije še niso dovolj izkoristile tudi notranjih rezerv, še posebno energije, odpadnih materialov, delovnega časa in organiziranosti.
Gospodarski razvoj občine se nagiba v razvoj kmetijstva in turizma, za kar obstajajo naravne danosti. Zaledno okolje v sosednjih občinah z razvito industrijo in ustreznimi prometnicami za-
• Prisotni predstavniki organizacij, ki so bile zajete v analizo, so opozorili na ovire na poti k razvoju, še posebno na pravno nedorečenost podjetništva in delničarstva. Ugo' jvili so, da Zveza komunistov lahko predvsem vpliva na družbenopolitično klimo, v kateri se razvija gospodarstvo, ter posreduje zahteve občinskim in republiškim organom.
POŠTA SE PRIPRAVLJA NA REFERENDUM
LJUBLJANA, KOČEVJE — Podjetje za ptt promet Ljubljana, ki ima osem temeljnih organizacij združenega dela in med temi eno v Kočevju, se pripravlja na reorganizacijo. Delavski svet je konec avgusta med ostalim obravnaval osnutek statuta in ga dal v javno razpravo. Če bodo statut na referendumu že ta mesec sprejeli, naj bi omenjeno podjetje postalo družbeno podjetje z osmimi poslovnimi enotami. V tem delovnem kolektivu ocenjujejo, da spremenjeni in dopolnjeni predpis o podjetjih ni docela jasen, ko gre za take sisteme, kot so podjetja PTT. Ne glede na to pa menijo, da se bodo tudi ta vprašanja dokončno razrešila do konca leta, kajti do takrat morajo organizacije združenega dela uskladiti svojo organiziranost z veljavno zakonodajo.
V. D.
STANARINE VIŠJE ZA 71 ODSTOTKOV
ljubljansko
pismo
Na trgu je tudi ugled sindikata
Ne sme se več umikati
LJUBLJANA Tudi Sloveniji se tako obeta vroča politična jesen. V roče bo povsod, saj skoraj v vseh panogah visi najava stavk, nekatere pa že potekajo. Zato je še zlasti za sindikat na vseh ravneh družbene organiziranosti nadvse potrebna jasna in preprosta ocena družbenoekonomskega položaja delavcev.
Zaradi izgub je najavljenih tudi kopica stečajev v slovenskem gospodarstvu. Sindikati so dolžni soustvariti vse možnosti za to, da bo takšno ali drugačno zdravljenje slovenskih podjetij čim manj boleče za delavce, da jim bo zagotovljena socialna varnost, kar pomeni, da bodo že v kali preprečeni vsi poskusi metanja delavcev na cesto. To navadno počno ljudje, ki so najbolj krivi za nesmotrno zaposlovanje, za slabe razvojne programe v podjetjih, skratka tisti, ki so na krilih dogovorne ekonomije obljubljali ljudem raj na zemlji, zdaj pa pozabljajo na vse, tudi na svojo krivdo, in hočejo na mah, brez upoštevanja socialnih stisk delavcev in njihovih družin, gospodariti drugače.
Ali naj »naš sindikat« ščiti delavce za vsako ceno, torej tudi v primerih, ko bi takšna zaščita utegnila škoditi posodobitvi gospodarstva?
Razumljivo je, da sindikat ne sme (pa tudi note) prevzemati vloge strokovnega oblikovalca poslovne politike delovnih organizacij in s tem strokovne odgovornosti za odpravljanje težav v podjetjih s slabimi proizvodnimi programi, neustrezno kadrovsko politiko in prenizkimi, nespodbudnimi osebnimi do-
hodki delavcev. Za to tudi m poklican. Poklican pa je, da varuje delavce, in prav v tej vlogi se, kot kaže, v podjetjih še ne znajde. Namesto da bi nenehno pritiskal na odgovorne, naj opravljajo svoje delo in iščejo perspektivne proizvodne programe, se raje skriva v vlogo jokavega socialnega skrbstva, ki tarna, da za učinkovitejšo pomoč »socialnim problemom«, ni denarja. Od takšnega sindikata delavci ne morejo veliko pričakovati, zato mu ne sledijo niti v dobro zamišljenih akcijah.
Prav zato se sindikat ne bi smel več umikati. Celo prvi bi moral biti v podjetjih v zahtevi, naj pripravijo sezname tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. In prav tu bi moral začeti opravljati svojo vlogo. V podjetjih bi moral doseči, da bi za vsakega odvečnega delavca našli rešitev — bodisi v prekvalifikaciji, odpiranju novih, produktivnih delovnih mest itd. Prav tako bi moral doseči, da bo njegovo mnenje enakopravno upoštevano pri presoji, ali so presežki delavcev res posledica tehnološke prenove ali pa gre le za poskus odpravljanja posledic napačne poslovne politike na plečih delavcev. Tako bi tudi dosegel, da ne bi nihče ostal na cesti, kar je vsekakor ena poglavitnih nalog delavske organizacije.
Alije torej sindikat še za socializem »po meri delavcev« ali pa svoje akcije že v celoti podreja neizprosni logiki tržnih zakonitosti? Stališče slovenskih sindikatov je jasno: zavzemajo se za demokratičen socializem, ki mora delovnemu človeku in občanu,
u, ustvarjalcu materialnih in duhovnih dobrim zagotoviti čim večje svoboščine. Se več: pravijo, da nikdar ni dovolj svobode. Zato priznavajo le takšen koncept razvoja in samo takšno filozofijo ravnanja, ki bosta uveljavila tržno, donosno, organizacijsko in tehnološko svobodno in prožno gospodaijenje, takšno, ki bo odprto v svet, le to pa je lahko podlaga za ekonomsko uspešen in demokratičen socializem, za njegovo potrjevanje, vendar le z blaginjo in srečo ljudi, kjer samoupravljanje kot vrednota ni izbrisana iz življenja.
V. BLATNIK
gotavlja razvoj trgovine in malega gospodarstva ter tudi lažje industrije, ki bi se ujemala z osnovnimi gospodarskimi usmeritvami občine. Brežiško gospodarstvo nikakor ne bi smelo biti zadovoljno z obstoječim položajem. Tudi tiste organizacije, ki jim gre zdaj sorazmerno dobro, bi se morale ozreti po novih smereh razvoja, in to čimprej. Prevečkrat se namreč dogaja, da o novih programih začnejo razmišljati šele tedaj, kojim slabše rezultate poslovanja izkažejo obračuni.	g DUŠIČ
SEVNICA — Sevniška stanovanjska skupnost je od izvršnega sveta zahtevala in dosegla že peto povišanje stanarin v letu 1989, in sicer tokrat za 71 odstotkov. Stanarine naj bi imele do konca tega leta tako realno rast, da bi dosegli vsaj 60 odstotkov ekonomske stanarine.
• Naši delavci so v resnici izkoriš-
čani, vendar se pred tem branijo z nedelom. (Dragoie Žarko vič)
SKUPNO Šl It P V SRS 900 000
800000
Skupno število zaposlenih v Sloveniji zaposlenih v zasebni obrti
700000
600000
600000
400000
300000
200000
100000

■
0
p
"
JI


na
in število5' zaposlenih v
c™. SAMOSTOJ

I



■




NEM OSEa DELU
35005.
30 000
_2i0Q5_
20 000
15 000
10 000
5000
70 71 72 7 3 74 75 76 77 78 79 80 81
82 8 3 84 85 36 87 88 89
_____________________________JUNIJ
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečaina lista št. 178 z dne 18 septembra 1989
tečaj
za devize, elektivo, teke. kreditna pisma in
država	valuta	vel|a za	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	25125	25163	25201
Avstrija	šiling	100	234663	235016	235369
Kanada	dolar	1	27370	27411	27452
Danska	krona	100	425415	426054	426693
Finska	marka	100	733860	734962	736064
Francija	frank	100	488913	489647	490381
ZR Nemčija	marka	100	1648198	1650674	1653150
Grčija	drahma	100	19113	19142	19171
Irska	funt	1	44124	44190	44256
Italija	lira	100	2298	2301	2304
Japonska	jen	100	22200	22233	22266
Kuvajt	kv dinar	1	107866	108028	108190!
Nizozemska	gulden	100	1463336	1465534	1467732'
Norveška	krona	100	453558	454239	454920
Portugalska	escudo	100	19777	19807	19837!
Švedska	krona	100	489060	489795	490530
Švica	frank	100	1911229	1914100	1916971
V. Britanija	funt	1	50726	50802	50878,
ZDA	dolar	1	32411	32460	325091
K
Naša anketa
Bo vlada zdržala pritisk?
Pred izvolitvijo in takoj ob nastopu funkcije predsednika zvezne vladni Ante Markovič s svojim dokaj natančno izdelanim programom za reševat# J jugoslovanske krize požel v vseh delih Jugoslavije vsaj javno v glavnem 9' me pohvale, povsod je dobil podporo. Ni bilo treba dolgo čakati na pono'# dokaze, kako v bistvu nekaterim v Jugoslaviji sploh ni do sprememb, kerj1® gre sedaj kar dobro oziroma ker bi jim šlo potem še slabše. Trg, na kateri verbalno vsi prisegajo, v isti sapi pa zahtevajo ukrepe, ki premočno dišijoP^i starem dogovorno prerazdeljevalnem konceptu, je namreč hudo kruta sh* i za tiste. ki. navaieni doleoletneea uičkania. niso soosobni nikakršne ko®"
renčne tekme, še posebno ne tiste z razvitimi trgi. Vladaje seveda odgovoif za vso državo, v kateri pa so velikanske razlike med posameznimi delt * mongo državljanov ob galopirajoči inflaciji živi zares težko. Nacionm# ekonomije preračunavajo, kaj kakšen ukrep komu da, kaj vzame, pose011 glasna in uspešna pri kupčevanju z vlado so okolja, ki bi jih dosledno nje zakonov in ukrepov (te bi bili sploh sprejeti) v bistvu najbolj »priz^ lo«. Tako je vse bolj vprašanje, doklej bo Markovičeva vlada zdržala ob# ljevanja, saj nekaterim očitno ni ne jasno ne mar, da je Markovič zaw • jugoslovanska civilna šansa (kot je nedavno zapisal kolega M. Bauer)-
ERNEST JANKOVIČ, vodja službe splo j šnih poslov pri brežiškem Slovinu: »Marko"' jme čev program poznam in ga podpiram, veno*, na^ menim, daje že propadel. Vzrok temusop0" pro tične strukture, ki se ne strinjajo z njim in P jo v
ovirajo. Če bo prišlo do neuspeha, zanj ge*0* ljati
ne bo kriv Markovič, saj v petih mesecih * sadj more narediti veliko. On že poskuša, toda P" boli tem potrebuje še dobre sodelavce in podp°f " ■ Brez tega ne bo šlo, zato res dvomim, da n0 • Markovič zdržal pritiske.«	I
IVAN KOSTELEC, načelnik oddelka za gospodarstvo na metliški občini: »Markoviču in njegovi ekipi zaupam, kar se strokovnosti in tudi odločnosti tiče. Seveda pa bi dosledna izpeljava njegovih ukrepov prizadela zlasti tiste, ki so navajeni živeti od državnih jasli. In ravno ti hočejo spodnesti Markovičevo vlado. Če jim bo to uspelo, potem bomo padli za 10 let nazaj in začarani krog se bo nadaljeval. Pri nas ni problem, da ne bi vedeli, kako iz krize, ampak smo ujetniki ideoloških predsodkov«.
ZORA KASTELIC, diplomirani *^' mist, Trebnje: »Menim, da ukrepi, ki j® pravlja ZIS, vsebujejo ustrezno zasnovo za # * regulacijo gospodarstva, uveljavljanje pj^j lizma lastnine in za odprt zunatijetrgoid®'| režim. Vendar se bojim, da politične razn# še niso dozorele za uveljavitev teh ukrep0 ■ Pomembnejše kot socialni programje vztraj® nje na tržni selekciji in takem prestruktun#1^ gospodarstva, da bo le-to sposobno prežive11'
ANDREJ KIRM, direktor DSSS v Labodu Novo mesto: »Inflacija se pojavi, te je poraba družbenega proizvoda večja od ustvarjenega. Ustavimo jo lahko le, & pride v družbi do konsenza, kdo se bo odpovedal tej povečani porabi, in z vzpostavitvijo konsistentnega gospodarskega sistema, ki bo spodbujal gos-poeiarsko aktivnost. Prepričan sem, da objektivno konsenza v Jugoslaviji trenutno ni pričakovati, pa tudi v gospodarskem sistemu, ki ga gradi Markovič, tiči virus, ki preprečuje uspešnost, to je družbena lastnina. A skoraj gotov padec te vlade bo rešitev problema le še zavlekel.«
DJORDJE VUJOVIČ, komercialistu'! ■. nomaljskem Turističnem biroju: »Po program Markovičeve vlade za izhod it k*^ zelo dobro zastavljen, zlasti kar se tiče usmeritve in odprtosti v svet. Nisem strok
■1	I	Wlll (Jv
usmeritve in odprtosti v svet Nisem suu l | njak, a mislim, da bi kljub vsemu moraL^' vladati tudi inflacijo, kajti to, kar se pri ns ja, je že nevzdržno. InfU™3 na prizadeva malega človeka.«
ULI RUPRET, obrtnik iz Sevnice: »Mislim, da bi morali biti ukrepi Markovičeve vlade še bolj radikalni, nikakor pa ne bi smeli odstopati pri njihovem uresničevanju v praksi. Predvsem menim, da bi morali dosti več storiti, da bi korenito zmanjšali ogromno družbeno nadstavbo, ki je v breme tako gospodarstvu kot obrtništvu. Položiti bi tudi morali čiste račune za denar, ki se že leta zliva v Beograd za solidarnost.«
v*	}
ANDREJ LOVŠIN, operater na rač®^ kov niškem sistemu v SDK Kočevje: »Meni111' tlel Markoviču s svojimi prizadevanji ne bo j So s
lo, in to zaradi slabih mednacionalnih odn®^ j 6o(
v državi. Nima namreč podpore vseh rep*0*, ®lip
Če bi jo imel, pa menim, da bi uspel. Jsf ^	'°Š1
njegovih prizadevanjih podpiram in mu 7° Jele da bi imel v bodoče več uspeha.«	j Se s
PAVLE RISTIVOJEVIČ, skladiščnik v	Ske
Riko Ribnica: »Menim, daje Markovič dobro	J*Vt
zastavil in je vse kazalo, da bo s stabilizacijo	j ®<>8
uspel. A sedaj nima dovolj podpore za uresni-	Jf ! eH
čitev zamisli, predvsem s srbske strani. Miloševič si zamišlja protiinflacijske ukrepe povsem drugače kot Markovič. Šele ko bo dosežena enotnost, bomo lahko računali na uspeh. O
novih ukrepih zanesljivega.«
in zakonih še ne vem nič
p'
DANILO VOGLAR, elektrotehnik 'j 4	n.-------Markov***
kri, Kostanjevica: »Program MarNL'"ut.|4, vlade mi je všeč že od vsega začetka, saj0 ^ da se bomo bolj odprli v Evropo in svet. je bosta sprostila uvoz in izvoz. Pome10 vnašanje sprememb v ekonomski sistejV^., politika naj ne bi več imela odločilne Znamenje teh sprememb je tudi zakonj^, djetjih, ki pa premalo govori o obrti pa je, ali bo Markoviču program uspelo ^ ljali, ko je očitno, da imata tako Markov1. v1jj program veliko nasprotnikov v Jug081* Upam, da mu bo uspelo.«
ri\'«vV'WVWWVWU'WVWWWVW\

Jesen rodila vinogradnikom skrbi
V krški vinski kleti bodo letos pridelali za 75 odstotkov manj grozdja
KRŠKO — V vinski kleti krškega M* Agrokombinata je že vse pripravljeno na trgatev, vendar kaže, da niti obiralci niti kletaiji letos ne bodo imeli dosti dela. Pridelek grozdja bo namreč majhen tako v lastnih vinogradih kot v družbeno organizirani proizvodnji, kar pomeni, da bo letos spet manjša ponudba cvička, ki je osrednji proizvod te kleti.
NOVA hladilnica
lin— Tukajšnja tovarna rast-kih specialitet bo predvidoma letos »akupda 10.000 ton jabolk in 4.000 do la n t°n hrušk, in sicer bo blago dobi-,P[et«no od kmetijskih zadrug. Če je n„, a ,rana doslej težave s spravilom javljenega sadja, potem jo bo teh in v ,.mov rešila nova hladilnica, ki so 'jali neda^6”^' tovarn‘ za^e*' uporab-
Krški kletarji se ob teh podatkih ne sprašujejo samo o usodi cvička — naj povemo, da ga leta 1985 sploh ni bilo na prodajnih policah iz te kleti — marveč tudi o vlogi vinogradništva in vinarstva na sploh. »Jasno je, da smo zaskrbljeni, kako bo v prihodnosti, kajti z domačim pridelkom bomo lahko napolnili le približno četrtino sodov, vsa naša ostala proizvodnja pa bo temeljila na kupovanju grozdja in mošta od drugod. Zavedamo se, da je to le izhod v sili, ker hkrati mislimo tudi na usodo slovenskih vin, kijih na policah sloven-
S?!8; *** Dana uporabljala največ ja-_ la aružk, in sicer za sok in sadjevec.
Najpametnejši so tisti pivci, ki PVejo najdražje vino.
(Dolenjska modrost)
Kar zadeva predelavo
Janko Bostele
JpK/tDNIK V KUPČIJI
* Odkupne cene živine v KZ Krka, vovo mesto
v.Ja teden so se odkupne cene živine po-k, le » približno 25 odst. MPG ekstra Jr0 Plačujejo po 55.000 din za kilo žive SirvČ? meso 98214 din), 1. klaso po >nc d;,:0™ dln (91071), 2. klado po 47.000
f di" (71S	Pp 40 000
^ 4S	dm)- Prašiče plačujejo po
do ®5.000 za kilo žive teže. Teleta: 2?° 65.000 din, ženska za rejo po Vw dm ter a klanJe po 61.000 din. Inv- kadilnici prodajajo tudi svinjske po-lce po 100.000 do 110.000 din, sicer
[novomeške tržnici
DnTniv^ P° 20.000 din, paradižnik 30 do 25.000 din, papriko po P°n<XX) din, čebulo po 5.000 do 7.000 din .kutnare po 16.000 do 20.000 Do ’ i n n P J50 50.000 din, rdečo peso P° 6000 do dn ToinPln ^lono solato po 16.000 Prod ^ d*n ^logram. Sadje pa so 20nrirf j- hružke P« 14.000 do isiooo do SonSTi jab<??ka 150
io-ooo r,rdin' sh,ve ^
28.000	do 35 ^ H1"’ 8,r0Zdje’
ie 40-000 do Sfffi h"’ hmune P°
% 60.000do65 .S- m m ba?ane
w ČeV c U0 ^d10 kilogram. Lon-l0ar!^et?neJe veljal 40.000 din, ki-
^ 3-50O dM.5W^ d‘n en0jajce
pa tudi jabolka, čebulo, česen, krompir in zelje. Vse te cene veljajo samo ta teden, kaj kmalu se lahko zgodi, da se bodo spremenile in bodo spet višje.
•	Odkupne in prodajne cene mesa poljščin in zelenjave v M-Agrokombinatu, Krško
Tu odkupujejo živino samo za meso. MPG ekstra klaso plačujejo po 95.000 din za kilo, 1. klaso po 92.000 din za kilo, 2. klaso po 89.000 din za kilo in izven kise
•	SEJMIŠČE V BREŽICAH —
Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 137 prašičev, starih do 3 mesece, in 33 starejših. Mlajših so prodali 95 po 60.000 din za kg, starejših pa 19, in sicer po 50.000 din po kg-_____________________________
po 86.000 din. Za teleta je odkupna cena
55.000	din za kilo žive teže. Prašiče pa odkupujejo po 60.000 din za kilo žive teže.
V	M-Agrokombinatu prodajajo tudi goveje polovice po 145.000 din kilo, prva četrt je po 117.900 din, zadnja pa po 176.600 din. Prašiči brez slanine so po
150.000	din kila, s slanino pa so od 8 do 10 odst. cenejši. Za sindikate in delovne organizacije dajejo ob takojšnjem plačilu do 10 odst. popusta.
V	hladilnici v Zadovinku prodajajo jabolka 1. kakovostnega razreda po 12.000 din, drugega kakovostnega razreda pa po
10.000	din. Krompirje po 7.000 din, zelje po 5.000 din, čebula po 5.000 din in česen po 13.000 din. Te cene bodo veljale do 25. septembra.
P
Kmetijski nasveti
Metos nam napove bolezen
Pni' a	■
! Podneh 6 ■ sadJaiJa ‘n vinogradnika je že od nekdaj zanimalo, kako lezni d i1? vrernenske razmere vplivajo na pojav in razvoj rastlinskih bo-ture 5ji.1 škodljivcev. Staro je spoznanje, daje vse odvisno od tempera-I gih okorStk’ v.*a2n.ost‘ listja, relativne zračne vlažnosti in še nekaterih dru-°bseg bo ' "'f' vP*'vaJ° na t°, kje in kdaj se bo bolezen pojavila in kolikšen
^"apoveditzbruha bolezni je potrebnih mnogo meteoroloških podat-^lektro ^ zbiranje in statistična obdelava je bila nekdaj zelo zamudna. I s° se n n'*a 'n računalništvo sta to močno olajšala in poenostavila. Pojavile n° Opo0ve elektronske naprave, ki omogočijo hitro in sorazmerno enostav-a'i Pa da°nl^,0Z' naPoved>da se bo pojavila glivična ali bakterijska bolezen '°ška o SC ■ 0 namnožili škodljivci. Ena od takih je univerzalna meteoro-Jekloteu°Zl?rdna naPrava metos, uvožena iz Avstrije, ki stane v mariborski I Se skuD'^ni, 3 8.000 avstrijskih šilingov. Cena je sicer precej visoka, vendar bi
j skego*rP0r.°ča Vestnik iz Murske Sobote, v Gornji Radgoni (tozd Radgon-Javaiabl novost zc s Pridom uporabljajo. Metos obvesti o možnosti podpore anove®a škrlupa, jabolčnega zavijača, krompirjeve plesni in pero-I elektro ’ P.a so bolezni, ki povzročajo največ preglavic. S pomočjo i tivn0 v|Sk,h l‘Pal meri naslednje meteorološke podatke: temperaturo, rela-I skupno?®®.’ temperaturo listja, količino padavin po zadnjem škropljenju, l turo ter j . 'no Padavin, najmanjšo, srednjo in največjo dnevno tempera-ga strni,V aznosl Padavin. S pomočjo teh podatkov in na podlagi obstoječemu. °vnega znanja (Milesova tabela, Miillerjeva inkubacijska krivulja) SPom^Vedat'izbruh bolezni.
ti, ce|() močjo naprave metos je mogoče število škropljenj občutno zmanjšanju J?tn ali štiri. To je izreden prihranek pri delu in stroških, da o zmanj-nesnaževanja narave sploh ne govorimo.
Inž. M. L.
skih trgovin le ne bi smelo zmanjkati,« pravi vodja krške kleti Janko Bostele.
Zaskrbljenost krtkih vinogradnikov je povsem razumljiva. Medtem ko bi v normalnih letinah odkupili po 2.500 ton grozdja, ga bodo letos samo 500 do 600 ton. »Tako slaba letina seje nakazovala že v preteklih mesecih, zdaj pa je vse skupaj samo še bolj očitno. Svoje so
Krompir ne gre
Za ozimnico po 9.000 din za kilogram? — V Evropi do 140 dolarjev
BELTINCI — Letos si kupujte krompir kar pri pridelovalcih torej mimo posrednikov, svetujejo pri poslovni skupnosti za krompir, sadje in vrtnine. Kot je pokazal nedavni sestanek zvezne skupnosti za krompir v Beltincih, je zaradi superinflacije negotovost zaradi pridelka in cene še večja kot prejšnja leta. Ocenjujejo, da bojugoslovanski pridelek znašal letos 700.000 ton, od tega naj bi znašal slovenski pridelek 60.000 ton, kar je sorazmerno slaba letina, vendar bo zadoščala za domače potrebe, nekaj krompirja pa bo tudi za izvoz. Trenutno se odkupna cena suka okrog
5.000	din za kilogram, kar je za kmeta malo (ceno tišči navzdol dober pridelek zgodnjega krompirja, ki še ni ves prodan), pričakujejo pa, da bo krompir za ozimnico že blizu 9.000 din za kilogram. V zahodni Evropi, kjer imajo podpovprečno letino, stane tona krompirja do 140 dolarjev, poroča Delo.
Fižol se vrača na krožnike Američanov
»Zdravilo« proti raku
Ta čas najbolj prodajana knjiga newyorških knjigarn je gospodinjski priročnik z naslovom Fižol na tisoč in en način. Američani so se začeli zanjo zanimati, ko so prišle na svetlo presenetljive ugotovitve zdravniške raziskave, po kateri fižol in druge stročnice preprečujejo nastanek polipov in raka na debelem črevesju. Že doslej je bilo znano, da nekatera afriška ljudstva, ki se hranijo s preprosto vlakninasto hrano, te bolezni skorajda ne poznajo, zelo naglo pa se širi v bogatih deželah, kjer ljudje uživajo rafinirana, premastna in drugače »izboljšana« živila. V Združenih državah Amerike na primer zboli za rakom debelega črevesa vsako leto kar 150.000 ljudi, od katerih jih 60.000 tudi umre. Črevesni rak je tam postal že drugo najbolj pogosto rakovo obolenje, takoj za rakom na pljučih. Bolezen polnega želodca, kot rak na črevesju tudi imenujejo, pa se iz leta v leto bolj širi.
Zato kot bomba odmeva raziskava dr. de Cosse na 58 bolnikih, ki sojih zdravili zaradi polipov, čestih predhodnikov raka. Po štirih letih je pri večini bolnikov, ki so uživali fižol in druga vlaknata hranila, bolezen skoraj povsem izginila. Prav fižol, nekdanja hrana revežev, osvajalcev Divjega zahoda in kavbojev, je imel po mnenju dr. de Cosse pri tem odločilno vlogo.
opravile bolezni, ki jih je več zaradi slabega vremena, pa tudi toča je oklestila pridelek, zlasti na Raki,« pravi Bostele. Enolog Zdravko Mastnak pa dodaja, da letos tudi ne gre pričakovati posebne kakovosti, kajti prve meritve so pokazale, da ima grozdje v tem času precej manj sladkorja kot v enakem lanskem obdobju. Lani je imela frankinja v tem času od 12 do 12,5 g sladkorja, letos pa komaj 10 odst. To pomeni, da bo trga-
• Kljub napovedim o cenah grozdja v Sloveniji v krški kleti še ne vedo povsem točno, kakšne bodo cene grozdja. Z dokajšnjo mero gotovosti lahko rečejo le, da bodo laški rizling odkupovali po 16.000 din, šipon po 12.000 din, vendar se bodo pred odkupom še temeljito pogovorili z vinogradniki.
tev letos precej kasnejša kot pretekla leta.
Doslej je prodaja vin iz te kleti kar zadovoljiva, čeprav tudi vinaiji občutijo padec življenjske ravni. V prodajo gredo namreč samo cenejša namizna vina, a tudi s prodajo najbolj kakovostnih vin v kleti nimajo problemov. Količine teh vin so omejene, vendar s tem še ni rečeno, da so krški kletarji sedaj na koncu poti, ki vodi k boljšim vinom. Letos se bodo namreč prvič odločili za novo sortno vino, in sicer za modri burgundec, ki ga doslej še nihče v Sloveniji ni pridelal.
J. SIMČIČ
UGODEN ODMEV
SEVNICA — Da bi prispevali k ublažitvi posledic, ki jih je kmetom povzročilo neurje s točo 3., 4. in 24. julija ter 8. in 9. avgusta letos, so se pri sevniš-ki občinski upravi za družbene prihodke odločili, da vsem lastnikom kmetijskih zemljišč — zavezancem plačila davka iz kmetijstva, ki jim je neurje s točo uničilo več kot 20 odstotkov pridelka, ne razpišejo 3. in 4. akontacije iz kmetijstva in da se odobri odlog plačila vseh obveznosti do 15. novembra letos. Za ta čas ne bodo zaračunavali zamudnih obresti. Sevniški davkarji so skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja posredovali tudi poimenski seznam davčnih zavezancev, ki jim je neurje s točo uničilo več kot petino pridelka. Pod enakimi pogoji kot odpis za SPIZ so predlagali tudi odpis prispevkov za zdravstveno skupnost. Take predloge je sevniški izvršni svet sprejel, toplo pa so jih pozdravili zlasti kmetje.
EN
HRIBČEK! BOM KUPIL«.
Ureja; Tit Doberšek
Začetek trgatve
Letošnja trgatev na žalost ne bo poplačala vinogradniku stroškov, še manj pa naporno delo v vinogradu, saj bodo redki, ki bodo normalno trgali. Slabo vreme vse poletje, ki se nadaljuje v jesen, ni samo zmanjšalo bogato obetajočega pridelka, imeli bomo tudi slabo kakovost, z nizko naravno sladkobo grozdja. Tako bo letošnja trgatev na splošno bolj žalostna.
Kako je v vinogradu?
Smo sredi septembra, ko smo v normalnih letih že povsod pili mošt Portugalke, radgonske ranine in rizvanca. Letos pa je med modrimi jagodami portugalke še zmeraj dosti napol zrelih. Kljub temu bomo morali portugalko po 20. septembru potrgati, ker bo sicer še to, kar je na trti ostalo, propadlo, kajti grozdje že napada gniloba (botritis). Kdor ima radgonsko ranino ali riz-vanec, je nekoliko na boljšem, saj ti dve sorti dobro kažeta, bolj enakomerno zorita in navadno pridobita dovolj sladkobe.
Sort, ki zorijo v srednji zoritveni dobi, na primer modra frankinja, beli pino, zeleni silvanec pa tudi rumeni muškat, ne bomo trgali veliko pred koncem septembra. Nekoliko bolj pozne sorte, kot so šipon, laški rizling in druge beline, bomo trgali prve dni oktobra. Tem sortam sledi rumeni plaveč. Žametna čr nina seje v tem času šele zače-
%
la barvati in ne bo zrela pred sredino oktobra. Čakati s trgatvijo do konca oktobra pa ni gospodarno, sa vemo, da v drugi polovici oktobra tudi v lepem vremenu sonce sije le nekaj ur. Zato s trgatvijo po 15. oktobru ne moremo veliko pridobiti, grozdne jagode zakrnijo (zlasti pri žametni črnini), sladkoba grozdja ne narašča, zaradi dihanja se celo zmanjšuje in tudi količina pridelka se zmanjša. Le v izjemno lepem vremenu kaže počakati s trgatvijo tudi po 15. oktobru, zlasti pri pozno zorečih sortah, v slabem vremenu pa ne, saj bi več izgubili, kot pridobili.
Čas .trgatve
Na splošno je trgatev odvisna od zrelosti grozdja, sorte, kraja, kjer vinograd leži, in lege, predvsem pa od vremena čez poletje in zlasti na jesen. Vidimo, da obstaja cela vrsta odločilnih činiteljev, ki proti volji vinogradnika vplivajo na začetek trgatve. Zato je nemogoče z zakonsko prisilo predpisovati začetek trgatve, kot določa 5. čl. Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS štev. 16/74). Dvomim, daje katerikoli občinski upravni organ, pristojen /a kmetijstvo, sposoben določiti pravi čas trgatve. Žato je upravičena zahteva društev vinogradnikov, naj se nesmiselni predpis odpravi, ker je strokovno neustrezen ;n nikomur ne koristi. Premišljen in gospodaren vinogradnik bo sam presodil, ali bo ob lepem jesenskem vremenu grozdje pustil čim dalje na trti. Tako bo grozdje po naravni poti pridobilo čimveč sladkobe. Posebno letos bo to še kako potrebno, saj bo dodajanje sladkorja moštu zaradi izboljšanje naravne sladkobe grozdja velik strošek, kilo sladkorja stanc namreč že 2700 din, za kilo grozdja pa predvidevajo ceno od 12000 do največ 15000 din. Zato bomo s trgatvijo čakali le, če bo vreme ustrezalo. Le močna gniloba grozdja lahko vinogradnike prisili k trgatvi.
T. DOBERSEK
,VV\\\\\\ VWVNAAAAA \\ WVVVVVWV\ VV VVVVVVVVVN'
Preizkušen izboljšani dicuran
Za jesensko zatiranje plevelov v žitih je v prodaji nov herbicid dicuran torte -Stroka priporoča jesensko uporabo po vzniku, možna pa je tudi spomladi
Kmetijski zavod Ljubljana je v letošnjem pridelovalnem letu izvedel več poskusov s pri nas novim herbicidom dicu-ran forte, namenjenim za zatiranje plevelov v žitih. Poskusi so bili zastavljeni tako, da smo med seboj primerjali učinek herbicida, uporabljenega jeseni po setvi, a pred vznikom (v odmerku 2,0 kg/ha), jeseni po vzniku pšenice (v odmerku 1,5 kg/ha) ter spomladi, takoj ko so bile temperature nad 0° C (v odmerku 1,5 kg/ha).
Vremenske razmere so bile zelo ugodne za rast jesensko — zimskih plevelov, kot so poljska vijolica, smolenec, spominčica, kurja črevca, srakoperec, enoletna latovka itd. Učinek jesenskega zatiranja plevelov je bil tolikšen, daje bila odstranjena večina najbolj nadležnih konkurentov gojeni rastlini in je bil posevek zadovoljivo čist vse do žetve. Kot boljša izmed obeh jesenskih variant se je izkazala uporaba po vzniku, kije hkrati tudi bolj racionalna.
Tudi s spomladansko uporabo herbicida dicuran forte smo zadovoljivo zatrli
Razstava plemenske živine
Odprli jo bodo 30. septembra v SKŠ Grm
NOVO MESTO — V soboto, 30. septembra, bo v večnamenski dvorani srednje kmetijske šole Grm regijska razstava živine, na kateri bodo rejci iz dolenjskih in belokranjskih kmetijskih zadrug ter Sevnice razstavili 40 najboljših krav in telic. Vse razstavljene živali bodo razvrščene v tri skupine. Zmagovalka v vsaki izmed njih bo prejela nagradni zvonec, podelili pa bodo tudi šest denarnih nagrad in več nagrad v obliki mineral-no-vitaminskih mešanic tovarne Lek in tovarne gnojil iz Kutine. Seveda bodo vsi rejci prejeli tudi dogonske nagrade.
Poudariti je treba, da bodo rejci
krav iz A kontrole pripeljali na razstavni prostor tudi breje telice rjave pasme, pri katerih je poleg porekla živali znana tudi mlečnost njihovih mater. Prijavljenih je že 11 brejih plemenskih telic, ki bodo naprodaj.
Razstavo pripravlja kmetijski zavod Ljubljana in bo potekala po naslednjem programu: ob 8. uri bo do-gon, ob 9. uri ocenjevanje, ob 10.30 podelitev nagrad in revija najboljših živali, pb 11. uri pa bo podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije. Na razstavi bo poskrbljeno tudi za obiskovalce. Pridite, delo vas bo počakalo doma!
Pripravljalni odbor
plevele, vendar je tveganje, da pleveli prerastejo svoje najbolj občutljivo obdobje, tukaj dokaj velik.
Toda po dosedanjih izkušnjah pa priporočamo jesensko uporabo po vzniku.
S klasičnimi herbicidi, imenovanimi tudi hormonski herbicidi, je bilo zatiranje plevelov v žitih vezano izključno na spomladanski čas. Ob uporabi herbicidov spomladi pa se pogosto pojavljajo dejavniki, ki neugodno vplivajo na uspeh.
Na delovanje hormonskih herbicidov odločilno vpliva temperatura, ki hkrati tudi pogojuje čas uporabe. Da ne bi bilo na gojeni rastlini negativnih posledic, je potrebno škropiti, ko nočne temperature ne bodo nižjhe od 5° C (MCPP) oziroma 10° C (2,4 D). Zaradi takih omejitev se prav lahko zgodi, da pleveli prerastejo razvojno obdobje, ko so najbolj občutljivi za herbicide, medtem ko žito že preide v za herbicide najbolj občutljivo fazo. ”
V letošnjem letu bo za jesensko uporabo herbicidov v žitih mogoče kupiti nov pripravek z imenom dicuran forte. Dicuran poznajo že mnogi pridelovalci v Sloveniji, posebno tisti, ki so imeli težave s plevelnimi travami, katere ta pripravek odlično zatira. Izkazalo pa seje, da ne deluje zadovoljivo na nekatere pomembne širokolistne plevele, kot so smolenec, poljska vijolica itd.
Zato so ga izpopolnili s komponento, ki dobro rešuje tudi ta problem, in ga poimenovali z dicuran forte. Ta pripravek je sestavljen iz dveh komponent: klorotoluron (derivat fenilureatov) 792,5 g
triasulfuron (derivat sulfoniluree) 7,5 g Triasulfuron, čeprav ga pripravek vsebuje le 7,5 g/kg, je snov, ki razširi delovanje herbicida na tiste širokolistne plevele, na katere sam klorotoluron slabše deluje. Že 10 g triasulfurona na hektar zadošča za popolno delovanje na širokolistne plevele. Rastline ga sprejemajo tako preko listov kakor tudi preko korenin. V rastlini zavira delitev celic v rastnih vršičkih in tako ta preneha rasti. V času delovanja herbicida
je rast tako zavirana. da na ta herbicid občutljive rastline počasi odmrejo.
Triasulfuron je na žita (pšenica, rž, ječmen, oves) fizološko selektiven kar pomeni, da ga žito v procesu svoje presnove takoj razgradi v neškodljive snovi. Lahko ga brez bojazni za gojeno rastlino uporabimo pred vznikom ali po vzniku spomladi ali jeseni.
OPOZORILO: Selektivnost ječmena je dovolj visoka šele po vzniku. Zato ga uporabimo po vzniku jeseni ali spomladi.
• UPORABA — Pripravek dicura-na forte lahko uporabljamo v treh različnih obdobjih: jeseni po setvi, pred vznikom (v ječmenu ne) v odmerku 2,0 kg/ha, jeseni po vzniku, v vseh žitih, v odmerku 1,5 kg/ha, spomladi v fazi razraščanja, ko so temeprature nad 0° C, v odmerku 1,5 kg/ha. Če se odločimo za spomladansko zatiranje plevelov, ne smemo zamuditi ugodnega razvojnega obdobja plevelov, zato je potrebno škropiti takoj, ko temperature presežejo 0° C, po možnosti že konec fe-bruarja ali v marcu, takoj ko sneg skopni in so polja prevozna.
Velika prednost pripravka dicuran forte je tudi v njegovi neobčutljivosti za nizke temperature. Lahko ga uporabljamo vse do tedaj, ko nočne temperature ne padejo pod 0° C.
Vključevanje dicurana forte v kolobar: triasulfuron spada, kot že rečeno, v skupino sulfonil uree. Se sorazmerno hitro razkraja v tleh, v kislih hitreje kot v alkalnih. Na hitrost razkroja vpliva tudi temperatura.
Neposredno po spravilu žit oz. ob predčasnem preoravanju ne smemo sejati oziroma saditi naslednjih kultur: lucerne, sončnice, sladkorne in krmne pese.
Sejemo oziroma sadimo pa lahko: žita. koruzo, sojo, krompir, sirek.
Mag. MARTA ČIRA J, dipl. inž.
m
MR
p mtM M,mmm
•	Zatira istočasno vse širokolistne semenske in travne plevele.
•	Čas za škropljenje lahko izbirate, od setve pa vse do raz-raščanja žita spomladi.
•	Ni omejitev glede temperature in razvoja žita.
Dicuran forte... najbolj gospodarna rešitev proti plevelom v žitu.
I Zato v vaši zadrugi zahtevajte dicuran forte.
MMtMMiaMB Ml	41 MI&
11065 3 sl YU 108891

IZ NKŠIH OBČIN
Stanarine lovijo korak z inflacijo
Oktobra bo kar 66-od-stotna podražitev
NOVO MESTO — Po »komaj« 21-odstotni podražitvi avgusta in septembra bodo stanarine v novomeški občini s 1. okktobrom spet doživele občutno, 66-odstotno podražitev. S tem naj bi nadomestili izpad v lovljenju inflacije iz zadnjih mesecev.
Prav tako že pottjena podražitev stanarin novembra in decembra, vsakič za 35 odstotkov, pa bo dovolj, da bo delež stanarin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada (občinski izvršni svet je ponovno zahteval preveritev metode ugotavljanja le-te, ker je videti neupravičeno visoka) znašal ob koncu leta 1,6 odstotka, kot je slovensko povprečje, ne pa le 1,49 odstotka, kot je bilo v občini doseženo januarja in potem bolj ali manj zagotavljano. Sicer je usmeritev Zveze slovenskih stanovanjskih skupnosti takšna, da naj bi bil delež stanarin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada ob koncu leta 2,04, v prihodnjem letu pa celo 3,4 odstotka. Če bo ta usmeritev obvezujoča, bo razumljivo, za Novo mesto precej boleča.
Po oktobrski podražitvi bo povprečna stanarina za kvadratni meter stanovanja v novomeški občini 19.200 dinarjev. Skoraj gotovo ne bo najvišja v republiki, ostaja pa seveda dejstvo, daje za mnoge plačnike že sedanja stanarina, ki ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije stanovanjskega sklada, precejšnje breme. O tem govore tudi podatki o delni pomoči pri plačilu stanarine. Leto je v avgustu dobilo 472 stanovalcev v družbenem stanovanju ali 12,4 odstotka vseh (delež je višji kot v republiki), septembra jo bodo še trije več.
O PRENOVI
METLIKA — Prejšnjo sredo je občinska mladinska organizacija v Metliki pripravila javno razpravo o prenovi slovenske mladinske organizacije. O prenovi je govoril član predsedstva RK ZSMS Gregor Golobič. Po novem naj bi bila ZSMS politična organizacija, vsak, ki bo hotel postati njen član, bo izpolnil pristopno izjavo. Po novem naj bi bila omejena samo spodnja starostna meja, in to 15 let, zgornja pa ne. Na te in ostale teze v Metliki niso imeli pripomb.
Kje so dokazi za politični obračun?
OK ZK Novo mesto o gradbeni aferi
NOVO MESTO — O novomeški gradbeni aferi je po njenem zaključku v torek, 19. septembra, razpravljal tudi občinski komite ZK. Po dolgi, vsestranski in izčrpni razpravi je izoblikoval nekaj sklepov, ki pa jih bo moral potrditi na bližnji »leteči« seji zaradi preslabe sklepčnosti.
Komite v ničemer ne spreminja sklepov, sprejetih na seji 27. maja 1987 o tem primeru, saj se takrat niso spuščali v nič drugega kot v to, daje Boštjanu Kovačiču onemogočeno opravljati funkcijo zaradi nastale situacije po podanem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja, zaradi česar so podprli predlog za razrešitev. Komiteje prepričan, da so takrat ravnali popolnoma načelno in zavrača vse trditve in namige tako udeležencev afere kot tiska o političnem obračunu, saj zanj ni nikakršnih argumentov in dokazov. Kovačič teh trditev tudi tokrat ni argumentiral in konkretiziral v razgovoru s posebno komisijo in komitejem. Kljub vsemu je komite še vedno pripravljen poslušati in obravnavati tovrstne argumente, če jih Kovačič ima. Ves čas le trditi, da mu je to skuhala politika, verjetno le ni dovolj. Vse zelo prizadeva, da član ZK vztrajno trdi, da gre za insceniran politični proces po metodah stalinizma in specialne vojne, dokazov pa ne da na mizo.
Komite ne podpira odstopa Francija Salija z mesta predsednika občinske skupščine, ker zanj ni osnove. To ocenjuje kot moralno gesto. Kot neutemeljene zavrača tudi očitke na račun sekretarja Jožeta Florijančiča, ki ni nič delal na svojo roko. S sklepi bodo seznanili Boštjana Kovačiča.
Z. L.-D.
• Ljudje, ki ne bero časnikov, nimajo mnenja razen v zadevah, v katerih so neposredno in osebno prizadele njihove korislL (Linamuno)
Preko sindikata bo ceneje
25. septembra začetek prodaje ozimnice v novo-meški občini — Krompir, jabolka, čebula itd.
NOVO MESTO V ponedeljek, 25. septembra, se bo tudi v Novem mestu začela prodaja letošnje ozimnice, ki bo trajala predvidoma do 15. oktobra. Trgovske organizacije bodo v lem okviru poskrbele za prodajo jabolk različnih sort, krompirja, čebule, česna, svinjskih polovic in paketov kamniške tovarne ETA, cene pa bodo po dogovoru povsod enake. Kjer se bodo preskrbe delavcev z. ozimnico lotili sindikati, bo cena precej nižja kol v maloprodaji. Kreditiranje nakupa ozimnice ni predvideno, razen če bodo v delovnih organizacijah našli kakšen način za to.
Novomeški Mercator Standard bo ozimnico prodajal samo v maloprodaji, in sicer v glavnem v Potrošniškem centru v Ločni in na Zagrebški cesti. Emona Dolenjka bo poleg maloprodaje imela organizirano prodajo ozimnice v skladišču v Bučni vasi, Kmetijska zadruga Krka pa v glavnem v hladilnici na Cikavi, kjer bodo imeli v tem času podaljšan delavnik do 17. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Vse podatke
o prodaji ozimnice bodo ljudje dobili tudi na plakatih v trgovinah, sindikati pa bodo obveščeni pismeno.
Za ozimnico bodo naprodaj jabolka sort jonatan, delišes, idared, jonagold in gloster, v glavnem vsa s plantaž Kmetijske zadruge Krka. In cene? Kilogram jonatana in delišesa bo preko sindikata stal
10.500	din, kupljen v maloprodaji pa
12.500	din. Cena za idared, jonagold in gloster pa je 14.000 oz. 15.500 din. Preko sindikata bo čebula po 3.500, v maloprodaji 5.000 dinarjev. Začasna cena za krompir je 7.500 oz. 8.000 din za kilogram. Česen bo stal 12.000 din. Svinjske polovice je možno kupiti tako preko sindikata kot v maloprodaji, in sicer v vseh trgovinah s svežim mesom. Cena za kilogram je trenutno 110.000 dinaijev, prihodnji teden bo seveda že-več. ETA paketi bodo naprodaj po tovarniških cenah. Stali bodo od 160.000 do 480.000 din pač odvisno od velikosti paketa in vsebine, ki ima različne kombinacije.
Z. L.-D.
i lliil!
IZ NKŠIH OBČIN

J
»Afera« pred neodvisno komisijo?
Predsedstvo OK SZDL podpira popolno rehabilitacijo obeh osumljenih v gradbeni aferi — Zavrača očitke o političnem obračunu
NOVO MESTO — Pretekli torek, 12. septembra, je o razpletu novomeške gradbene afere — znano je, da se je po dveh letih in pol končala z umikom obtožnice zaradi pomanjkanja dokazov za kazenski pregon — razpravljalo predsedstvo novomeške občinske konference SZDL in ob tem sprejelo več sklepov in stališč.
Predsedstvo je (z delnim nestrinjanjem Marjana Rističa, predsednika novomeške mladinske organizacije v posameznih točkah) ugotovilo, daje bilo ravnanje SZDL in njenih organov okrog tega primera načelno, brez vnaprejšnjega pripisovanja krivde. Prvo stališče SZDL je bilo, da je potrebno počakati do zaključka preiskave in šele nato narediti politično oceno. Zaradi ocen družbenopolitičnih organizacij (v torek je bilo rečeno, da so le prisluhnili mnenju in zahtevam ljudi, javnosti) in izvršnega sveta, da primer, postopek, s stra-
ni organov pregona podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja župana Boštjana Kovačiča in predsednika zbora združenega dela Jožeta Preskarja blokira njihovo delo, pa je prišlo do predloga za njuno razrešitev, kar seje potem v skupščini tudi zgodilo. Predsedstvo poudarja, da so bile razmere, ki so nastale po kazenski ovadbi, tiste, ki so pripeljale do predloga za razrešitev obeh funkcionarjev, ne pa vsebina preiskave, politična ocena itd.
Predsedstvo OK SZDL obžaluje, da je
NOVA ZASEBNA TRGOVINA — V petek, 15. septembra, je sp< t odprla vrata za kupce trgovinica na Zagrebški cesti nasproti IMV. Vendar to ni več trgovina Emona Dolenjke, ker se ji je ta odrekla zaradi nedonosnosti, ampak jo ima namen spraviti na noge novopečena zasebnica Nataša Urbanč-Šušteršič (na sliki desno). Že prvi obiskovalci po otvoritvi so bili navdušeni nad ponudbo, čeprav vsi dobavitelji niso izpolnili naročil in je manjkalo marsikaj, kar bo na voljo sicer v predvsem živilski trgovini Nataša. Kot večina v zadnjem času odprtih zasebnih trgovin bo tudi ta konkurenca družbenim ne le po ponudbi, ampak tudi po delovnem času, saj bo odprta ves dan tudi ob sobotah in ob nedeljah dopoldne. (Foto: Z. L.-D.)
prišlo do tega primera, ker je v vseh pogledih naredil veliko moralne in politične škode posameznikom, organizacijam in celi družbeni skupnosti. Ker sta z umikom obtožnice oba osumljenca oprana suma, predsedstvo meni, da lahko opravljata katerokoli družbeno funkcijo, kar naj bi pomenilo popolno rehabilitacijo, za katero se predsedstvo soglasno zavzema. Ponujenega odstopa predsednika občinske skupščine Francija Salija (za kar seje odločil zaradi besede skupščini, zato, da bi skupščini omogočil neobremenjeno in neovirano odločitev ter tudi zato, ker bi se rad izognil temu, da postane žrtev neargumentiranega mletja v novinarskem kolesju) predsedstvo ni podprlo. Že prihodnji mesec se namreč začnejo priprave na volitve v letu 1990, na katerih bosta imela Kovačič in Preskar možnost povsem enakopravnega kandidiranja. Salijevo ponudbo odstopa, o kateri se bodo seveda dokončno izrekli delegati v skupščini, predsedstvo sicer vidi kot prispevek za popolno rehabilitacijo, odgovorno in visoko moralno dejanje ter kot skrajno nekorektne ocenjuje napade nanj v delu tiska, saj nima zveze s primerom gradbene afere.
Predsedstvo OK SZDL zavrača trditve, daje SZDL sodelovala v političnem obračunu, da je bila afera politični obračun. Hkrati pa predlaga ustanovitev »neodvisne« skupščinske komisije, ki bo proučila celotno zadevo z vseh zornih kotov ter potem z ugotovitvami in ocenami seznanila javnost. Ta komisija naj bi tudi potrdila ali ovrgla trditve, vse do sedaj brez enega samega dokaza, ali je šlo za politični obračun ali ne, ki ga SŽDL, kot rečeno, zavrača. Predsedstvo predlaga tudi strokovno analizo celotnega primera tako v organih odkrivanja kot pregona, ki naj bi bila prav tako v celoti predstavljena javnosti.
Z. L.-D.
Gospodarstvo še bolj črnogledo
V tretjem trimesečju se nadaljujejo težave v poslovanju iz polletja — Podvojene _____izgube? — Neobetavne napovedi do konca leta — Manj dela
NOVO MESTO — Čeprav so zaradi številnih novih predpisov letos izkazani rezultati poslovanja skoraj neprimerljivi z lanskimi, so vendarle znamenja, ki omogočajo trditev, daje novomeško gospodarstvo v prvem polletju doseglo slabše rezultate kot v enakem lanskem obdobju.
Kar 17 organizacij s preko 6.500 zaposlenimi je v prvem polletju poslovalo z izgubo v višini 165,9 milijarde dinarjev, kar je petnajstkrat več kot lani. Od tega so imele tri celo izgubo na substanci. Največji primanjkljaj je imela Iskra Tenel, sledijo IMV-tozd Adria, Novo-les-tozd Finalna predelava lesa itd. Izguba je bila skupaj večja kot v drugih organizacijah akumulacija. Lanskoletno zmanjševanje obsega industrijske proizvodnje se je letos sicer ustavilo, vendar je bil porast vsak mesec manjši in obseg izpred dveh let še ni dosežen.
Občinsko gospodarstvo je imelo slabše dosežke tudi v primerjavi z gospodarstvom republike. Kazalci poslovne uspešnosti in trenutne likvidnosti so bili v občini precej slabši od republiških. Večji od republiškega pa je bil delež prihodkov, zaslužen s prodajo na tuje trge. V petih mesecih (novejših podatkov še ni) je bil izvoz za dobrih 5 odstotkov večji kot lani. Zaostrene razmere v gospodaijenju so se kazale tudi v zmanjšani rasti zaposlovanja, v povečanem številu brezposelnih, pereč je problem zaposlitve generacijskega priliva, saj se najde delo le za strokovnjake in pripravništvo za štipendiste. Ekonomske presežke so organizacije v tem času reševale še s prerazporeditvami znotraj tovarniških ograj in prekvalifikacijami, kar pa v prihodnosti očitno ne
bo več mogoče v vseh primerih. Pomanjkanje primernih razvojnih programov, predvsem pa sredstev in kadrov za njihovo realizacijo, lahko ob čedalje hujših problemih v gospodarstvu ta problem še zaostri.
velikega dodatnega naročila za izvoz zdravil. Oskrba s surovinami in repro-materiali je zadovoljiva, občasno imajo ponekod težave s kvaliteto materialov, rast njihovih cen pa je večinoma mnogo višja kot porast cen končnih izdelkov. Pri prodaji se pozna slabša plačilna spo-
Sicer teče proizvodnja večinoma po predvidevanjih, ponekod pa bo celo bistveno večja, na primer v Krki zaradi
Tistemu, ki dela, ostane najmanj
Je leto 1865 pozabljeno?
Večina zmogljivosti Betinega programa Oblačila dela za izvoz — Cene pretirano napihuje vkalkulirana inflacija — Šivilji najmanj 400 DEM
METLIKA — V Bednem konfekcijskem programu Oblačila — drugi programje Perilo in kopalke —je zaposlenih okoli 550 ljudi, in sicer v tovarnah v Dobovi in v Žakanju ter v obratu v Krstinji. Seveda v okviru tega programa dela tudi del Bednih skupnih služb. Za izvoz na zahodna tržišča dela kar okoli 70 odst. vseh prozivodnih zmogljivosti, v glavnem pa gre za dodelavne, tako imenovane »lohn posle« za znane nemške proizvajalce in trgovske hiše s kvalitetno blagovno znamko.
Za domači trg pa v okviru tega programa proizvajajo zlasti pižame, spalne srajce, oblačila za šport in prosti čas ter vrhnja trikotažna oblačila. Po besedah direktoija programa Oblačila, Nika Hrnjaka, predvidevajo, da bodo letos na domačem trgu prodali za okoli 23 milijonov nemških mark, seveda v dinarjih. »Prek naših trgovskih zastopnikov posebej temeljito obdelujemo tržišče Slovenije in Hrvaške, v ostalih republikah pa le večja trgovska središča. Res so naši izdelki malo dražji od drugih proizvajalcev, predvsem zaradi kvalitetnejše bombažne preje, ki pa zagotavlja boljšo kakovost izdelkov. Poglavitni razlog za pretirano visoke cene konfekcijskih izdelkov pri nas pa je ta.
da moramo proizvajalci zaradi 90-dnevnega plačilnega roka v ceno izdelka vkalkulirati inflacijo,« pravi Hrnjak.
Pri pižami je to videti tako: pri maloprodajni ceni moške pižame 2.000.000 dinaijev odpade 17,5 odst. na prometni davek, 30 odst. si vzame trgovina, 30 odst. pobere inflacija, proizvajalcu pa za delo in material ostane okoli 400 tisočakov ali 20 odstotkov. »Seveda bi morala pri takem formiranju cen trgovina za gotovinsko plačilo ustrezno znižati ceno,« trdi Hrnjak. Sicer pa so tekstilci in trgovci dosegli načelni sporazum, da bodo v začetku prihodnjega leta začele veljati neto cene s plačilnim rokom 30 dni.
Kljub vsemu je povpraševanje po izdelkih iz tega Betinega programa večje, kot so njihove proizvodne zmogljivosti, zato enostavnejše izdelke delajo njihovi kooperanti. Za avgust je povprečna plača v tem Betinem konfekcijskem programu znašala okoli 6 milijonov dinarjev. »Če upoštevamo, da je pretežni del zaposlenih v nerazvitih hrvaških občinah Ozalj in Vojnič, to ni slabo. Vendar mi s tem še nismo zadovoljni in mislim, da bi naša šivilja morala za doseženo normo dobiti plačo v vrednosti najmanj 400 nemških mark. Povedati je treba, da naše šivilje dosegajo nemške norme.« Da bi to dosegli, si prizadevajo, da bi kar se da zmanjšali stroške in zaloge. Ponudbo na domačem trgu pa bodo popestrili z manjšimi serijami modnih izdelkov. »Desetodstotni delež plače v končni ceni našega proizvoda gotovo ne povečuje inflacije, je pa najbrž prenizek, da bi vsakega delavca spodbujal h kar se da dobremu delu,« je prepričan Hrnjak.
METLIKA — Že več let se metliška knjižnica otepa s težavami, pa naj gre za ustrezne prostore, naba vo knjižnega gradiva ali organizacijo drugih deja vnosti, ki naj bi jih gojila in razvijala matična knjižnica. Seveda je vse to najtesneje povezano z denarjem. Iz republike so jim že pred časom postavili rok do prihodnjega leta, ko morajo knjižnico urediti po zahtevanih standardih. Še preden so lahko začeli to urejati, se je iz republike pojavilo vprašanje nadaljnje verifikacije knjižnice sploh. Po normativih bi morala taka knjižnica na leto nabaviti 200 novih knjig na 1000prebivalcev. Metliška jih nabavi 600 do 800, sem so vštete tudi tiste, kijih dobijo z darovanjem, morali pa bi jih okoli 1600. Urediti bi morali kataloge in spodbuditi druge dejavnosti, vsega tega pa ena sama knjižničarka ne zmore. Pogoj za nadaljnji obstoj knjižnice je tudi telefon, ki ga knjižnica prav tako ima
Za silo so v Metliki stvari sicer pokrpali, občinska kulturna skupnost je zagotovila, da bo prispevala svoj delež za dejavnosti knjižnice, kar je tudi pogoj, da republika prispeva svojega Za pravo in trajno rešitev metliške knjižnice pa bo treba narediti kaj več. Konec koncev je lani obiskalo knjižnico 6735 ljudi, v glavnem mladih, ki so si izposodili skoraj 14.000 knjig. Ne nazadnje pa je treba vedeti, da so leta 1865, se pravi skoraj pred 125 leti, zavedni metliški Slovenci in narodnjaki v
Metliki odprli prvo narodno Čitalnico v Beli krajini
■rajini in na Dolenjskem sploh. Takrat so se očitno dobro zavedali, kaj čitalnica in vse, kar je povezano z njenim delovanjem, pomeni za krepitev narodne zavesti ter za očuvanje in razvoj slovenskega jezika.
A. B.
• Tudi po devetih mesecih ni pričakovati, da bodo rezultati novomeškega gospodarstva lahko za vzor. Iz ankete, ki sojo opravili v občinskem komiteju za družbeni razvoj v večjih organizacijah, je jasno, da se težave v poslovanju nadaljujejo tudi v tretjem trimesečju, da je tekoča nelikvidnost organizacij zelo visoka in da predvidevanja o izgubah ob devetmesečju zbujajo strah. Zelo črnoglede so tudi napovedi do konca leta.
sobnost domačih kupcev. Izvoz se povečuje skoraj v vseh organizacijah in bodo izvozni načrti preseženi, največ, za preko petino, v Krki. Največji problem je v večini organizacij likvidnost.
Letos novih večjih investicij ni, ravno
v tretjem trimesečju pa je bila zaključe-ikre Žu-
na investicija v novo tovarno Iskre žemberk ter v IMV v program R5, kjer se bo začela redna proizvodnja v začetku oktobra.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
VODNJAK ŽIVLJENJA — Že pred leti je akademski kipar Julij Papič, metliški rojak, ki živi v Zagrebu, naredil osnutek za »vodnjak življenja«, kot gaje imenoval in ki naj bi stal na enem od metliških trgov. Vsa stvar je šla v pozabo, prejšnji teden pa je kipar ta osnutek podaril Belokranjskemu muzeju z željo, da bi Metličane spodbudil in bi vodnjak tudi postavili. Papičev kip predstavlja belokranjsko mater z nečkami, iz katerih naj bi tekla voda, ob njej pa stojita dva otroka.
lil
Ci
Novomeška kronika .);
TOALETNI PAPIR
“Pravi
gnali krik in vik, potem ko je ena gospa"1; 8 temelju informacije občana, ki se je predstavil, zapisala, da morajo šolar]1,'fdena' brusniško šolo prinesti celo toaletni p*r|- • ’
Šolski organi so sporočili, da je ta irf0*' macija laž. V Brusnicah je torej s toalet®* r
bli sj
papitjem vse prav, toda kaj je z isto za*'1	01
. ne tako oddaljenih Stopičah. V rokes*? SLC namreč dobili seznam potrebščin, In J* Pnmai mora prvošolček prinesti v ta hram	n
sti. Seznam ima datum 7. junij 1989,Sj*jredttvt daj je pečat Osnovna šola Novo m®® *mu 1 tozd OS »Janez Trdina« Stopiče. Zafljpta
postavka v seznamu sta 2 zavitka loSJ??e^e' nega papiija (v zvitku). Tisti, ki * ..atl’1 spet sestali, lahko omenjeni papir z žip* 5P°1 dobe v uredništvu Dolenjskega lista. <9® _. P«
“ekem
nist pa s polno odgovornostjo meni, daj . prinašanje toaletnega papiija v šolo a™ zacijska sramota. Šolskim oblaste® p, "ujr priporoča, naj takoj odpuste katerega*'; iz nesposobnih uradnikov, ki od družbe juh znajo izterjati denaija za tako osno'11 zadevo.	.. venšči
JEZIKI — V brezcarinski trgovini, ni, ki jo je letališče Zagreb omislilo v prodaj*1?- avion. Standard konfekcije v našem mestu,*1! OEM oglasila skupina angleško govorečih W: Med i cev. Sicer čedne in urejene prodajalk« hotel i se takoj ustrežljivo podale na področje m ga z ni jih jezikov — in začele govoriti hrvahj Paza' In tako so tujci žuboreli angleško, p1*' ?UI> ni jalke pa hrvaško. Vmes so se eden <bvgjjjj> let;
i razkošno nasmihali, gostje po ang1® , prodajalke pa slovensko. Ce na®
ko, prodajalke pa slovensko. — - . rava v našem mestu še kdo odp[1;
brezcarinsko prodajalno, mu svetuje®? naj osebju kupi vsaj tisto angleško vat"1
co, ki se začne z »Jaz Tarzan, ti Jane*-
j Koče' p® sicc
; sobot,
jepre: - kijih I zvrsti.
I Frizo
1 'embi
Ena gospa je rekla, da na$* *£,?*** dobčinska SZDL res sega v v* bc
pore življenja. Visok uradnik p®* njene združbe je bil viden,
in službe fO
sredi dopoldneva m siuz-*'- . , ~ kandijski most nosi nekakšno je ^ no kadico ali čebrič.	ali °
Pa
DR. MENCINGER r,^
BO PREDAVAL ogieUj
NOVO MESTO — Društvo p^' ce nikov vabi na predavanje prof-,. Jožeta Mencingetja, ki bo v sreč*
27. septembra, ob 13. uri v razpre™ dvorani 101 temeljnega sodišče. Novem mestu govoril o aktu#1
temah politične ekonomije SFRJ- J|

• Ekonomija temelji na nosti, ne pa na Mencinger)
se$
konsenzu.
MRH
Pit)
l*>S
» Ril-
Al', v
'lit
Pil)
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠN1^
"Iti
V novomeški porodnišnici so v n, 8. do 14. septembra rodile: Irena {. iz Tuševega Dola — Teo, Vida Tur*; jj ,
* i ■ i
i<£ v;ii
iz Tuševega Dola — Teo, Vida Turk njega Vrha — Barbaro, Nevenka
i? 'ih
Dolenjega Suhotja
Špringer iz Gabra pri Semiču — Vi*'"., |1; Silva Bevc iz Koroške vasi — Majo, “a Šošterič iz Brestanice —Tadeja,	,;u
Kuhar iz Ostroga — Matija, jj »,| Adrovič iz Dol. Toplic — Saro, hjm i„f Stušek iz Krmelja — Tatjano, ‘fgg bil Kastelic iz Žvirč — Valerijo, Brc®8,^ "tl novič iz Rakovnika — Nino,	|r
Udovč s Trebelnega — Mojco, «, o j Gognjavec iz Dol. Ponikev	;
Cvetka Žabkar z Rake — Vilita, A jjj ll;i Šenica iz Dol. Toplic — Roka, EjUp> Povše iz Kota pri Semiču — Deana, t mila Dedič iz Črnomlja —deklico- ,	.,.
IZ NOVEGA MESTA: Irena J«%i, il„
PerizŠegove4— Tn«*ta vtniriiK
Ob Težki vodi — Barbaro, Mateja "7, iz Cesatjeve 19 — Žigata, Helena l -s
Jureta, Mojca Barbaro, Mateja K j;
Kastelčeve 1 — Sintijo, Marjana
t er
i — Olimju, maij*«-" gt v
Brega 23 — Denisa, Biserka K°’v|D,i! Vidmarjeve 25 — Roka, Kata MrhaJ iz Bršljina 17 — deklico.
Sprehod po Metliki
V METLIŠKI OBČINI SE	bik’!
JAJO s pripravo svatbenih večfrjLjeVt Png() h>i>v v glavnem tri gostilne: Bado jt ht)V() Jugorju, Veseličeva v	".itn,
('.Črnomaljski drobir
, NAKLAD — Od srede tega meseca tanijo na občinskem oddelku za občo Pravo in proračun celih 3.090 dinarjev, so 8’ .“■'ajdo so morali objaviti celo na občin-spa® , .glasni deski, čeprav že samo to stane ; irfi ji? vrednost tega izgubljenega «za-aiji 'r7ada<<- Ce pa je kje le kdo, ki pogreša vta pgpifj n®r' ga bo dobil v sprejemni pisarni. Če infO' ta srečna najdba in vrnitev kakor-etti« 0,1 spremenila življenje, naj nam to ne-jdetf Ladoma sporoči.
i.f!l nnL^V^^INA — Denarja očitno 7i.itp,,anJ*tuJe večini prirediteljev, ki plaka-“^L? razne veselice, srečanja in druge pri-
i j jim besedilo prej jezikovno hS&iaf ^ ^ako ijndem ne bi bilo treba 'Sraznnl • na nek' veselici >>za dobro 'vro-čih^0 renJe organizirali nastope navzo-Mt nel»r0t' bogatim nagradam« ali da bo na ir»dnknm "ogometnem turnirju zmagovalec P it Don “P^ar in zaboj pive«, v izložbi ne bi * ? kovUJall,?evlJev ‘z ”Prave kože« in izdel-?*ohli,v<<^lne<< in na pohod ne bi vabili z ** bjubo: »Pridite, enkratno nam bo!«
!veDiVl°NI.— Vse te zmalinčene slo-; # ni k,"16 Pa ‘z aviona ni videti. Trije obča-a’jal® J- 50 SI pred kratkim kupili zasebne sri DPUr iprenda je vsak veljal 40.000 b tt Mednih- Vesel°letaj°nadČrnomljem, ke^ hotel Je tlld' obrtnik, ki je pred leti ijetir sa ? egl.strirati °brt v domači občini, a so a® Pa?a« anjemPregnali če z Kolpo. Sedaj rod*- čun	si 8aJe 'ahko kupil na ra-
nice je Ipto^ ° davkov onstran republiške me-iglfjičlovej^ak ^nomljem in zviška gleda na
jprt!
ie#j
drobne iz Kočevja
KNJ,ŽN,CA zdaj NONSTOP — Lin ^?VSka knjižnica posluje zdaj nonstop, tJfr1VSak delavnik od 9. do 19. ure, ob
I ie nr«?/1 pa 9d k- do 11. ure. Pred kratkim I jj j« . a kadi na izposojanje video filmov, ! ;„L, ln,ajo trenutno okoli 160, in to vseh
zvrsti.
i Fn^ e AS BO SKRBELA MAJDA — j temh 1J4*00 Lady je bil odprt 16. sep-
*r ^rDahfin7ha T Kočeviuv stavbi f.
Ja. ,	*-,<*ndS. »/Sl Iprvntn in -zrlravip vacir
u za na V, i11 na otvoritev. Kdo bo skrbel [fllrc » Plešaste, pa ni bilo rečeno nič.
3 fJ&AN, PLAKATI - Še vedno D« Drnm .Ud‘Zapora središča Kočevja, kjer j ali D e z motornimi vozili prepovedan j (kar u VsaJ. kolikor toliko onemogočen Tako „• lralal° le še do konca meseca-, i iijiui'daj sprehajalci in turisti lahko rfi ob cerl° n,a Plo^dadi nasproti kavarne in
# aglaševalnega ££at0V* e 50 r
,-Ai nem«m	Siet)ra, nekaj pa jih tudi
Z I,, vc, V“'z- nJe8a- Ni znano če e to de-vu'a m dežja ali pa človeških rok.
Si--
1 ,
ibi
Job
Ribniški zobotrebci
f|^tll';(iOVANJE POSEBNE. VRŠIL
,-im! ^ajan, ki živi v I juhijani, je /a-I'0m l L, -Irje, da bi mu odkazali les /a . '"do,
; It,1,,,^;;’""govoru Z gozdarji je pr,šel v <f l*ivit” n-1 i • ral» vendar vedno /itman. O/f	gozdarjev, da dežuje.
►Al Pa lak.,, V '. izgovor mokrota, gozdai »hiški, .. 'o v plesnih čevljih. Ob tretjem I 'Ho v | ! .".""al gozdar nujno peljati ma-Cti H' imi,,;. ,'I"1" <)b delrtem obisku nam ajO® v;,,,: , o c ni pa znano, če je odkazo-'4 'Ul u’"h-‘ uspelo. Kaže, da ne bi bilo se tudi pri nas v marši-
SSSSftK
[uci* Buli ur'^ "" 'n marsikaterem |nxljelju pa % V,ljudstvo- ' rtin* I vi| i K JVA ZA DVA.Ml IRA ijljt 'IfJi/kv	,cl.VKat Danilo Šilc i/ So-
ni,j bi /at ni' °bčinski seji predlagal, jok* 'Oli po/iii.'.!"11,\'?/"mljišče, odvzeto za-(arijl "'k pl;,t- V°’1 "bil Prcjšnji zasebni lasl-"KlaVii^ 1’o.l’ošleni cen,. Zdaj zaradi Vflj" '"la še v U!1, !’lso vk;č pravične. Tako je Vit# 'Ivzeii.,,./'i"'-,b'u lul'ia cena za kv. meter V£l*	'""ga travnika K.400 din, kar
Ir# 'Al h| b dni kasneje predstavljalo ipit* li*a , 'Vl' j" moral kmet za vrček jbid l,;,vnik;i * '' Lar 2 kvadratna metra
4fe!Ml l| R Delegat Ludvik il' ' iin-n, "P ",a' i"1 ’P‘»zori I, da je ribi -#1» ''"Vodnem ,edil" obclov v jezeru pri vo-''a rihie, brP*i'išču Obrh, menda le zalo, !rk') 'Liati na e • "ncsnaževali pitne vode. ipjs'. '•'rPali5čUni*"^P<-‘kajii ni opazila, da pri ” iH '"'ga dc“ "lmajo stranišča za lam zaposle-Ifli*	‘ L''
Trebanjsk
___________ e iveri
I$ '"ko.ovij;hTNOLS.‘.— A Trebnjem je po 11,!1 !vlce razrner'l|!1 Li se štejejo med poznati« gostitev mi’iAar dobro Poskrbljeno zn [jp * S, pr„n “J,b tu.ristov in posebno za nji-
$ "fmrcč lort,!Vanje' NaSe goste " tuj'ne it^ 2 manj vsi/iiv"6 z mrežami pač pa z bolj t*j){ 6'Liriičih VhrSl PrePr"-evanjem, kar na ,p»"' ' cn Pošiiiai bbznJ9m obrobju Trebnjega. f č^inimer Jf° V LraJevne gostinske objekte ' n Ski ;i [e,<"kaLepa,daniSovsitre-f niS C' PrePr‘dani, da v prave. fi\f ^EJEM VS!,enako spretni lovci.
M*1 e !"etnbnp a , ckal osebja iz priznane in hotel,« „ ovne organizacije v občini Ji# “Hcel,airi v?dstvu tovarne izprositi •JK. s^ihiečr«.®35^1114' N' "spelo. Direktor 'vhetti oe£i a''ni1, n‘ Potrebe po kolek-, m l" on ,n ,ute.Pr'reditve,češdajebilna ^ \t50 ra S nMla seJmu kaJ v'deii- Mc-”'°i da ie n a' , kaleri namreč ugotav-
*&

IZ NtkŠIH OBČIN

IZ NlkŠlH OBČIN

lil
% spSSS
Pri otrocih ni neresnih vprašani
Semiškemu vrtcu ponujajo dva razreda na Strek-Ijevcu
SEMIČ — Stiska v semiškem vrtcu traja že sedem let in je vse huja. Vrtec že dalj časa gostuje tudi v raznih zasilnih prostorih v sosednjih blokih, kar seveda ne more biti trajna rešitev. Še letos spomladi je kazalo, da bodo z dozidavo to vprašanje hitro in učinkovito spravili z dnevnega reda, a je vsa stvar propadla zaradi borih 150 milijonov dinarjev, kijih v Semiču očitno ni bilo moč spraviti skupaj. Tako so morali za to šolsko leto zavrniti 53 otrok. Kaj to za Semič in okolico pomeni, si ni težko predstavljati. Pri tem je prizadetih 53 družin, že tako velikim skrbem in težavam se pridruži še ta, kam z otrokom.
Vodstvo semiške krajevne skupnosti je našlo in vrtcu ponudilo dva razreda v šoli na Štrekljevcu in tako bi lahko v vrtec sprejeli vseh 53 zavrnjenih otrok. V semiškem vrtcu pa na to gledajo malo drugače. »Razreda v štrekljevški šoli sama po sebi kot prostora ustrezata, vendar se pri tem zastavlja cel kup drugih resnih vpra-šanj. Praktično je vsa ta predlagana zadeva s Štrekljevcem precej težja in. bojim se, marsikdaj tudi dokaj tvegano izvedljiva,« ima piomislekc vodja semiškega vrtca Mojca Hančič.
Otroci bi se morali zbirati v Semiču, od tu bi jih morali z avtobusom voziti na Štrekljevec, razreda, v katerih naj bi bila oddelka vrtca, sta v zgornjem nadstropju. Kako tja in potem spet ven varno spraviti majhne otioke? Zaradi varnosti bi morali dodatno zaposliti več varušk. Kako urediti s kurjavo, kako bo s prevozom in razdelitvijo hrane? In takih povsem praktičnih, a resnih in upoštevanja vrednih vprašanj je še več. Res pa je, da jih tisti, ki na to gledajo s strani in bolj površno, ne vidijo in jih, če jim jih zastavijo, odpravijo kot nepotrebna, izmišljena, kot odvečno komplici-ranje in lahke izgovore.
Nedvomno je več kot 50 zavrnjenih otrok resno in pomembno vprašanje za Semič. In prav.je, da se tem otrokom, če je le mogoče, zagotovi varstvo in bivanje v vrtcu. A preden bodo otroke začeli voziti na Štrekljevec, morajo bili rešena vsa vprašanja, tudi tista, ki morda nekaterim na prvi pogled zvenijo kol nepotrebna in izmišljena. z	A. B.
Po telefonu ob službo
Kadrovska štipendija je ne zagotavlja
SEMIČ — PoTobčanrošnAvni šoli seje Vesna Simonič iz Semiča vpisala na novomeško pedagoško gimnazijo, a se je po prvem letniku preusmerila na srednjo ekonomsko šolo. »Za ekonomsko sem se odločila zato, da bi imela po končanem srednjem šolanju poklic, predvsem pa zaradi tega, ker sem v semiški Iskri dobila kadrovsko štipendijo. To je bila garancija, da bom dobila službo v domačem kraju,« pripoveduje Vesna.
Takrat kot ona sta se za šolanje na srednji ekonomski šoli odločili še dve dekleti iz Semiča in vse tri so od Iskre dobivale kadrovsko štipednijo. »Seveda smo tudi obvezno in piočitniško prakso vsako leto opravljale v iskri. Po končani šoli smo se v Iskri zaposlile kot pripravnice.« Že proti koncu pripravniške dobe letos spomladi so dekleta slutila, da z nadaljnjo zaposlitvijo ne bo prav lahko. »Vendar smo se tolažile, da bodo za nas kot kadrovske štijoendistke že našli ne-

PRED PRAZNIKOM KOČEVJA
KOČEVJE V počastitev praznika občine Kočevje, 3. oktobra, bo tudi letos več prireditev. V ponedeljek, 18. septembra, so že odprli razstavo ob l()()*letnid varovanja pragozdov na Slovenskem, ki bo trajala še do 6. oktobra. V nedeljo, 24. septembra, se bo ob 16. uri začel odbojkarski turnir »Medu«. V sredo, 27. septembra, pa se bo začelo občinsko prvenstvo v tenisu, ki bo trajalo do I. oktobra.
SREČANJE NA DEBENCU
DEBENEC V soboto, 23. septembra, bo ob 13. uri pri koči Plaz na Deben-cu srečanje pohodnikov planincev. Udeleženci bodo organizirano odšli na pot iz treh smeri, in sicer ob 10. uri izpred prostorov Planinskega društva Tesnila v Trebnjem, ob 11. uri / avtobusne postaje v Mokronogu in ob 11.30 z avtobusne postaje na Mirni. Popotniki bodo lahko prišli na Debenec tudi brez vodiča, saj dp tja vodijo iz omenjenih smeri markirane poti; zadnjo, iz mokronoške smeri, so uredili prav za to srečanje. Na Debencu bodo obiskovalcem na voljo tople malice. Srečanje, ki ga organizirajo trebanjska ZTKO, PD Tesnila Trebnje in NK Dana Mirna in na katerem bo pripravilo priložnostni program PD Tesnila, se bo ob 18. uri nadaljevalo s polharsko nočjo. Podrobnejše informacije daje ZTKO Trebnje na tel. številki 44-157 in 44-102.
Vesna Simonič
kakšno delo; če že ne v pisarni, pa v proizvodnji. A smo doživele veliko razočaranje. Zadnji dan pripravništva ob tričetrt na dve popoldne so nam po telefonu sporočili, da za nas ni službe.« Ena od deklet je imela srečo in je lahko še naprej ostala za nedoločen čas, ostali dve pa sta se znašli brez službe. »Ne takrat in še danes ne morem razumeti, da za nas, štipendistke in domačinke, katerih starši že dolga leta delajo v Iskri, v tej tovarni ni dela, Vesna je za določen čas dobila delo v metliški Obrtni zadrugi, kjer je nadomeščala delavko, ko je bila na porodniški. Ko se je ta vrnila, je spet ostala brez službe. »Službo sem iskala v Črnomlju, Metliki, a kamor sem dala prošnjo, so mi rekli, daje še njih preveč. Mlada sem in imam šolo, rada bi delala, a zame ni službe. A. B.
Bo šele zima napolnila dom?
V črnomaljskem domu starejših občanov še četrtina postelj nezasedena
ČRNOMELJ — Ko so pred letom in pol odprli sodoben in prostoren dom starejših občanov v Črnomlju, so računali, da bo v začetku tega leta že povsem zaseden. To se ni uresničilo, tako daje sedaj v domu okoli 140 oskrbovancev, prostora imajo pa za 187 ljudi.
»Prostor imamo zlasti v tako imenovanem stanovanjskem delu, se pravi za pokretne ljudi, prošnje za sprejem pa dobivamo v glavnem za sprejem pol-pokretnih ali nepokretnih oskrbovancev. V začetku smo sprejemali kar vse po vrsti, kar pa ni najbolj pametna politika, in se nam je kasneje tudi maščevalo, saj smo imeli zaradi tega precej težav, štiri oskrbovance pa smo zaradi težjih prekrškov izključili. Vendar pri nas nismo strogi in se za tak ukrep odločimo v skrajni sili,« je povedal začasni direktor doma Milan Krajnc.
Približno polovica oskrbovancev doma je iz črnomaljske občine, ostala polovica pa kar iz 20 drugih slovenskih in tudi iz sosednjih hrvaških občin. Velika večina oskrbovancev potrebuje pomoč pri opravljanju življenjskih funkcij. Za to in vse ostalo delovanje doma skrbi
PRIPRAVE NA VOLITVE
KOČEVJE — Posvet o pripravah na volitve prihodnje leto je organizirala pictekli teden OK SZDL Kočevje. Udeležili so se ga predsedniki krajevnih konferenc SZDL in sekretar republiške konference SZDL Dušan Semolič.
OBRTNA CONA IZ RAZVOJNEGA DINARJA?
TREBNJE — Za 28 parcel, kolikor jih bo zajela 1. faza gradnje bodoče trebanjske obrtne cone, trenutno izdelujejo projekte za komunalno opremljanje. Celotni inženiring so Trebanjci zaupali izolski obrtni zadrugi Galeb, ki bo komunalno opremila površine in zgradila objekte do 4. gradbene faze. Izolčani bodo gradili po sistemu za trg, čeprav se bodo lahko že v začetku gradnje bodoči lastniki delavnic v trebanjski obrtni coni vključili z lastnim kapitalom. V Trebnjem pričakujejo, da bodo dobili sredstva za gradnjo cone iz razvojnega dinarja. Na novem prostoru, kjer bo po končani prvi gradbeni etapi 8 obrtnih in 20 obrtno-stanovanjskih parcel, bodo obrtniki predvidoma lahko začeli delati jeseni 1990. Način gradnje cone je po trebanjskih ocenah v dolenjskem merilu razmeroma nov.
Riko po kliringu na Zahod
V kolektivu že ukrepajo v pričakovanju, da se bodo poslabšale možnosti za klirinški izvoz_
RIBNICA France Šilc, direktor tozda Rikostorj Ribnica, vam je povedal, kako, se v Riku pripravljajo na možnost, da bi se jim izvoz, na vzhod bolj ali manj zaprl ali pa ne bi bil več spodbuden. Odgovoril je, da o tem v Riku že dolgo razmišljajo in so tudi predvideli več ukrepov predvsem na komercialnem področju, za izboljšanje kakovosti izdelkov ter pocenitev proizvodnje in izdelkov. Zahodni trg, kamor se postopno preusmerjajo, namreč ne priznava tako visokih stroškov, medtem ko s kakovostjo ni večjih težav.
Riko ima širok in zahteven program, največji dosežek pa so tako imenovane fleksibilne linije in avtomatski vozički, ki so zanimivi tako za vzhodni kot zahodni trg, najmanj pa za Jugoslavijo, saj so doslej doma prodali le enega, in
sicer na Hrvaško. Doma namreč za avtomatiko in robotiko ni zanimanja, ker o.tem ni dovolj znanja niti med strokovnjaki. Posledica tega je, da najsodobnejše tehnologije doma ne znamo uporabiti, zato pa tudi vedno bolj zaostajamo za svetom.
Riko povečuje prodajo na Zahod, predvsem v ZDA, kamor so samo v prvem polletju letos prodali 129 traktorskih nakladalcev ali 42 odstotkov vseh, kar sojih izvozili. Stiskalnice za sekundarne surovine kupujejo na Zahodu predvsem Italijani, Nizozemci in Kanadčani. Riko vedno bolj osvaja nekatere zahodne trge, da bo čim lažje prenesel pričakovane slabše možnosti za klirinški izvoz.
J. P.
Avstrija pod trebanjsko streho
Novolesov trebanjski kemijski tozd prodaja na domačem in tujem trgu — Tehnologija postopoma zastareva — Prihodnje leto obnova — Strokovnjaki
TREBNJE — V Novolesovem trebanjskem tozdu Polimeri ugotavljajo na podlagi sedanjega povpraševanja po njihovih izdelkih, daje zdajšji izbor artiklov tržno zanimiv. Novolesovi polizdelki in končni proizvodi imajo ceno razen na domačem tudi na tujem trgu.
»Kaže, da bo lita akrilna plošča, katere izdelava pomeni velik delež naše proizvodnje, še nekaj časa tržno zanimivo blago, saj je izredno široko uporabna, ker sodi akril med plemenite plastike. Najbrž najpomembnejša prednost akrila je njegova dobra propustnost za svetlobo, česar se veliko bolj kot mi zavedajo na tujem. Pri nas vseh možnosti uporabe še nismo izkoristili,« pravi direktor tozda Ciril Pungartnik. Na tej osnovi bodo v tozdu lahko v iskanju svojih neizkoriščenih možnosti razširili zdajšnji program, tj. izdelavo litega akrila in litega poliamida ter deloma predelavo teh materialov v končne proizvode V vrsti Novolesovih končnih izdel-
kov iz akrila pozna tržišče zlasti svetlobne kupole in svetlobne trakove za nadstreške, čeprav delajo v tem trebanjskem tozdu iz akrila deloma tudi galanterijo. Svetlobnike dobavljajo kupcem bodisi neposredno, bodisi s posredovanjem kombinata Novoles. Približno dve leti izvažajo svetlobne elemente s posredovanjem dunajske firme tudi v Avstrijo, toda delež tega in izvoza na splošno je v tozdovem skupnem izkupičku sorazmerno skromen.
Danes 140-članski delovni kolektiv je pred 14 ieti izdelal svoje prve svet-lobnike injih pnrdal ravenski železarni. Žal ga ta obletnica, ki bi jo lahko praznoval letdšnjo jesen, spominja še, da
56-članski kolektiv. »Število zaposlenih je še pod normativi in prisiljeni smo delati nadure, vendar to ni rešitev in slej ko prej bomo morali vsaj za določen čas zaposliti še kakšnega. Naš kolektiv je
INFLACIJA NAJEDA ŠTIPENDIJE
RIBNICA — Štipendije iz združenih sredstev naj bi izplačevali srednješolcem in študentom v tistem mesecu, za katerega so dane. Izplačilo se namreč zavleče celo do 20 dni v naslednji mesec. Pri današnji inflaciji je torej prejemnik štipendije ob lep del štipendije, saj mora običajno plačevati hrano in stanovanje celo vnaprej. Podobno je tudi pri povrnitvi plačila za vozne karte, ki jo dobe plačano po okoli 50 dneh od dneva, ko sojo kupili. Z ozirom na presežek denarja v skladu združenih sredstev za štijrendije bi lahko dijakom in študentom redneje plačevali štijrendije in drugo, meni delegat Šilc.
PITNO VODO TRAVNI GORI
TRAVNA GORA — Poročali smo, daje nekdanji turistični dom na Travni gori v občini Ribnica prevzela v upravljanje Gasilska zveza Slovenije, kljub temu pa dom ne zaživi. Doslej se je v njem izmenjalo že nekaj vodstvenih ekip. zdaj pa so spet oddali dom za 5 let v najem novi družini, medtem ko si je okoliške objekte (lovski dom in bungalove) pridržala Gasilska zveza in jih namerava osposobiti za koriščenje. Ugotovili pa so tudi, da sedanje vodovodno zajetje in vodni zbiralnik ne zadošča za potrebe doma in drugih objektov, saj v bungalovih na primer sploh še ni tekoče vode. Do pitne vode lahko pridejo tako, da z vrtinami odkrijejo močnejši izvir ali pa dajo sem gor črpajo iz [zberi pri Sodražici.
mlad, kar je po svoje dobro, jasno pa je, da še nimamo vseh potrebnih izkušenj pri tako specifičnem delu,« pravi Krajnc.
Za september znaša oskrbnina v dvoposteljni sobi 5,40 milijona dinajev; za nepokretnega oskrbovanca, ki potrebuje pomoč pri opravljanju večine življenjskih funkcij, znaša dodatek 1,60 milijona dinajev. Za zdravstveni del pa skoraj še enkrat toliko doda zdravstvena skupnost, tako da v tem mesecu pride popolna oskrba v črnomaljskem domu dobrih 10 milijonov dinarjev. Približno polovico oskrbovancev doma je samoplačnikov, četrtini pa celotno oskrbnino plačuje socialno skrbstvo.
Tako kot lansko jesen se tudi letos precej ljudi zanima za sprejem samo za čez zimo. Letos spomladi je samo v enem mesecu zapustilo dom_23 takih, ki so v domu samo prezimili. Če bo prostor, bodo tudi letos sprejeli vse te »prezimovalce«.
A. B.
IZVRŠNIKI O IT ASU
KOČEVJE — Občinski izvršni svet je na zadnji seji sprejel poročilo začasnega organa družbenega varstva v Itasu skupaj s predlaganimi rešitvami. Poročilo ugotavlja, da je Itas v času trajanja družbenega varstva (od 1. maja dalje) posloval skoraj pozitivno, k čemur so pripomogli sprejeti ukrepi. Med ukrepi je predvideno, da bodo poslej imeli v Itasu štiri proizvodne programe, v katerih pa bodo lahko zaposlili od 584 (največ) do 426 (najmanj) sedanjih več kot 800 članov kolektiva. Izvršni svet je sprejel še sklep, da bodo slednji člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa družbenega varstva na čelu z Ivanom Hrkačem opravljali to svoje delo 100-odstotno v Itasu. Sprejeto je bilo tudi, da se zaradi preobremenjenosti razreši član ZKPO Franc Ahac in na njegovo mesto imenuje Walter Mislej.
Kje si, TV Ljubljana?
Dogovor s televizijci, ki naj bi pripomogel, da Kočevska ne bo več bela lisa
KOČEVJE — V Kočevju ugotavljajo, daje njihova občina na televiziji premalo prisotna oziroma v zadnjih nekaj letih skoraj ne več. Zato je občinsko vodstvo pretekli teden organiziralo razgovor z direktorjem programov TV Ljubljana Stanetom Grahom in z nekaterimi uredniki. Dogovorili so se o stalnem pokrivanju terena in organizaciji TV dopisništva v Kočevju v sodelovanju z Radiom Ljubljana.
Nadalje so se dogovorili za snemanje štirih oddaj o zgodovini tega območja. Pri tem bodo urednici Heleni Koder pomagali domači strokovnjaki. Nadaljnjih pet oddaj bo tudi dokumentiranih, in sicer o temi gozd, živali, ljudje. V njih bo prikazana narava tega dela Slovenije in
njena ohranjenost, značilne živali pa tudi lovske in druge zanimivosti. Te oddaje bodo osnova za komer-, cialni film o Kočevski, namenjen tudi prodaji ali izmenjavi s tujimi TV hišami, zaradi česar bo narejen v treh jezikih. Po njem bodo posneli še več propagandnih kaset o posameznih zvrsteh turizma, namenjene pa bodo turistični propagandi.
Na sestanku je bilo tudi ugotovljeno, daje kočevsko gospodarstvo popolnoma odsotno pri ekonomski propagandi ljubljanske TV, kar bodo tudi skušali popraviti. Poleg tega bo TV Ljubljana opravila raziskave o tem, kako bi zagotovili televizijski sprejem na območju vse kočevske občine.
J. P.
ima pod svojo streho iztrošene naprave. »Imamo tehnologijo, ki je bila na ustrezni tehnični ravni ob koncu 60. let, nimamo pa tehnologije, ki bi sodila v 90. leta. Zato pripravljamo program tehnične sanacije proizvodnje akrilnih plošč. Kolikor bodo dopuščale finančne
• Trenutno pa je v tovarni v veliki meri že v teku kadrovska sanacija. V primeijavi s preteklostjo, ko v centralizirani štipendijski politiki potrebe posameznih tozdov niso prav prišle do izraza, je s sistematičnim podeljevanjem štipendij bodočim strokovnjakom danes tozd Polimeri vsaj korak na boljšem.
možnosti, bomo mora! iti drugo leto v rekonstrukcijo tega dela proizvodnje,« napoveduje direktor.
M. LUZAR
POVSOD SPODBUDITI USTVARJALNOST
RIBNICA — Anica Benčina, ravnateljica osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici, je te'dni predlagala vodstvu občinske skupščine, naj bi, vsaj kar se šol tiče, posodobili počatitev spomina na bitko v Jelenovem Žlebu, ki je bila 26. marca 1943. v spomin nanjo pa občina Ribnica praznuje svoj občinski praznik. Po njenem predlogu naj bi že oktobra SZDL razpisala po vseh šolah v občini natečaj na temo »Ustvarjalnost mladih«. Gre za ustvarjalnost v materinem jeziku, pri likovnem pouku in pri drugih oblikah šolskih dejavnosti. Tak natečaj naj bi veljal tudi za srednjo šolo v Kočevju, kjer je veliko ribniških dijakov, domača občina pa je z njimi izgubila stik. Seveda bi z mladimi iz ribniške občine, ki se šolajo in študirajo po drugih občinah, kazalo navezati tudi stike ter odkupovati njihove seminarske in diplomske naloge, pomembne za občino. Najboljša dela mladih od osnovne šole do univerze pa bi nato pokazali na razstavi ob občinskem prazniku.
Seveda taka misel zasluži vso pohvalo. Kazalo pa bi jo morda razširiti še s tem, da bi hkrati ali pa ločeno prikazali tudi ustvarjalnost (mladih) delavcev, tehnikov in inženirjev.
J. P.
Zelena bratovščina zdaj ima kočo
Mokronoška lovska družina odpira svoje prosto-re — Domači in tuii
MOKRONOG — Po dosedanji n napovedih mokronoških lovcev naj bi to soboto ob 16. uri slovesno odprli kočo LD Mokronog v Prelogah na pobočju Žalostne gore. S to stavbo, v katero so po začetku gradnje leta 1987 doslej udarniško »vdelali« okrog 7.000 delovnih ur. so si mokronoški ljubitelji narave in lova rešili trojni problem. Zdaj, ko bodo imeli to 8 krat 10 metrov veliko hišo z vodovodom, elektriko in telefonom, ne bodo več edina lovska družina v novomeški zvezi brez koče. Brez zadrege bodo lahko povabili stalne lovske goste iz tujine, ker bodo ti lahko prenočili v dveh sobah v koči. Poslej bo mokronoška lovska družina lahko sestankovala v svojih prostorih in bo lahko shranila na varno svoj arhiv za 25 let nazaj, česar doslej ni mogla narediti.
26-članski mokronoški zeleni bratovščini, ki naj bi v doglednem času dobila v polnopravno članstvo tudi prvo žensko-lovca, bo po otvoritvi prostorov pomenilo veliko več kot doslej tudi nekaj nad 3.000 hektarov veliko lovišče. To lovišče so že doslej za sprotitev radi uporabljali lovci iz Avstrije, Italije in Nemčije. Večkrat pa je že prišel tja izživet lovsko strast tudi družaben lichtensteinski princ, da domačih lovcev, med njimi Marka Bulca, niti ne omenjamo.
L. M.
U
IZ NKŠIH OBČIN
ras«]
IZ NKŠIH OBČIN

LJ
Ceste so prve, a kaj še zraven?
Brežice — dobrodošle so pobude krajanov o namenih novega samoprispevka
BREŽICE — September je letos zelo živ. Krajani se zbirajo na sestankih, da bi povedali, kaj mislijo o možnosti novega referenduma (predvidoma v decembru-za občinski samoprispevek, in da pretehtajo predlagani osnutek, ki vsebuje nadaljevanje cestnega programa. Zbori občinske skupščine so za pripravo pooblastili strokovno komisijo, kije spremljala uresničevanje 5. referendumskega programa. Taje bil izpeljan do zadnjega metra, zato je vsak dobil svoje in v krajevni skupnosti ni nezadovoljnežev.
Za razpis referenduma se morajo munalnem dinarju edini stalni vir za
občani opredeliti do sredine oktobra in to je čas, ko bodo s svojimi pobudami dopolnjevali vsebino programa. Po besedah sektretarja OK SZDL Srečka Zoreta je program možno razširiti tudi na druge dejavnosti, če so skupnega občinskega pomena in ne samo v interesu ene ali dveh krajevnih skupnosti. Le tako je mogoče računati na podporo v vseh okoljih. Zore je še dodal, da morajo krajevne skupnosti v samoprispevku zadržati svoj delež, ker je ta ob ko-
izpeljavo njihovih komunalnih pro-
ZNOVA KINO V KRMELJU
KRMELJ — Po približno štirih letih premora bodo v Krmelju v tamkajšnjem domu Svobode spet začeli vrteti filme. Za oživitev kina v drugem središču sevniške občine imata največ zaslug krmeljska DPD Svoboda in sevniška Zveza kulturnih organizacij. Prva filmska predstava, ki bo v soboto, 16. septembra, ob 19. uri (tudi vse prihodnje predstave se bodo pričele ob tem času!-, pričenja z avanturističnim filmom pomenljivega naslova — Vrnitev Novaha Groma.
• Novi cestni program 6. referenduma vsebuje po varianti A polaganje šestcentimetrskega asfaltnega sloja na vse makadamske ceste, ki so bile v obdobju 1983 — 1984 razvrščene v lokalne oziroma občinske. Po različici B bi položili enako debel sloj asfalta na makadamske krajevne ceste, ki so predlagane za prekategorizacijo v občinske, v letu 1989. Program C vključuje vse lokalne ceste iz petega referendumskega programa in krajevne poti, modemiziarne s sredstvi KS in krajanov, ki so letos predvidene za razvrstitev v lokalne. Nanje bi nanesli le tri centimetre debel prepla-stitveni sloj asfalta. Prva varianta obsega 44 km, druga 45 in tretja 53. Po julijskih cenah velja prva 5.100 starih milijard, druga 5.600 in tretja 2.960 milijard starih dinarjev.
za pridobitev dodatnih virov iz združevanja v republiki.
Do zaključka razprave v prvi polovici oktobra pričakujejo v Socialistični zvezi veliko pobud in predlogov, zato jo bo spremljal tudi izvršni svet občinske skupščine in do seje občinske konference SZDL v drugi tretjini oktobra predvidel načine za reševanje najbolj perečih zadev v krajevnih skupnostih, ki ne bodo sprejete v skupni referendumski program.
J. TEPPEY
gramov. V razpravah, ki so ta čas stekle po občini, bodo ljudi seznanili tudi z možnostjo, da bi del zbranih sredstev namenili kot soudeležbo občine ali KS
Zid strahu pred mladimi
BREŽICE: 200 PROŠENJ VEČ
BREŽICE — Draginja obrača sliko socialne trdnosti in družine, ki so še včeraj lahko vzdrževale študenta, tega ne morejo več. Zaradi tega se množi število prosilcev za štipendije iz združenih sredstev. Občinska skupnost za zaposlovanje je letos prejela kar 200 prošenj več kot lani v tem času. Trenutno ima 653 vlog, lani pa jih je prispelo le 423. Razlog za večje število prosil-cevje tudi upadanje kadrovskih štipendij. Naj višja možna štipendija je 3,23 milijona dinarjev za študenta in 2,96 milijona za učenca. Zelo pridni in uspešni štipendisti lahko iztržijo nekaj stotisočakov več: za prav dober uspeh okoli 270 tisoč dinarjev in za odličen uspeh 540 tisoč.
Za odklanjanje pripravnikov ni opravičila
BETON BO SAMOSTOJNO
PODJETJE
BREŽICE— Vrata za nove zaposlitve in pripravništvo se zapirajo. Medtem ko je za sprejemanje novih delavcev kar nekaj opravičljivih razlogov, jih za odklanjanje pripravništva zagotovo ni. V brežiSki občini čaka na prakso 38 kandidatov, v krški 27 inv sevniSki 18. Ko se mladi obračajo na delovne kolektive, le izjemoma naletijo na dober odziv.
Odklanjanje ali celo strah pred pripravniki bi se moral zdaj praviloma dokončno razbliniti, saj skupnost za zaposlovanjefinancira njihovo prakso in jim zagotavlja minimalni osebni dohodek. Morda bo poimenski seznam kandidatov za prakso, ki so ga ta mesec prejele vse posavskefirme, laže prebil gluhi zid, s katerim se obdajajo kadro vske službe.
sti manjšajo, saj so na primer v Posavju maja razpisali skoraj za 30 odst. prostih mest manj kot lani v tem času. Julija je bilo v brežiški občini 436prosilcev, avgusta 467 in konec tega meseca jih bo spet več, ker se vračajo sezonci in mladi iz šoL
Po drugi strani pa visoko šolani kadri različnih strok zapuščajo občino, ker jim nočejo ali ne znajo ponuditi primernega dela, čeprav so to diplomiram ekonomisti Tako se začarani krog štb pendiranja za razvito Slovenijo nadaljuje. Životarjenje po utečenem vzorcu je potemtakem za okolje bolj sprejemljivo kot tveganje s kvaliteto in novimi idejami
J. TEPPEY
Zdaj v kolektivih res ne morejo več govoriti da so praktikanti zanje preveliko breme.
Tudi za tiste, ki iščejo delo, se možno-
SEVNICA — Že zaradi betonarne bi imeli, po besedah direktorja tozda Gradbeništvo SGD Beton v Sevnici, Makarija Krala, dovolj trdno osnovo za ustanovitev samostojne organizacije v Sevnici. Zato je pričakovati dovolj dela za dobro stotnijo delavcev. Na referendumu seje od 126 delavcev za izločitev iz SGD Beton Zagorje opredelilo ogromno število ljudi — 103 delavci. Beton se bo moral nasloniti na svoje sile in znanje. Na ponedeljkovi seji IS SO Sevnica so se seznanili z obema ponujenima inačicama nove organiziranosti, vodstvo sevniškega Betona pa so opozorili, da to nikakor ne bo občinsko podjetje in ne bo moglo pričakovati naklonjenosti občinske politike v hudi konkurenci na trgu.
Irena Simčič
Vabi s cenami
»Irena« v Kostanjevici misli na kupce s tankimi denarnicami
KOSTANJEVICA — »Prodajalno sem odprla nekako po naključju: moje nekdanje delovno mesto so ukinili, zato sem začela razmišljati o tem, kaj bi lahko sploh počela. Potem mi je svoj nekdanji lokal ponudil v uporabo stric in tako sem se končno odločila za prodajalno konfekcije,« pravi Irena Simčič iz Kostanjevice.
V prijetno urejen lokal v malce odmaknjenem delu Kostanjevice v Resljevi ulici kupci kaj radi zahajajo, saj je izbira dokaj velika, kar zadeva žensko in otroško konfekcijo. »Vendar se s prodajo ne morem posebno pohvaliti, kajti pozna se, da imajo ljudje vse manj denarja, cene pa so visoke in previsoke za poprečen žep. Seveda mislim na kupce s tankimi denarnicami, zato pri nabavi gledam, da dobim čim boljše blago za čim nižjo ceno. Lahko rečem, da so pri meni cene za približno petino nižje kot v ostalih prodajalnah, ker pač sklepam z zasebniki, Veletekstilom iz Ljubljane, Tkanino iz Celja in drugimi tako ugodne pogodbe,« je povedala Irena in hkrati dodala, da so nekateri izdelki tudi še enkrat cenejši, še posebej v primerih, ko gre za stare zaloge.
»Kaj več kot eno plačo, kakršno sem imela na prejšnjem delu, niti nisem pričakovala. Seveda pa kljub temu nisem rada brez dela in težko prenašam prazno prodajalno, kar se mi tudi zgodi. Zato že razmišljam o tem, da bom prodajalno morda preselila v ožje središče Kostanjevice. Lahko pa bom tudi razširila ponudbo in tu uredila prijetno trgovinico z mešanim blagom, kakršne so bile nekoč značilne za manjša mesta in podeželje.«
Običajno se vse konča pri črnem in belem kruhu
V novi pekarni drugače
CERKLJE OB KRKI — Na začetku tega meseca sta Vid Papež in Brane Musar zopet ogrebi peči v nekdanji Pe-gamovi pekami. Čeprav pravijo, da »v španoviji še pes crkne«, sta se dela vendarle lotila skupaj in za začetek kar dobro shajata drug ob drugem. Za zares dobro delo bosta sicer potrebovala še kakšno pomoč, toda o tem bo odločal poslovni uspeh.
Dnevno spečeta okrog 200 kilogramov različnih vrst kruha in peciva, ki ga prodajata v prodajalni ob pekami, svoje usluge pa ponujata tudi šolam, menzam in gostincem. Posebno pozornost sta posvetila peki domačega kruha, za kar imata vse pogoje, saj ga pečeta v domači peči in je razen mešanja vse delo ročno. Njuna želja je, da bi zagotovila čim večjo raznovrstnost v ponudbi kruha, ki ie na našem tržišču sicer zelo revna.
»Ni redko, da pride kupec v prodajalno in zahteva enostavno črn ali bel kruh; to je ponavadi vse, kar ljudje poznajo. Tako smo jih pač navadili in ne bi bilo slabo, če bi tudi pri nas jedli manj kruha, a bolj kvalitetnega. Naša raven prehranjevanja s kruhom se kaže tudi pri gostilničarjih, ki prav tako najraje naročijo standardne bele in čme kruhe in pri tem se zanje ponudba kruha konča. Res škoda, ko je pa toliko različnih možnosti, od rženega, koruznega do graham kruha, in tudi oblike so lahko zelo različne,« pravi Brane Musar.
Papež in Musar v prodajalni ljudem tudi svetujeta, čeprav seveda iz lastnih interesov. Prodajalno odpreta že ob petih zjutraj, ko si mimoidoči delavci kupujejo sveže žemlje in drugo pecivo za zajtrk, zapreta pa šele ob 16. uri popoldan.
B. D.
DENARJA ZA DOM UPOKOJENCEV ŠE MANJKA
KRŠKO — Čeprav je za gradnjo novega doma upokojencev v Krškem že veliko opravljenega, pa okoli gradnje še ni vse dogovorjeno. Za sedaj v Krškem razpolagajo samo s svojimi sredstvi, medtem ko sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja še niso zagotovljena. Dokončen dogovor bo menda sklenjen konec tega meseca ali oktobra.
Združene moči Iskre za Evropo 92
VRSTE ZK SE REDČIJO
Sevniške plače skoraj četrtino za slovenskimi
Takega zaostajanja še ne pomnijo
SEVNICA — V samoniklem sevniškem gospodarstvu, kjer prevladuje delovno intenzivna industrija, zlasti še tekstilna, prav nič ne kaže, da bi utegnili razmeronui dobro gospodarjenje v zadnjih letih izraziti še v boljših plačah delavcev. Tako pa zdajsevniškigospodarstveniki le nemočno premlevajo poslovanje v minulem obdobju, ugotavljajo, kje presegajo in kje zaostajajo za republiškim povprečjem, capljanje, merjeno v višini mesečnega osebnega dohodka, pa je vse bolj za slovenskim povprečjem.
Na ponedeljkovi seji sevniškega izvršnega sveta so se potem, ko so približno tri ure modrovali o poslovanju v prvem letošnjem polletju, kar je prej ko slej zapoznelo početje, člani vlade lahko kar zgrozili oh podatku, da so ob polletju plače v sevniškem gospodarstvu celo za 24 odstotkov nižje od republiškega povprečja, v negospodarstvu pa za 15.7 odstotkov. Zaman je potem jadikovanje. zakaj Sevnici primanjkuje strokovnjakov.
Prav nič ne bo zaleglo, ako bo ob begu možganov kaka pravoverna organizacija spraševala partijskega sekretarja, kaj in kako zdaj. In nehote v takih primerih nesamostojnega snovanja kadrovske politike lahko dobi lokalna partija dokaj razpoznavne signale da še ni napočil pravi čas za sestop z oblasti. Tega partijskim veljakom niti ne bi bilo treba dvakrat reči, kajti sladka je opojnost oblasti in zato toliko težje slo vo od moči, ki jo 'ta oblast prinaša sama po sebi.
P. PERC
Pred referendumom o združitvi Iskrinih tovarn v Kostanjevici in Šentjerneju
KOSTANJEVICA — Tudi v Iskrini Industrijski elektroniki v Kostanjevici se pripravljajo na združitev s šentjernejsko sestro in bodo tako po nekaj letih popravili napako, ki jo je zagrešila politika, ko je na silo in pogosto brez utemeljenega razloga atomizirala naše gospodarstvo.
Direktor kostanjeviške Iskre Peter teče voda v grlo, čeprav razmere za nas
vse svoje sile, ki jih v 1500-članskem bodočem kolektivu tudi ne bo manjkalo.«
Luštek sicer meni, da atomizacija v tistem času niti ni bila tako škodljiva, saj so bili tozdi prisiljeni iskati svoj prostor na trgu. V to pa so bili prisiljeni tudi zaradi tega, ker so bile vezi z Iskrino delovno organizacijo Elementi rahle in, lahko bi rekli, neobvezujoče za delovno organizacijo. »Tak način poslovanja je sicer utrdil naše življenjske sposobnosti, zdaj pa se kaže ponovna potreba po povezovanju in združevanju, kakršno je značilno tudi za Evropo 92. Povedati pa moram še, da smo v šentjernejsko Iskro doslej že bili združeni, sodelovanje pa je teklo tudi potem, ko smo bili formalno narazen,« pravi Luštek.
V Kostanjevici pričakujejo od ponovne združitve z iskro iz Šentjerneja večjo socialno gotovost za delavce in seveda tudi višje plače. »Sedaj nam ne
niso najbolj ugodne, saj nas pestijo dragi krediti, pomanjkanje denaija. Vendar pa je načrt združitve nastal na temeljih razmišljanja o naši prihodnosti. Ta pa je samo na zunanjih trgih, kajti domači je že zasičen. Na tujem pa bomo lahko poslovali le, če bomo kadrovsko, kapitalno močnejši. Torej je namen te združitve predvsem v tem, da združimo
V Kostanjevici so že razpravljali o združitvi, stekle pa so tudi druge priprave. Že ta teden se bodo o tem pogovorili na sestankih sindikalnih skupin, 27. septembra pa se bodo delavci odločali za ali proti. V kostanjeviškem tozdu so domala prepričani, da bodo delavci za. O tem jih lahko prepriča tudi dosedanja poslovna politika obeh Isker, ki sta se tako na domačem kot na tujem trgu že dobro uveljavili.	j ^
SEVNICA — Ob razpravi o prenovi Zveze komunistov je prešnji četrtek predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK pri predsedstvu OK ZK Sevnica Maks Zupanc predlagal P OK ZK v imenu komisije ustanovitev novih osnovnih organizacij v Konfekciji Lisca Sevnica in v Tehnoloških sistemih Selnica ter ukinitev 00 ZK Lisca DSSS, Krojilnica, Šivalnica in Blagovni promet (zaradi reorganizacije delovne organizacije), Trubarjev dom Loka, Komunala, Srednja tekstilna šola in krajevna organizacija Sevnica 3, OŠ Šentjanž in samoupravne interesne skupnosti (zaradi premajhnega števila članov, zaradi izstopov) in OO ZK Impoljca (zaradi neaktivnosti).
Pomoč članom je pred proslavo
Društvo invalidov v Sevnici praznuje letos 15-letnico uspešnega dela
ZA PIPCE IN STOLČKE NAJVEČ KUPCEV
BREŽICE — Obrtno združenje zadruge Grič in Metalgrad sta letos prvič skupaj predstavila obrt brežiške občine
SEVNICA — Sprva so pri sevniškem društvu invalidov načrtovali, da bodo letošnjo 15-letnico društva počastili s proslavo. Ko pa so v vodstvu preračunali, koliko bi stal nakup priznanj in daril pa vse drugo, kar spada k proslavi, so brž spoznali, da to ne bi bilo v skladu z gmotnimi možnostmi niti cilji društva. Zato so avgusta letos v predsedstvu sklenili, da bodo denar, ki bi ga porabili za proslavo 15-letnice, raje porabili za obdaritev in pomoč članom.
To je naposled tudi v skladu s poglavitnim namenom društva, ki so ga leta
1974 ustanovili zanesenjaki s Francijem Žvegličem, Jožetom Radejem in še nekaterimi člani na čelu. Sklenili so, da
bodo pač po svojih močeh pomagali članstvu, prirejali družabna srečanja in
na celjskem sejmu. Predsednica zdru-Ža
ženja Jožica Žagar se je pohvalila učinkom skupnega nastopa in prostorom, ki so jim ga dodelili. Brežičani tokrat niso bili odrinjeni v neviden kot, zato so obiskovalci njihove izdelke hitro opazili. Najbolj so povpraševali po pipcih in otroških stolčkih. Združenje je povabilo na sejem predstavnike domače občine, da so se po ogledu z njimi pogovorili o urejanju obrtnih con in drugih perečih problemih. Tajnica združenja Ida Križanec je povedala, da so v občini predvidene tri cone in da bo najprej dokončana v Dobovi. Za njo bo na vrsti Krška vas in potem še cona v Bre-žicah. Nekaj se torej le premika.
VEČ KOT 4700 SEVNIČANOV PODPISALO
SEVNICA — Okrog 4700 Sevni-čanov je doslej podpisalo temeljno listino Slovenije. To je približno 33 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Najbolje so se odrezali pri podpis vanju v krajevni skupnosti Šentjanž

/
in Tržišče, najslabše pa v krajevnih skupnostih Boštanj in Primož. Menijo, da bo že lep uspeh, če bo še do konca tega tedna podpisalo listino toliko občanov, da bi presegli polovico vseh volilcev.

J
Franc Žveglič, predsednik društva invalidov v Sevnici
izlete, se udeleževali in tudi sami organizirali športne prireditve, predvsem v streljanju z zračno puško in šahu. Ker denarja društvo invalidov nikoli ni imelo na pretek, seveda socialnih programov še daleč ne bi mogli uresničevati, kot so si zastavili, če ne bi bilo širše družbene pomoči. Se večji posluh družbe pa invalidi pričakujejo tedaj, ko snujejo nove zgradbe in projektanti ali investitorji (ali pa kar oboji!) pozabljajo na arhitektonske ovire za invalide.
»Organizacijsko smo se predvsem leta 1987 močno okrepili, bistveno smo skrajšali in poenostavili poti odločitve do izvedbe najrazličnejših obveznosti, kar nam v tem trenutku daje jamstvo, da bomo zastavljene cilje uresničili. Kaj naj še rečem ob jubileju? To, da so bili naši začetki izredno skromni, da smo se lotili dela resno in z veliko volje, da bi premagali vsakdanje težave, s katerimi se invalidi že tako srečujemo. Kakor imamo invalidi svoje probleme, je tudi društvo nekaj časa bilo v precej globoki krizi, iz katere pa smo se izvili r našo neuničljivo trdoživostjo in voljo do življenja ter medsebojnega druženja,« pravi prizadevni predsednik sevniškega društva invalidov, njegov motor in duša hkrati, Franci Žveglič.
P. P.
Novo v Brežicah!
—A i
POZOR. OTROCI NA CESTI!.' Začetek šolskega lem je zdaj že lep C#, nami in na cestah je vse polno otroMJ nj ihovo varnost je marsikje dobro po»R
ljeno, a napak vendarle ne manjka. , žicah na primer šolski avtobusi ustavljv tudi nasproti zdravstvenega doma. za avtobusno postajališče ob cesti je tu*j cer urejen, vendar ne pomaga kaj dosti, | se avtobus postavi v nasprotno sfflCt odpre vrata naravnost na cesto. I ROLOPLAST SE PREDSTAVI -Obrtni sejem v Celju je zaprl svoja '™? številnim obiskovalcem, med kateri® , bili tudi Brežičani. Slednji so si na sej®U pozornostjo ogledali tudi razstavni pr<®J domačega Roloplasta, ki seje na predstavil s pisano ponudbo rolet ins." neslavnim reklamnim napisom: »M® > lete sa kutijom«.	j
NE, ZNANJE PA NE! - Ankdri gospodarskih organizacijah občine B® ce so pokazale, da so podjetja pretežno , zadovoljna s svojo kadrovsko zasetR
Menda obstaja celo organizacija, v k*.. nihče izmed zaposlenih nima višje«®
razbe od srednje, a so vseeno navedli nimajo prav nobenih potreb po kadn višjo ali visoko šolo. Čudno! Ali P3 w ne.	.J
POLETJE V PEKU — Prebivaj Brežic so šteti zadnji poletni dnevi, a * ustavljajo pred izložbenim oknom P®' jalne Peko, kjer piše Poletje ’89. UR namreč, da bo za steklom še kaj poy, cen, toda tam so že jesenski mode1
predvsem — jesenske cene!
Iž BRf ŽIŠK£ttin PORODNIŠNICE
V času od 9. do 14. so v brežiški ptR
nišnici rodile: Majda Suban iz BrejjC,
Matejo, Anica Kvartuh z Malega1 — Tjašo, Draga Koritnik iz KtškegjL Samantho Sammy, Vera Selak iz R° j
Samantho Sammy, Vera Selak iz i""v
—	Uroša, Melita Baškovič iz Brczdrj Gore —Tadeja, Martina Plevel iz hm 1
—	Amadejo, Vera Panič iz Brez|C Aleksandra, Alojzija Glavač iz Bre**^ Vesno, Jožica Qlovec iz. Brloga
Sin"’1*' lin*?
ža, Jožica Dukič iz Blatnega Majda Katič iz Velikega Trna -Ana Marija Polšak iz Leskovca Branka Ogorevc s Piršenbrega Čestitamo!
II
Krške novice j Is
VALVASORJEVA HIŠA
P
Pold
Dolenjski list odkril, v kakšnem sh#, Sla, Valvasorjeva hiša v Krškem, seje visti la komisija in si stanje prizadete	njm
dala. Kot poroča tajnik KS Krf»J gj druj Vladič, k, je novinarja Doton^jst Vi^ prvi popeljal v nišo, so bili člani naravnost z.gioženi nad stanjem »
»Da sc kaj takega dogaja v Krške11’' ' , sal < nem kulturnem mestu, je pa res odHov, dejali v en glas. In so na kraju samem Oba lovili, da bo treba hišo vsaj posprav . sekati grmovje in očistiti plevel pap „ so n njem dvorišču, hišo pa zaklenit'- r ■ ^ čaka do 300*letnice prve izdaje Slave ^ vodine Kranjske!!!	.c,
ZDRAVSTVENI DOM - y i7a': času se vse manj govori o gradnji n°. (j "9 g zdravstvenega doma v Krškem, v£®^ p "Jih zamisel ni povsem utonila v poz? ^ njih najnovejših podatkih bo gradnja - j, |_ucj 257.782.766.000 novih din; dosku ^
din. Kdor zna to vsoto povedal' * u
dinarjih, dobi za pivo v največjem
hotelu.
NIKAR TAKO! - Kadar se go^ hieri šoferji iz Pionirjeve gramoznice OOr^ skuj
kratek sprehod do Krškega n ^ sken drugam, bi lahko poskrbeli za	prej
njihove tovornjake vsaj malo PR« der< Dogaja se namreč, da s teh tovo™njtf F. ^
padajo na cesto kol jajca velik' ka ^ pesek, vse skupaj pa prestrežejo n' ., v. » ga sluteči vozniki osebnih avtomo ut
Sevniški pabrf
iedu
Pi
stop
najp
(POKOPALIŠČE — Razni škR“, tiskarski so med temi najprizade J J kar naprej nekaj coprajo in stvar'jfj p, čajo. Tako je škrat v prejšnji ste
pa so se piscu in organizatorju P . privoščljivo muzali. Nič ne de. za ,ppji prireditev na sevniškem kopah	r|
mo, da bo tokrat šlo brez nelj . oRr0. hied pone!) je lepo uspela in je PrlV?.?L Kri* ^°ra 600obiskovalcev. Vodja kopaJ'-	*6. s
jan Janc ml. pa za prihodnjo ... pf0glkan,
zonopogumnosnuješebogatej-, • 0j|i" Jppc
zabavnih prireditev, kjer naj t® p|, račun tako ljubitelji zabavne s neSlji' narodnozabavne glasbe..Skoraj	.	4	,
bodo nastopili tudi sloviti Avs pili 4 V; to prireditev bodo še posebej P*’	^ n °tla
športno panogo v Sevnici na ja h* Har( Rokometni klub Sevnica up 'ipan?11, Saj: mladinci, ki so odšli s trenerjem r Wu r j Radeče, le prišli nazaj v Sf .Vo igr?L tJi dni bo jasno, ali bodo sploh »> p "d,
tnnLiiran/u krivi CAolilŠlil
)<V|! * /1
:as»\
s^j
'Bit'
# ost«) tuš-iti,« er it
iJ
Vlili
ni*
m
ostal
ejffl‘ s Hi nir°’,
elt
3refr
oV ;dt> u tf izot
Ji*
Irih
j«5
se«
i($
s
#*
i
tiri'
ir
tir«'
|
c
ic
lili«
■tM
ini*
uCJ
Knjiga o »gibljivih slikah«
Publikacijo Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929 — 1955 izpod peresa I. Nemaniča izdal Arhiv _______________________Slovenije_____________________.
NOVO MESTO — Prireditve, ki so jih Novomeščani pripravili v počastitev 90-letnice rojstva svojega slavnega sorojaka akademika Božidarja Jak-ca> akademskega slikarja in očeta slovenske grafike, so se iztekle in kot zadnjo lahko štejemo projekcijo Jakčevih filmo v v ponedeljek prejšnji leden v Domu kulture hkrati spredsta vitvijo knjige Ivana Nemaniča Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929— 1955, kije izšla kot najnovejša publikacija Arhiva Slovenije.
Kot je zapisal Naško Križnar i’ Književnih listih, predstavlja to Nemani-cevo delo natančen inventar Jakčevih filmov, urejen po kronološkem vrstnem redu in opremljen z običajnimi registri »Ta zanimiva knjiga omogoča nove poglede na Jakčevo filmsko ustvarjalnost, čeprav se besedilo ne spušča v filmsko estetsko obravnavo ali v kakršnokoli interpretacijo Jakčevih fil-tnov,« poudarja Križnar.
Jakac ni niti prvi niti zadnji slovenski filmar med obema vojnama, kameno je vzel v roke, ko je pionirska doba (nemega) filma pri nas že minila. Toda v nasprotju s sodobnikom Metodom Badjuro, ki sta ga pri podobnem delu vodila slo venski nadih, pred vsem pa profesionalnost, je Jakac ostal vseskozi Jamski amater in po prepričanju svetovljan. Vedno pa je zaslutil, da takrat, o sproži kamero, ustvarja dokument. Kot snemalec je bil nevsiljiva priča tevilnih izsekov slovenskega življenja med obema vojnama in tudi med sa-m° 2. svetovno vojno. Vendar ni skoraj nikoli snemal iz žarišča dogajanja, Marveč z obrobja. Njegovi kadri so izrazito slikarski, zato lahko ob gledanju akcevih filmov upravičeno govorimo kot o nekakšnih gibljivih slikah.
Ivan Nemanič, sicer višji arhivist, je v knjigi Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929 — 1955 obdelal 62 filmov, kijih je šsvojo kamero posnel v navede-nem času Jakac na svojih slikarskih ali čisto preprostih človeških potek Pfedvsempa, kot rečeno, na »postajah«, ki so se mu zdelo šeposebej zanimi-e kjer je v takrat sicer običajnih dogajanjih zaslutil njiho vo zgodo vinsko oziroma dokumentarno razsežnost. Pravo vrednost njegovih filmskih zapi-Jc moč določiti šele po več desetletjih od nastanka, s časovne razdalje, 5. °k°vnjaki pa so si ob tem edini, da bi mogli prenekateri Jakčev posnetek B e~d tudi kot zgodovinski in etnološki vir.
Božidar Jakac filmske kamere ni vzel prvič v roke šele leta 1929, kot bi £ °m°č razbrati iz naslova Nemaničeve publikacije, pač pa že nekaj let prej. kadta	Slieoskrbelprvo snemalno kamero (9mm), jeposnelprve
odre. Veliko je snemal v severnoafriških mestih, kamor seje sredi dvajsetih ct odpravil na slikarsko študijsko popotovanje, žal pa so se vsi tisti filmi izgubili Ohranjeni so le filmski zapisi od leta 1929dalje, film, kijih je posnel a svojem prvem potovanju v Ameriko in po Ameriki, ter kasnejši, kot reče-°’B° zadnjih vletu 1955, ki so tudi inventarizirani v Arhivu Slovenije. Se-e o pa to ne pomeni, da je Jakac po letu 1955 pustil snemalno kamero Popolnoma vnemar.
Zvišana stopnja za zdaj vse pokriva
Občinska izobraževalna skupnost v Novem mestu je avgusta poravnala vse obveznosti do osnovnih šol, in to z dvema posojiloma republiške izobraževalne skupnosti, ki pa ju mora še letos vrniti — Nova stopnja omogoča usklajevanje
NOVO MESTO — V novomeški občini se gmotne razmere osnovnega šolstva zadovoljivo urejajo tudi po začetku novega šolskega leta, in kot trenutno kaže, bo lahko tudi občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti kar za daljši čas odmislil stavko, s katero je grozil še tik pred tem, preden se je spet oglasil šolski zvonec.
Za kakršnekoli motnje, nerazpolo-ženje in javne proteste ni več pravih razlogov, saj je občinska izobraževalna skupnost v glavnem izpolnila nanjo naslovljene zahteve, te pa so se nanašale pretežno na zagotovitev boljšega gmotnega položaja delavcev v izobraževanju. Za nazaj dolgovane zneske je ta skupnost šolam plačala tako, da je pri republiški izobraževalni skupnosti najela 8 milijard, avgusta pa še 5 milijard dinarjev posojila. S tem denarjem je občinska izobraževalna skupnost avgusta poravnala vse obveznosti do osnovnih šol, ki so v prvem polletju z osebnimi dohodki kar za 11 odstotkov zaostajale za prejemki v gospodarstvu.
NA OTOCCU RAZSTAVLJA PRVONAGRAJENEC BIENALA
OTOČEC — Akademski slikar in grafik Štefan Galič, lendavski rojak, razstavlja te dni svoje grafike v Gami hotelu na Otočcu, prav tam, kjer je bila od 25. maja do zadnjega junija letos razstava del 1. bienala slovenske grafike in na kateri seje Galič predstavil s tako kvalitetnim delom, da mu je zanj mednarodna žirija podelila prvo nagrado — Grand prix Otočec. Štefan Galič je za samostojno razstavo na Otočcu pripeljal kakih dvajset del, a so lahko razstavili le tri četrtine vseh.
Osebni dohodki osnovnega šolstva so bili usklajeni s prejemki v gospodarstvu sicer že 1. julija, ko je začela v novomeški občini veljati nova prispevna stopnja za izobraževanje 6,7 odst. od

0 stikanju jezika in književnosti
glavna tema na letošnjem portoroškem strokovnem zborovanju slavistov
"" Poldn^^^ — ^ portoroškem Avditoriju se bo v četrtek, 5. oktobra, doni11' Slavic!:* e*° ,radicionalno strokovno zborovanje slavistov, ki ga pripravljata "V Vis«* . 0 dništvo Slovenije in Slavistično društvo Koper v sodelovanju s Sla-'ti njm n™ društvom Trst — Gorica. Prva dva dneva bosta posvečena strokov-
njjj. n . —	irsi — vionca. rrva ava aneva oosia posvečena sirunuv-
druei-•aV?IV^rn na te,no stikanja med slovenskim jezikom in književnostjo ter vistjVmi'|ez*ki in književnostmi. Ob koncu drugega dne bo tudi občni zbor Sla-■jjj dVeh	društva Slovenije, na katerem bo o delovanju tega društva v zadnjih
•111 sal dru K^°V°r'* nie8ov Predsednik Jože Toporišič, Velemir Gjurin pa bo ori-e,“5 noven ”en0po*‘t‘^no dejavnost društva v tem obdobju, nakar bodo izvolili 1 u’ Obalf* predsednika in tajnika. Tretji dan bodo poučni izleti v slovenske vasi na li.P! _ ’ v Slovenski Irfci
i Za ctV f*ovenski Istri in na Tržaškem.
,0^ - r°kovno posvetovanje slavistov
z za-Lučka
Abram mami’ Tako bo L__
iniei ska :«r Podstavila poslušalcem sloven->v<* ho ern,S a,nareČR Reginald Vospernik M njih ;n nl ? s,°vensko-nemških stika-* 6 njih ! ,sP°drivanjti v slovenskih sred-ft lu"l]a 7 “ atrijskem Koroškem,
jjii skimiin ™ed ^venskimi in romanski' Kosin ■|lzevnostrn> bo predaval Janko 'a ManpmnJD'80V0 besedo se bo naveza-H bieri in m ^'rjeiec s temo Dante Alig-
rj sjaftiSSLafiz
nitč F. u	z besedo o Ani Ahmatovi in
iiiJf nik k; ost°jevskem ter Silvija Borov-l°v delih Pp,° Pfedstavila slovenski svet v ^ redu prvuia 8nC^eja’ t0 k° na SP°'
stoju''!8?. toliko predavateljev bo na-J r|ajDrpi tUM dru®' dan, ko bo beseda < JPrej tekla o slovenščini v šolah. O
I
yjve nagradi
«Lvelik usPeh n°vo-
1*^2? S5aLE,rt
jufj-
spoznavanju jezikovnih pojavov v šoli bo govorila Olga Kunst-Gnamuš, o slovenski šoli v Italiji in slovenščini pa Silvo Fatur, medtem ko bo o slovenski in italijanski narodnostni skupnosti kot mostu med kulturama razpravljal Zoltan Jan. Tine Logar bo svojo besedo
posvetil prenovljenemu učnemu načrtu za slovenski jezik in književnost v srednjih šolah, Janez Dular pa slovenističnim vprašanjem v delu Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. Strokovni del zborovanja bosta končala Ana Vidovič-Muha z razpravo o pridevniški določnosti v slovenskem knjižnem jeziku in Jože Toporišič, ki bo govoril o izrazju v našem besediloslovju.
Organizatorji so pripravili tudi spremni program. Tako se bodo slavisti lahko udeležili literarnega večera, ki ga ob koncu prvega dne zborovanja pripravljajo v Kosmačevi hiši v Piranu, ali pa okrogle mize, ki bo istočasno v Tartinijevi hiši.
I. Z.
V Krki likovna dela mladih
Razstavo likovnih izdelkov osnovnošolcev in srednješolcev bodo v galeriji Krke odprli 28. septembra
“ u a»uvenscim v sola
Kotarju kar
ekstemporu
Piranu
ftiedna^a Letošnjega, že 24. i# fora v pdnega slikarskega ekstem-
SI&hSSSi&S >«£
iU s,'k 17 ‘,rlaje 23 razstavo izbrala 46
Ji* šmarno^ ^ nagrade- p° Delu nib'lavur, ,K\daJe Prvo nagrado do-ttif -iaka y d®kl sbkar Franz Berger iz Be-v>'l ^kateri, x, lkarJ.ev> med njimi tudi doveoa .nitratni udeleženci Labo-Paoli,,, HstemP°ra v Novem mestu, °nf -e tudi	na8radc. Med nagrajenci
Vi^lcotnr/r^ slikar Jože Kotar •dk'’ °dve Delo, je ta slikar dobil ce-1otf, [atiju	'jeno mu je podelila pi-
'ljef. 8ralnir„ plnska skupščina, drugo pa 1'ajusr»-tn ?^no’ d°že Kotar je eden oni' "a.rod^oaJŠ1p.uclel1ežencev tega mediti1 Je	shkarskega ekstcmpora,
lli' stike k; :;.dal dobil že več nagrad za ’ iV reditvj. ^ h,*e ustvaril na tej znani pri-
NOVO MESTO — V četrtek, 28. septembra, bodo ob 13. uri v Krkini galeriji v Ločni oziroma v avli tamkajšnje upravne stavbe novomeške tovarne zdravil odprli razstavo likovnih del učencev novomeških osnovnih šol in srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve. Na otvoritveni slovesnosti bo tudi bogat kulturni program, ki ga bodo pripravile šole, od koder bodo razstavjalci.
Razstava je plod sodelovanja med kulturno-umetniškim društvom Krka ter osnovnimi in srednjimi šolami v Novem mestu. Pobudo zanjo je dala tovarna zdravil Krka, ki bo šole tudi materialno stimulirala za tovrstna dejanja. »Odločitev Krke za tako sodelovanje je vredna priznanja, saj dokazuje, da se delavci v združenem delu zavedajo pomena kulturne vzgoje in ustvarjalnega dela za vsestranski razvoj mladih ljudi,« je med drugim zapisal likovni pedagog Niko Golob, svetovalec pri novomeški organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo.
Razstava pa je tudi potrditev dela in uspešnosti likovne vzgoje na šolah, vsega, kar se dogaja v okviru te vzgoje, do samostojnega likovnega izražanja. Glavna naloga te vzgoje je resda to, da pomaga učence usposobiti se za doživljanje lepote v naravi in v umetninah ter za vrednotenje likovnih del, uporabnih prdmetov in likovne problematike v okolju, pravi Niko Golob, a hkrati daje učencem tudi temeljna znanja iz likovnosti, znanja, ki so potrebna v mnogih poklicih. Likovna vzgoja v veliki meri prispeva k razvijanju sposobnosti opazovanja, predstavljivosti, domišljije in ustvarjalnosti, cilj pa je vzgojiti osebnost, ki bo imela razvit čut ljubezni do likovnih stvaritev, do nacionalne in splošno človeške likovne kulturne dediščin..
»Lačen človek se zaveda svojih bioloških potreb, nekulturen, zgolj po materialnih dobrinah hlepeč potrošnik pa
se svoje duhovne siromaščine zaveda toliko manj, kolikor bolj je kulturno reven,« je nekoč zapisala akademska slikarka in pedagoginja Alenka Gerlovič. Iz tega sledi, daje naloga likovne vzgoje tudi kulturno ozaveščanje mladih rodov, odvračanje od slepega podrejanja diktatu potrošništva in zopetno ustoličenje resnično pravih — kulturnih vrednot, ki jih sicer potrošniška miselnost nenehno spodjeda. Napovedana razstava v galeriji Krke je prav gotovo eden od sadov napora v tej smeri.
1. Z.
Slikarji pri Treh lučkah
Krški hotel Sremič prireja prvo slikarsko ko-_____________lonijo_______________
KRŠKO — Kultura je pomemben del turistične ponudbe, in kdor hoče res kaj pomeniti v turizmu, si mora poleg komfortnih sob, bogate izbire v restavraciji, odlične receptorske službe, izletov, zabave, rekreacije in podobnega omisliti kaj kulturno še pristnejšega, vznemirljivejšega, da ne rečemo atraktivnega. Že skoraj v navadi je, da gostinske organizacije prirejajo koncerte pevskih in instrumentalnih skupin, literarne recitale, likovne razstave vse do slikarskih kolonij. Kaže, da se bo ta navada nekoliko bolj udomačila tudi v Posavju, tistim, ki so svojo gostinsko-turistično ponudbo že oplemenitili z oblikami likovne dejavnosti, pa se pridružuje krški hotel Sremič.
Kot je povedal direktor tega hotela Peter Markovič, so se odločili za tridnevno slikarsko kolonijo. Slikarji bodo ustvaijali od petka, 22., do nedelje, 24. septembra, in sicer s pogledom od gostišča Pri treh lučkah, kjer bo sedež kolonije in zadnji dan, v nedeljo, 24. septembra, ob 16. uri tudi prodajna razstava v koloniji nastalih slik. Tema je sicer prosta, vendar je izbranim slikarjem že vnaprej nakazano, da so zaželene krajine, arhitektura, še posebej pa vsakršna naravna dediščina.
Ko so v hotelu Sremič razglasili, da prirejajo Slikarsko kolonijo, je bilo zanimanje za to ustvarjalno srečanje med slovenskimi likovniki veliko. »Prijavilo seje več kot 30 likovnih ustvarjalcev, vendar bi bilo tolikšno število še za kakega bolj petičnega prevelik zalogaj, zato smo se odločlili le za šesterico. Za začetek dovolj, pa tudi izbor je zanimiv,« je pojasnil Peter Markovič, nato pa navedel imena udeležencev 1. slikarske kolonije hotela Sremič. To so: Irena Rahovsky — Kralj iz Ljubljane, Danijel Fugger iz Domžal, zakonca Jasna Kožar — Hute-sing in Janak Hutesing iz Maribora, Jure Cihlar iz Portoroža in Jože Marinč iz Kostanjevice. Nekateri od teh so že stari znanci likovnih kolonij, tudi tistih, ki so se do nedavnega vrstile ali pa se še na Dolenjskem — v Novem mestu, Ribnici.
I. Z.
bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Ta stopnja je za 1,4 odst. višja od do takrat veljavne in bo, kot so izračunali, zadostovala, da bo občinska izobraževalna skupnost iz več zbranega denaija lahko ne le vrnila obe posojili republiški izobraževalni skupnosti (prvo, 8 milijard in 2,7 milijarde enomesečnih obresti, do 31. oktobra, drugo, 5 milijard, pa do 30. novembra-, ampak tudi zagotovila tekoče usklajevanje rasti osebnih dohodkov učiteljev z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu.
Kot pravi Miha Burger, tajnik občinske izobraževalne skupnosti, so razemre zdaj že takšne, da lahko skupnost s septembrskimi prilivi po ravnava vse obveznosti za september. To pa tudi pomeni, da se je občinska izobraževalna skupnost naposled znebila rdečih številk, ki so ji še pred meseci povzročali toliko glavobolov, v šolah pa povzročale naelektreno stanje. »Zaenkrat dobro kaže,« zatrjuje Burger, «ničesar pa ne moremo predvidevati za prihodnje leto, ker ta čas ni znano niti to, ali bodo izobraževalne skupnosti še obstajale ali bo morebiti obveljal kakšen drugačen sistem.«
I. ZORAN
LITERARNI VEČER ZA PRIZADETE KRAJE
LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev je priredilo sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani literarni večer z naslovom Za poplavljeno Slovenijo, za Haloze in Kozjansko. Nastopili so Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Branko Hofman, Andrej Inkret, Milan Jesih, Lojze Kovačič, Kajatan Kovič, Lela B. Njatin, Tone Partljič, Tone Pavček, Jože Snoj, Veno Taufer in Dane Zajc. Vstopnino (po 100.000 din) so namenili prizadetim območjem, z enakim namenom pa so zbirali tudi prostovoljne prispevke.
MATINEJE V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Filme, ki jih v kinu novomeškega Doma kulure vrtijo v večernem programu, bo od tega tedna moč videti že dopoldne. Uvedli so redno matinejo, in to vsak dan ob 10. uri.
MALI TABOR V MOKRONOGU? — Lani 1. oktobra je Zveza kulturnih organizacij skupaj z VIO Trebnje izvedla otroško likovno kolonijo, tako imenovani mali tabor, na Čatežu pri Veliki Loki. Udeleženci, likovno na-darjeni učenci iz vseh šol v trebanjski občini, so med drugim pred čateško Elmo ustvarili okoli 15 metrov dolgo in kak meter široko skupinsko sliko (na posnetku med delom), na kateri so »upodobili« svoja doživetja tistega dne. Prej pa so risali in slikali posamič, pri čemer so jim kot mentoiji pomagali na Dolenjskem živeči slikarji, poslušali so zanimiva predavanja itd. Kot je slišati, naj bi bil letos mali tabor v Mokronogu, udeleženci pa bi bili v gosteh pri tamkajšnji Is<cri. Ko ta prireditev bo oziroma če bo, bomo seveda z nje napisali kaj zanimivega.
Pragozdovi — oaze prvobitne narave
V kočevskem Likovnem salonu pripravili razstavo, posvečeno 100-letnici varovanja pragozdov kot pomembne naravne dediščine na Slovenskem
KOČEVJE — Pragozdovi so od človeka še nedotaknjeni gozdovi. Tudi na Slovenskem jih imamo (še) nekaj. Ohranili so se kot nekakšne oaze prvobitne narave, in iu predvsem po zaslugi prosvetljenih posameznikov, ki v gozdovih niso videli le velikanskih količin lesa, od katerih se da zelo dobro živeti Ozaveščeni so pravilno zaslutili, da je treba zaustaviti sekiro zlasti še pred pragozdom, prepovedati kakršenkoli poseg vanj in takšnega, kot je, varovati kot dragoceno dediščino.
Danes so pragozdovi tako kot vrsta drugih naravnih znamenitosti na Slovenskem zakonsko zaščiteni. V preteklosti, ko so gozd obravnavali le kot nadvse koristno naravno bogastvo in ga temu ustrezno tudi izseka vali, pa so, kot rečeno, le najbolj razgledanim kulturni posamezniki preprečevali koristoljubne in sploh vsakršne posege v pragozdove. Eden takšnih je bil tudi dr. Leopold Huj'nagel, kije že pred sto leti v svojih prvih gozdnogospodar-
skih načrtih za Kočevsko iz spoštovanja do tamkajšnjih pragozdov napisal drobno, nikakor pa ne obrobno pripombo, naj pragozd tam, kjer je, ostane pragozd. S tem je ta umni gozdar, ne da bi slutil, postavil temelje varovanja naravne dediščine — pragozdov na slovenskem in torej že pred 100 leti ravnal v skladu s šele v današnjih časih prebujenim spoznanjem, ki pravi, da narave nismo podedovali od naših dedov, pač pa smo si jo samo sposodili od naših vnukov.
Pragozd — osupljiva mogočnost rasti stoletnih orjakov, spoštljivost pred radoživo starostjo, patinasla večnost ih monolitnost, skrivnost življenja, takšen pragozd je od tega tedna pričujoč tudi na razstavi, ki sojo v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Kočevje ter pod pokroviteljstvom Splošnega združenja gozdarstva Slovenije in SIS za gozdarstvo pripravili v kočevskem Likovnem salonu in bo na ogled do 10. oktobra. Razstava ima naslov »100 let varovanja narav-
ne dediščine — pragozdov na Slovenskem«, obsega pa fogografije, grafike in posterje, vse delo najrazličnejših avtorjev —gozdarjev. Njen namen ni le opozoriti na dejstvo, da se pri nas zavedanje skrbi za ohranjanje prvobitne narave in varovanje ni predramilo šele v novejšem času, ko so gozdovi že močno ranjeni od civilizacijske navlake, temveč že davno prej, ampak žel prek eksponatov tudi opozorili obiskovalce na sporočilo, ki ga prinaša stik s pragozdom: človek se šele v stiku s to pradavnino zave svojih kre-nin, kdo da je on sam.
Fotografije za razsta vo so prispevali Janez Konečnik, Tomaž Hartman, Marko Figar, Hrvoje Oršanič, Oskar Dolenc, Janez Papež, Edo Žitnik, Marko Masterl, Boštjan Tarman, Mirko Perušek in Ljubo Cenčič, grafike Boštjan Košir, posterje pa Tomaž Hartman in Božo Kos. Razstavo so domiselno oblikovali Tomaž Hartman, Janez Konečnik in Tone Prelesnik.	L Z.
Do zdaj akvarel, poslej pa risba
Krka bo nadaljevala z likovno kolonijo
NOVO MESTO - Kaže, da 10-letnica za slikarsko kolonijo Krke vendarle ne bo tako usodna, kot je bila nekaj let prej za njeno starejšo sopotnico
—	Dolenjsko slikarsko kolonijo, delujočo ves čas pod mecenstvom Novotek-sa, kije po takem jubileju utihnila in odmrla, kerje ni nihče niti poskusil oživiti Kritičen pogled nazaj je pokazal, da z njenim nadaljevanjem ne bi bilo uspeha, saj se je tematsko in izrazno že tako izčrpala, da bi bil vsak korak naprej tvegan, predvsem pa brez haska. Potrebne bi bile korenite spremembe, a so se namesto teh raje odločili za konec.
Bržčas bi se kaj podobnega primerilo tudi Krkini koloniji, ko bi ne bili pr a vo-časno zaznali te nevarnosti, sajje tudi ta kolonija, ki je od vsega začetka gojila akvarel, začela kazati prve znake utrujenosti. Tega, da bi se izčrpala, še bolj utrdila in na lestvici k valitete zdrsnila za več klinov, pa niso dovolili. K), kolonija je bila res zadnja, namenjena ustvarja nju vakvaretni tehniki, ni pa to pomenilo, da se v Krki poslavljajo od organiziranja tovrstnih ustvarjalnih srečanj likovnih umetnikov. Vzeli so si čas za premislek, kako in s čim nadaljevati kolonijo, potem ko so z akvarelom dosegli v glavnem vse, kur so načrtovali. Že oh jubileju so poudarili, da potrebuje kolonija novo vsebino in prijeme, kaj naj bo to, pa naj povedo razprave.
Prav v času, ko so nekateri že bili prepričani, da seje Krka odrekla koloniji na račun bienala slovenske grafike, ki ga je izdatno podprta, pa so začele krožili vesti, da se bo kolonija kljub temu nadaljevala in da letos bo. čeprav bo drugačna, kot so bile prejšnje. Te vesli so te dni potrdili tudi v Krkinem kulturno-umetniškem društvu, še več. najavili so, da bo letos slikarska koloni ja potekala predvidoma od 9. do IJ. oktobra, udeleženci bodo ustvarjali r risbi, kdo bodo, pa bo znano v kratkem. Otvoritev razstave ustvarjenih det predvidevajo za četrtek. 26. oktobra.
Res ni bilo verjeti, da bi se novomeška Krka kljub gospodarsko hudim ča som odrekla slikarskim srečanjem, ki so ji v preteklih letih prinesla tako veliko ime med tovarnami, ki dajejo toliko za kulturo.
1. ZORAN
V Novem mestu prvič razstavlja Mitja Berce
Otvoritev jutri ob 19. uri
—	Dolenjska galerija za-čenja novo sezono
NOVO MESTO — Kot uvod v novo razstavno sezono so v Dolenjski galeriji pripravili pregledno razstavo slik mladega mokronoškega slikarja Mitje Berceta. Otvoritev bojutri, v petek, 22. septembra, ob 19. uri.
Mitja Berce se je šolal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je po uspešno končanem študiju in diplomi opravil še specialko za slikarstvo. Svoja dela je razstavljal že na več skupinskih razstavah, večkrat pa je razstavljal tudi samostojno. S pregledno razstavo v Dolenjski galeriji se bo prvič predstavil dolenjskemu občinstvu v Novem mestu.
Ob razstavi je izšel katalog, ki gaje v sodelovanju s trebanjsko kulturno skupnostjo pripravila in izdala Dolenjska galerija.
BIENALE ŠE DO KONCA SEPTEMBRA
KOSTANJEVICA — Letošnji grafični bienalejugoslovanski otrok v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bo odprt še do konca septembra. Podaljšali so ga zato, da bi ga lahko obiskale tudi šolske skupine na jesenskih ekskurzijah.
RAZSTAVA GLASBIL
ČRNOMELJ — V soboto, 23. septembra, bodo ob 10. uri v črnomaljski galeriji Miniart odprli razstavo glasbenih instrumentov iz zasebne zbirke glasbenega pedagoga Mladena Škrbiča iz Novega mesta, ki to šolsko leto poučuje na oddelku črnomaljske glasbene šole v Semiču.
pisma
in
odmevi
Kako omiliti škodo
Odgovor na del članka
Tretjega avgusta je bil v Dolenjskem listu št. 31 objavljen članek z naslovom Kako omiliti škodo, ki gaje podpisal P. P. V njem je bilo med dmgirn objavljeno, da posadka v RRC Lisca ni ustrezno operativno pripravljena za delo. Upravičeno smo se čutili prizadete, zato smo od ogovomega urednika zahtevali, naj strokovno pojasni trditev P. P. Ker odgovora ni bilo, smo se po telefonskem pogovoru odločili, da sami ovržemo trditve.
Vsi člani posadke imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo na RRC Lisca. Večina od njih ima večletne iz-
kušnje pri teh delih, kar pomeni, da
imajo ustrezno znanje in rutino ter se znajdejo v kriznih situacijah, do katerih prihaja pri tem delu. Vsako leto imajo i začetku sezone operativne obrambe pred točo pred komisijo HMZ preizkus znanja. Namen tega preizkusa je, da se odpravijo rutinske napake in da se poglablja znanje, kije potrebno za opravljanje teh del. Pri zadnjem preveijanju znanja seje pokazala dobra operativna usposobljenost posadke, kar se je potrdilo tudi pri izpadu opreme, ko je bilo potrebno delati z veliko večjo intenziv-
nostjo.
Če
e se avtor omenjenega članja, ki se je podpisal z P. P., ne strinja, naj utemelji svoja stališča.
Zaposleni v RRC Lisca
Z JANEZOM STANOVNIKOM NA VOGARJU
Proti Vogaiju seje valila nepretrgana kolona planincev. Malo pod vrhom smo opazili, kako nas dohiteva Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SR Slovenije. Začudili smo se njegovi hitri hoji. »Hodim večkrat v hribe,« mi je na
kratko odgovoril. Iz bližnje koče je pri-krbnica in ga povabila na Šilce
šla oskrbnica in ga povabila žganja. Od tam je po krajšem premoru s prijatelji krenil proti vrhu. Ko so ga na Vogaiju pred kočo zagledali planinci, so začeli ploskati, nekateri so ga fotografirali, neki prodajalec pa mu je podaril klobuk. Na Vogaiju so planinska društvai ' "	'	' 'r
somu
ta Rožanca. Opoldne je . nik spregovoril ploskajoči množici.
B. HORVATIČ
Kje so tisti sproščeni otroci s fotografij?
V razmislek vsem
Začelo se je novo šolsko leto, leto upanja in strahu tako za učitelje kot učence in starše.
O vseh križih in težavah je bilo že mnogo zapisanega, nihče pa ni kaj dosti spregovoril o otroku, za katerega naj bi šola bila. Ob vseh prepirih glede tega ali onega pozabimo na otroka kot subjekta.
Kako zelo se mi smilijo majhni otroci, posebno prvošolčki, ki se kar upogibajo pod vse pretežkimi torbami. A ko bi bilo le to! Tu so težave, skrbi, ki otroka bolj prizadenejo kot odraslega.
Otroci, ki bi se še tako radi igrali, morajo hoditi v prenatrpane razrede, kjer so le številke. Prve ure jih seznanimo s prenaptrpanimi programi in jim tako kar ob začetku vzamemo dobršen del poguma za delo.
V naši šoli je zelo malo ali nič časa za šalo, smeh, le trpamo otroke z znanjem, ki je mnogokrat nepomembno in zanj prezahtevno. Ko pa se utrujeni vrnejo domov, se morajo še učiti Pogosto ni časa za igro. In čemu je potem otroštvo?
Kje so tisti sproščeni otroci ki jih vidimo navadno na fotografijah? Pri vsem tem pa mi še vedno le razpravljamo, ugotavljamo, storimo pa nič. Ali je sploh kdo ob tej ali oni stavki učiteljev pomislil na to, koliko, če ne morda največ je pri tem prizadet učenec, ki bo toliko bolj obremenjen, ker bo treba zamujeno nadoknaditi? A li kdo pomisli na tihi ali beli štrajk, ki se morda tudi izvaja?
IRENA ŠKUFCA Kočevje
Še: Je bil pred vrati bojkot?
»Menim, da ne izigrava dogovorov ljubljanski Rog, temveč predvsem novomeški __________kolesarski klub Krka oziroma njen vodilni človek Jože Majes«
V	vašem časopisu ste 24. avgusta objavili članek z naslovom Je bil pred vrati bojkot? v katerem M. Glavonjič piše o kolesarstvu. Vsebina članka žal ne kaže dejanskega stanja v našem kolesarstvu, zato želim tako avtorja kot bralce Dolenjskega lista seznaniti tudi z nekaterimi dejstvi, ki zanikajo navedbe M. Glavonjiča.
V	članku je zapisano, da obstaja že dalj časa »kratek stik« med zveznim kapetanom C. Biličem in nekaterimi našimi klubi. V zadnjem primeru pa naj bi bil najglasnejši ljubljanski Rog, ki ima svoja merila za izbor članov reprezentance. M. Glavonjič zavestno ali zaradi nepoznavanja razvrednoti vsa prizadevanja Kolesarske zveze Slovenije, ki že več let nasprotuje načinu vodenja državne reprezentance, nedelu organov Kolesarske zveze Jugoslavije in tudi postavitvi C. Biliča za zveznega kapetana. Stališča predsedstva KZS so bila oblikovana po temeljiti obravnavi v strokovnih organih, vendar v organih
KZJ niso uveljavljena. Stališča podpirajo vsi slovenski klubi, tudi Rog. Torej Biliču ne nasprotujejo posamezni klubi, temveč Kolesarska zveza Slovenije z vsemi svojimi članicami.
Res pa je, da posamezni klubi skupaj dogovoijena stališča izigravajo in s tem, sicer kratkovidno, kujejo dobiček. Pri tem pa na podlagi vrste dogodkov menim, da to ni ljubljanski Rog, temveč predvsem novomeška Krka oziroma vodilni človek Jože Majes. Zavedam se pomembnosti KD Krke za dolenjski šport in viste zaslug J. Majesa za tak položaj, vendar je njegov prispevek za razdore v kolesarstvu še toliko večji. Navajen sem, da svoja stališča oblikujem na podlagi dejstev, in bom v tem primeru navedel zaradi omejenega prostora samo dva argumenta:
1. Organi KZS so ostro nasprotovali odločitvi P KZJ, da Bilič vodi jugoslovansko reprezentanco v pripravah na OI v Seulu. Najradikalnejši pri tem je bil ravno
Odprto pismo Miranu Potrču
Lea Eva Muller opozarja, da niso vnesli v ustavo amandmaja, ki zagotavlja varstvo živali
Pred dnevi je Lea Eva Muller v imenu vseh, ki se zavzemajo za varstvo živali pred mučenjem, naslovila odprto pismo Miranu Potrču. V njem se mu zahvaljuje, da si je vzel čas tudi zanje, vendar jih je na koncu pustil na cedilu. Komisija za ustavne amandmaje namreč ni vnesla v najnovejše besedilo slovenske ustave amandmaja, ki pravi: »Zagotavlja se varstvo živali pred mučenjem.«
Miilleijeva pravi, da ni niti vzroka niti opravičila, da komisija ni vrednotila zahteve več kot 5 tisoč podpisnikov, zahteve društev proti mučenju živali v Sloveniji, intervencije Svetovne zveze za varstvo živali v Londonu, dejstva, da
Res eden seje, drugi žanje?
V hotelu Pugled se ne strinjajo z našim zapisom
POL PROGRAMA URESNIČENEGA
DOLENJA VAS — V krajevni skupnosti Dolenja vas so doklej uresničili polovico programa, ki so si ga zadali z novim samoprispevkom. Pričakujejo, da bodo ostalo polovico uresničili do konca tega leta, seveda če bo svoj delež primaknila tudi komunalna skupnost. Nekaj več težav se kaže pri graditvi KATV, kjer so pred dvema letoma plačali že vse dajatve za 134 naročnikov, a se gradnja še ni pričela. O tem tečejo pogovori z odborom za gradnjo KATV,-
V	Dolenjskem listu, kije izšel 7. septembra, ste na 5. strani objavili članek vašega dopisnika iz Kočevja Jožeta Primca. Članek je nosil naslov »Eden seje, drugi žanje«.
Po pozornem branju članka smo ugotovili najmanj to, da se pisec zabave, ki jo je nudila »Kočevska noč«, ni osebno udeležil. V njegovem prispevku je toliko netočnosti, da kar ne vem, kje bi začel. Ob krokodiljih solzah, kijih toči nad premajhnim zaslužkom organiza-toijev Nenada Stekiča in Dušana Že-leznjaka, dodaja, da smo levji delež zaslužka pobrali mi, ki smo nemoteno prodajali na številnih štantih, ki naj bi bili v času prireditve na ploščadi. Resnica je, da v času prireditve na ploščadi ni bilo nobenega štanta. Morda pa seje v očeh našega dopisnika kavama Zvezda prelevila v štant? Z isto dioptrijo ocenjuje dopisnik »Kočevsko noč«, ki naj bi navdušila kar vse obiskovalce. Izrekati se o navdušenju na sploh je nekorektno, mar ne? O prireditvi bi se dalo razpravljati, čeprav je nekatere navdušila.
V	članku so očitki, da družbeno gostinstvo ni hotelo sodelovati na tej vele-prireditvi. To je sicer res, res pa je tudi, da smo sodelovanje odklonili, ker nam je bilo ponujeno v zadnjem trenutku in je že iz oblike ponudbe bilo razbrati, da
si Nenad Stekič-Nešo in Železnjak želita bolj sponzorstva kot enakopravnega partnerstva. Naj dodam, da smo v dneh 18. in 19. avgusta tudi v naši OZD načrtovali dneve piva tudi na mestni ploščadi. Naknadno smo se pri kočevskem županu dogovorili, da naša OZD orga-
nizira 18. avgusta »Dan piva«, 19. avgusta pa naj bo »Kočevska noč.« »Dan
Še o »bleščečem postavanju«
Jugobanka odgovarja na bodico Novomeške kronike
»Jugobanka, banka, ki ji v našem mestu ravno ne cveto rože, banka z bleščečim poslovanjem,« meni novinar v rubriki Novomeške kronike. Katera uradna oseba te bančne hiše mu je dala informacije, na osnovi katerih je lahko to zapisal? Kaj se res lahko na osnovi nepreverjenih podatkov objavlja v sredstvih javnega obveščanja vse, kar komu pade na misel? Mi bi na osnovi števila občanov, ki zaupajo Jugobanki V Novem mestu svoje denarne posle, lahko mimo dejali, da je banka v našem mestu deležna velikega zaupanja.
Dovolite, da vam vsaj malo pojasnimo svoje delo, kije v trenutnih pogojih in po sedaj še veljavnih zakonih zelo težko. Vsak, kdor se vsaj malo pomudi na bančnih okencih in ima vsaj malo smisla za opazovanje, to lahko potrdi. Imetnikom tekočih računov naj bi čeki služili predvsem za brezgotovinsko poslovanje, torej za plačevanje blaga in storitev, v naši vsakdanji praksi pa le-ti služijo vse bolj za gotovinsko poslovanje. Tako je interes nekaterih dobiti čim večje število čekov. Kaj hujšega, če bančni delavec preverja stanje ali celo število nerealiziranih čekov, torej tistih, ki v banko še niso prišli v vnovčenje, in ne usliši njihove želje po izdaji novih čekovnih blanketov! Preneka-tero pikro mora požreti bančni delavec.
kočem računu, pri določenem številu nerealiziranih čekov, predno lahko imetnik tekočega računa dobi še dodatne čekovne blankete.
Menimo, da smo dobra banka in da se trudimo poslovnim strankam pomagati, svetovati ter poiskati rešitve pri njihovih finančnih poslih z banko, da se trudimo biti korektni. Prepričani smo, da jih ni malo, ki to lahko potrdijo. Ne trdimo pa da, smo nezmotljivi, da svojih napak ne priznamo in da se zanje nismo pripravljeni opravičiti in jih popraviti. Želimo pa povedati, da smo bančni delavci ljudje, ki moramo upoštevati zakonske določbe, in da za neizpolnjevanje le-teh osebno odgovarjamo.
Jugobanka, ekspozitura Novo mesto
GRADE GASILSKI DOM
VELIKE POLJANE — Gasilsko društvo Velike Poljane, ki mu predseduje Danilo Pirnat, gradi novi gasilski dom. Doslej so ga že pokrili, do prihodnjega leta, ko bodo praznovali 80-letnico društva, pa ga nameravajo dokončati vsaj do prve faze. Gasilci iz Velikih Poljan so v minulih desetletjih delali zelo uspešno in na raznih tekmovanjih dosegali prva mesta ali zelo visoke uvrstitve in prejeli več nagrad. Kasneje je delo zamrlo in je bilo društvo do pred nekaj leti v krizi. Zdaj pa se je z gradnjo doma delo gasilcev spet okrepilo. V društvu je tudi spet več mladih.
Glede stanja po tekočih računih pa je tako, da se dnevno spreminja, tako kot prihajajo čeki v vnovčenje oziroma prihajajo prilivi. In s čim smo našo someščan-ko, po poklicu manekenko in lepotico, tako prizadeli? Kaj ni povsem razumljivo, da določena sredstva le morajo biti na te-
‘tTvf^in-hin um NŠ^TmjALn
NIČ KAJ V PONOS ŠTUDENTOM — Ko so se pred približno letom dni pojavili po Črnomlju napisi v podporo ljubljanski četverici, so tako hitro, kot so bili napisani, tudi izginili s pročelij hiš in pločnikov. Drugače pa je z napisom, ki že nekaj tednov »krasi« betonsko ograjo pod osnovno šolo v Župančičevi ulici. Očitno ne moti niti tistih, ki jih je avtor napisa kritiziral, torej študentov. Da pa pisec ni bil »lena, neustvarjalna rit«, kar je pripisal študentom, priča tudi to, da je, ker mu je na koncu za črko in pol zmanjkalo barve, tekel celo po novo. (Foto: M. B.-J.)
je Srbija že pred nami sprejela amandma o zaščiti živali pred mučenjem in pisnega zagotovila Geze Bačiča, ki je zagotavljal, da bo predlagani amandma po vsej verjetnosti tudi sprejet. Nadalje pravi, da če bi komisija za ustavne amandmaje upoštevala in vrednotila težo teh zahtev in jih posredovala delegatom, potem je prepričana, da bi ga delegati sprejeli in izglasovali.
Zagovorniki varstva živali so še vedno prepričani, da je še toliko časa, da se vnese v ustavo tudi ta amandma, zato naprošajo, da to tudi storijo.
DENAR ZA VEČINO PROGRAMA
piva« je 18. avgusta 1989 bil in po ocenah kar veliko občanov je bila tudi naša prireditev na kar visoki ravni. Če se je tov. Primc ni udeležil, ni naša stvar, zanjo je vsekakor vedel, ker je o njej objavil kratek člančič v predzadnji številki Dolenjskega lista. Način, ki si ga je izbral tov. Stekič za komuniciranje s predstavniki družbenega sektorja gostinstva, daje misliti. Metode so znane, zlasti iz časov ameriške prohibicije. Sprašujem se, koliko časa bomo kolektivno gledali oblikovanje neke nove kulture, ki na slovenskih tleh nima kaj iskati. Kdo stoji za vsem tem?
Vas, ki ste se postavili v podporo ubogima privatnikoma, želim spomniti na dejstvo, daje vsak naš zaposleni že v letošnjem letu prispeval kar velik znesek v obliki takih ali drugačnih davkov, prispevkov ali posojil za nerazvite. Zakaj ne napravite spodobnega prispevka na temo primerjav obremenitev družbenega in zasebnega sektorja.« Ugotovili boste, da bi ubogi zasebniki celo v vlogi dobrotnikov želeli izrabiti nas.
IGNAC VIDRIH, direktor
G. P. hotela Pugled, Kočevje
Prihodki kulturne skupnosti v Brežicah so se povečali, tako so lahko prosvetna društva izvedla večino programa. Največ denarja sta dobili godbi na pihala. Tudi likovniki so dobili nekaj denarja več na račun valorizacije. V začetku leta so likovniki sodelovali na skupni likovni razstavi Posavja v Sevnici. Prihodnje leto nameravajo organizirati podobno razstavo v Krškem. Letos jeseni bo srečanje oktetov Posavja v Pi-šecah, v Kapelah pa srečanje pihalnih orkestrov Posavja. Navezali bodo stike s pobratenimi občinami ter ustanovili literarno sekcijo. Prosvetno društvo Bratov Milavec je ustanovilo plesno sekcijo.
B. HORVATIČ
SREČANJE
INTERNIRANCEV
Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto —komisija za internirance, politične zapornike, izgnance in vojne ujetnike organizira v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Novo mesto tovariško srečanje udeležencev občine Novo mesto, ki bo 21. oktobra 1989 ob 9. uri v Domu starejših občanov v Šmihelu.
Prijave za udeležbo sprejema pisno, telefonsko prek telefona 21-443 ali osebno Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto, Novi trg 6, do 15. oktobra 1989, kjer dobite tudi vse informacije.
OBISKALI SMO POREČ
Klub upokojencev nam je omogočil, da smo za dva dni obiskali Poreč. Izlet je bil nepozaben. Že zgodaj smo odšli na pot. Na Notranjskem nas je pozdravil dež, potem pa smo imeli lepo vreme. Srečno smo prispeli v Materado. Lepo so nas sprejeli in pogostili. Izlet imamo zabeležen tudi na videokaseti. Bolj ko : bližali domu, bolj tihi smo posta-
jali. Želimo si še več takšnih lepih izletov. Gostiteljem se zahvaljujemo za topel sprejem, prav tako pa tudi prijazni voditeljici Marici in šofeiju Dušanu.
ELICA COLNER-GABI Krško
ZA DRAGE INSTRUMENTE

v* •	\
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: Jožefa Ivec, Gradac — namesto cvetja na grob Nežkinemu bratu Petru Jankoviču iz Jankovičev 200.000 din; osnovna organizacija sindikatka Gorjanci Straža — namesto obdaritve za dan žena 1.000.000
J. Majes. Kot vemo, slovenska kolesarska ✓organizacija ni uspela, C. Bilič pa je kar naenkrat imel tiho podporo KD Krka oziroma J. Majesa.
Vsa ta »prizadevanja« se mogoče najbolje kažejo v Majesovi izjavi na seji sekretariata KZS takoj po olimpijskih igrah. Brez kakršnekoli slabe vesti seje pohvalil, da ga niso zanimala nobena stališča organov KZS, saj je bilo njemu pomembnejše, da ima dva olimpijca. Pri tem je posebej poudaril, daje imel Rog manj olimpijcev zato, ker je vztrajal pri dogovoijenih stališčih KZS.
2. Čeprav je C. Bilič določil 10 tekmovalcev za svetovno prvenstvo v Franciji, je odločitev zadnji trenutek spremenil. Zaradi tega je prišlo do soglasnega protesta kolesarjev v Kočevju. Na tem sestanku so kolesaiji povedali vrsto utemeljenih pripomb na delo. C. Biliča in kolesarske organizacije. Bili so soglasni in iz njihovih utemeljevanj bojkota se sploh ni dala razbrati klubska pripadnost. C. Bilič je vse svoje odgovore na pripombe tekmovalcev gradil predvsem na grožnjah s suspenzom in žalitvami, le argumentov ni imel.
Povod za zaplet v Kočevju je bila odločitev C. Biliča, da iz reprezentance izloči Polanca (Sava) in Penka (Rog), ki sta bila
predvidena, da nastopita v posamezni resto njiju je določil Papeža
vožnji. Namesto njiju je i__________r____
(Krka) in Pintariča (Rog), katera bi sicer nastopila samo v ekipni vožnji.
Prepričan sem, daje k taki odločitvi C. Biliča prispeval tudi J. Majes. Majes je po dirki »Velika nagrada Metalia Commerce« v Zagrebu izjavil, da je Sandi Papež najresnejši kandidat za prestop med profesionalce. Zato je velik interes Krke, da nastopi tudi med posamezniki, kajti to tekmo bo gledalo veliko menedžerjev profesionalnih ekip. Temu ustrezno sta nastopala tudi predstavnika Krke (Zupanc, Majes) na sestanku v Kočevju. Tako kot ostali sta podprla zahteve kolesarjev z eno samo razliko, da sta tej podpori dala časovni odmik. Podpora kolesarjem velja po svetovnem prvenstvu, do prvenstva pa ima podporo Bilič. S tem je Biličeva odločitev zaradi neenotnosti slovenskih klubov (po zaslugi Krke) obveljala, novomeški kolesarji pa so na svetovnem prvenstvu pridobili en nastop, spet na račun drugih.
Pri tem se zavedam, da Papež za to ni kriv, saj so to storili tisti, kateri so mu delodajalci in se jim mora v celoti podrediti.
V članku je tudi zapisana izjava C. Biliča, da je rogovec Penko celo nagovarjal ostale reprezentante k bojkotu. Biliča so na samem sestanku postavili na laž vsi reprezentanti, pa tudi kasneje v intervjujih so to poudarili, zato o tem ne bom obširneje pisal. Zamerim pa avtorju članka M. Glavonjiču, da tega ni zapisal. Zapisati lažno izjavo je ob poznavanju resnice nekorektno. Zakaj ni zapisal izjav kolesarjev oziroma njihove zahteve?
Razmere v kolesarstvu se še posebej zaradi takih nešportnih potez naglo poslabšujejo in ob nadaljevanju lahko privedejo do tega, da bomo ob morebitnem kaznovanju ob celo generacijo tekmovalcev.
Upam, da bodo besede kolesarjev, izrečene v Kočevju, pomenile nov način dela tudi v klubih, in ne, da se vse spremembe začnejo le in samo pri C. Biliču, katerega sposobnosti skupaj z »njegovimi tihimi sodelavci« so pripeljale do katastrofe.
JOŽE NERED Grosuplje
IZ ZELJN
nanovo ustanoviti gasilsko društvo, gasilski dom pa obnoviti.
ŠPORTNO IGRIŠČE — Željnčani pravijo, da bodo zgradili tudi športno igrišče. Menijo, daje najprimernejša lokacija na Gričku, kjer predlagajo, da bi stala tudi nova šola in vrtec.
. VABIJO NA POKUŠNJO —Krajani Željn in Klinje vasi vabijo na pokušnjo tiste strokovnjake, ki so ob otvoritvi prašičje farme in njenih čistilnih naprav zagotav-
mesto obdaritve : din; Splošna bolnišnica Novo mesto — namesto venca za pokojnega dr. Marina
500.000	din; Območna vodna skupnost Dolenjske, Novo mesto — namesto venca za pokojnega inž. Alojza Lovka 800.000 din; družina Thorževski, Novo mesto — namesto cvetja na grob inž. Alojzu Lovku
400.000	din; osnovna organizacija sindikata Elektro Novo mesto — namesto venca na grob pokojnega Mirka Modica
300.000	din; Občinski komite ZKS Trebnje — namesto cvetja na grob Jerneja Pavlina 700.000 din; osnovna organizacija sindikata osnovne šole Jožica Venturini, Vavta vas — namesto cvetja za pokojnega očeta sodelavke Marije Mede 300.000 din. — Vsem darovalcem iskrena hvala!
KDO BO ODSTOPIL SEDEŽ?
vlak
Če se odpra vite na zadnjijutranji ik iz smeri Metlika—Črnomelj
proti Novemu mestu, vas bo na vlaku nehote obšel neprijeten občutek. Vso pot do Novega mesta boste skupaj s starejšimi, pogosto bolnimi ljudmi, in materami z otroki v naročjih morali stati, pri tem pa boste na sedežih opazovali razposajene šolarje, ki se ne zmenijo za vas, pa če od vseh bolečin še tako težko stojite. Tudi stisnili šene bodo na sedežu, da bi naredili prostor še za enega potnika. Povsem isto je, ko se popoldan vračate domov. Zelo veliko starejših vstopa na vlak na železniški postaji v Kandiji, toda prostih sedežev ni več, kajti zasedli sojih že šolarji v Centru; tja se odpravijo celo šolarji iz srednje šole tehničnih in zdravstvene usmeritve iz Šmihela. Ne trdim, da so vsi šolarji enaki, toda takih, ki opazijo pred sabo starejšega, je res malo.
J. Ž.
&
Bogata življenjska pot Cjate Šolmajer-jeve seje nepričakovano končala 7. sep-
tembra 1989. Enainštirideset let je vzgaja- I la mladi rod. Službena pot jo je vodila c
Zavrč v Halozah na Krko in v Novo taisto. Na osnovni šoli Katje Rupena je tu® -kot vadniška učiteljica dajala strokovne
napotke pripravnikom za učiteljski .
I.l’ . r-W _ J • .	1 . * .	•	V	__Cflll	"
UU|/VtUV pl 1^/1 U T maviii	— -J • i j*
klic. Zadnja leta je učila na osnovni soli
Grm,
Dobre knjige soji bile stalne spremljevalke, že v dijaških letih jih je letno prebra
la do štiristo. Zato je bila široko izobrazb	,
na. Znala je vedno pametno svetovati. ( W Kot dobra žena je bila močna opo® I svojemu možu, dotgoletnemu pedagoškemu svetovalcu. V skrbno urejenem do mu je z ljubeznijo vzgajala svoja otroka | Prepotovala je veliko sveta, vendar sej najraje sprehajala po naših bližnjih gadovih in travnikih. Bolezen jo je iztrgala i ljubečega domačega okolja.	,
Od nje smo se poslovili na novomc kem pokopališču v Ločni. Sadovi njeneg dela in lik njene močne osebnosti ostajaj1 z nami.
V naši šoli spet cveti cvetje igrivih otroških oči.
Pa je črna zastava vrgla sena) na otroški smeh:
— Učila je tu, res še pred leti. Nemara je očku ali mamici odkrivala svet učenosti.
Rodovi so šli skozi njeno srce, zdaj so zreli možje in žene, zanosno bodočnost grade, že drugi njih deco uče.

Kaj vse je še hotela!
Bo sinu in hčeri še to in ono postorila, vnučke v svet pravljic vodila, jim toplih jopic naplela.
Z njimi občudovala, kako jesen Ragov log zlati in Krka trume ponirkov gosti. Potlej bo še vrt prekopala, izbrane knjige prebrala.
Ko so dozoreli vsi sadovi in je vse razdala, je z zadnjo bolečino odšla v poslednjo skrivnost.
Strmimo v prazno sled, tavamo po opustelih poteh.
V cvetju otroških oči nam upanje novo cveti.
Prijarf1
Slovenila
Moja dežela.
NOVE HIŠE — V zadnjih štirih letih je bilo na območju vasi Željne zgrajenih nad 30 novih zasebnih hiš. V vasi živi 140 dru-
žin. Romsko naselje pri tem ni upoštevano. SPET GASILCI — V vasi nameravajo
ljali, da bo vodo iz te čistilne naprave možno piti. Zdaj odpadne vode farme
onesnažujejo nekdaj najboljši izvir pitne vode.
iz
Nepotešena želfi S
Gostišče se je nahajalo ob eni bolj prometnih cest, ki vodijo k M ^ Sedaj, v prvih septembrskih dneh, J ^ kla motoriziranih turistov v glai'ne e ^ kla že v nasprotno smer. Le redki ^ ustavljali, običajno spili kavico, n*" (f| s) še kakšno hladno osvežilno P‘Ja^ ' ,.f rt odhiteli naprej. Jedel pa ni razen J ^ ^ prav nihče. O pač. Za mizo v kotu J ^ je niče je posedla simpatična druži oči, mlada prikupna mami in lfile ^ je ci, nadobudni sinčki v starosti ne Č; od devetih do enajstih let. Podoba ^ n krajcar krajcarju. Zagoreli obr$ *) kazali, da so tudi oni za letos zakj počitnice.	.fr-
Natakarica je bila nepričakovan tro pri njih in glava družine vPra~ZjeSti, »Kaj pa imate kaj toplega za P°J tako na hitro?«	. , pe-
»Ražnjiče, čevapčiče, svinja .. čenko, govejo juho in testenine dižnikovo omako,« zdeklamira
dekle.	unkoJ
»Meni pečenko, tudi meni PeCtrllgiiH zapojejo žarečih oči eden za
* »Ne bi rajši juhice? Nekaj topW b se prileglo,« poseže vmes mami- H/1/.
»Pečenka je tudi topla,« vztr J starejši otrok.	.	,,
tarejši otrok.	sem,<
»Šaj me ne zebe, samo laee protestira srednji
Najmlajši pa le moleduje. »
pečenko!«	i-Mod#-*
»Seveda, da te bo spet bolel z »Pa ne od pečenke,	« odl°'
»Bodo kar makarončki dob čioče.	. m0ino
V precej velikem prostorutj „0yot odmevalo, zato so ta družinski l ^ dobro slišali tudi ostali doma [os 5 Starejši zakonski par, kije v ieob
Slovenija, ne bogata ne zdrava
arS«00 Pripadniki sedanje
disket ,fneraci)e še §ulili boHnA smo rasli v lepšo ski r_ • 1°st 'n skorajšnji delav-fiani Lna zerniji, trdno prepri-Ski narnie„Z®°^°,Vina Sloven:
dHn_ * v ?DllJu in vse je bilo rahn mar')’vim rokam v upo-
Ssf^SSSSSfeS
bistrfh ZdaV d0 Plodn>h tal in iji 1 uei^o^°da; Prepričani, da se ta namVednid resnic, smo se >z tak^6t gulili verze Dramila
-Ul l
lentin Vodnik.
te-	tudi tistemu iz-
ueennas' k.i so mu šle šolske
0*0 na	Klinji, Uči uiva-
tem kn«AiZmerorna siromaš-
>eV6e Su sveta- dežela Pa
Do to dru8e6a kot zdrava. je^n ga trpkega spoznanja
je-~nr,,s trpkega spoznanja
S»«"F-mpnSX«°v„?£
knt ________.-it
hi-
horukJŽi drez°bzirnemu in štora in*emu izrabljanju prosenim naravnih virov rekli Ševair; „ni nadrtovalci in izvr-družhprnZV°'nih zamisli naše lipot _ .s )e, niso bili nnam-
Sh rte ^BS “iso bili osam-iar>jih Sa,zarnisdd,ln ne v de-
lanjih ■ ‘Vou,»111 ne v ae-
& DoklPrcga,al° P° vsem sveti Srde*!6 nismo začeli dušiti %* ku na{iKm ln strupenem zra-P tiismo bi«an^ltih mest’ dok-ler PreknhV1 Prim°rani občasno tih njDa^at'vodo iz vodovod-
r
nin A vtJUU IZ VOGOVOu-
Zdravic Ce 8mo 1° hoteli za Pismo ai’?° piti' d°kler se soočili 8 nronadaniem
§°zdr»r 00(51 * 8 propadanjem - v' Pomanjkanjem last-
Vin ciz no i L „ _ _ l _ i _

Kri JPmsno krizo. kov in a das' 80 ^asi premisle-iiavn „,alnla Pamet še kaj ve-rw\ tudi časi kr,
Pre^j tudi časi, ko se znova Pam L *° same osnove rav-vide'ti U50 Pnp^jaia do krize. ,e’ da ta čas v Sloveniji
prav zavzeto zbiramo moči za takšen preobrat in da se je že tudi nekaj naredilo.
DRUGAČEN
RAZVOJ
Vsekakor je spodbudno, da se razmišlja o drugače zasnovanem nadaljnjem razvoju, ki naj bi temeljil na drugačnih osnovah ter rojeval povsem drugačne rezultate, kot jih je dosedanji. Predvsem je seveda treba ugotoviti, kaj sploh imamo in kako to, kar imamo, najprimerneje izrabiti, ne da bi pri tem siromašili in uničevali okolja ter si sami spodkopali možnosti kakovostnega življenja in razvoja.
V	okviru projekta Naravni viri kot razvojni dejavnik, ki ga usmerja republiški zavod za družbeno planiranje — koordinator projekta je belokranjski rojak dr. Dušan Plut — še poteka ali pa je že zaključena vrsta raziskav, katerih namen je bil zbrati zanesljive podatke o količini in stanju naravnih virov Slovenije, da bi na osnovi teh podatkov pripravili osnove strategije nadaljnjega razvoja Slovenije in jih vključili v planske dokumente za naslednje obdobje.
V	prvi fazi projekta, ki je zaključena, so strokovne ustanove (zavod za geologijo in zavod za hidrometereologijo, biotehniška, filozofska in fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, inštituti za biologijo, za gozdno in lesno gospodarstvo ter za geografijo) pripravile pregled stopnje raziskanosti posameznih naravnih virov Slovenije in pregled naravnih virov s količinskega, kakovostnega in prostorskega vidika.
SKROMNI IN IZČRPANI
Po prvi fazi je mogoče že potegniti nekaj izsledkov. Tako se je pokazalo, da je stopnja raziskanosti naravnih virov nezadovoljiva. Na voljo so dokaj popolni pregledi mineralnih surovin in gozda, slabša pa je celovita raziskanost vodnih virov, zraka, tal in virov iz ozračja. Kljub temu je mogoče ugotoviti, da Slovenija v celoti razpolaga s količinsko skromnejšimi naravnimi viri, ki so prostorsko zelo razpršeni. Izjema so gozdovi in vodni viri, ki jih ima naša republika precej, vprašljiva pa je njihova kakovost. Ena od osnovnih značilnosti naravnih virov Slovenije je namreč tudi ta, da so precej izčrpani zaradi pospe-
šene, pogosto premalo pretehtane rabe in zaradi degrada-cijskih procesov. Slednje so še posebej nazorno pokazale raziskave vpliva rabe naravnih virov in drugih vidikov dejavnosti človeka na druga živa bitja. Gre za tako imenovano bioindikacijo. Strokovnjaki vedo, da se iz prisotnosti lišajev in stopenj poškodovanosti genetske snovi nekaterih rastlinskih vrst zelo jasno pokaže ekološko stanje. Zato so v pro-jektvključili tudi tovrstne raziskave. Iz podatkov, ki so jih zbrali, je mogoče sklepati, da se okolje v Sloveniji nahaja na zgornji meji zmogljivosti, kar še dodatno zahteva tržen pre-mislekpriplaniranjurabe naravnih virov.
Slovenija torej »razpolaga s skromnimi, neobnovljivimi, surovinsko-energetskimi viri, obenem pa je njihova raba eden izmed vzrokov kvalitete zraka, vode, tal in vegetacije,« kot je v svojem poročilu zapisal Dušan Plut.
NA MEJI OGROŽENOSTI
Med naravnimi viri, med katere prištevamo tla, zrak, vire iz ozračja, vode, gozd in mineralne surovine, so tla najbržda tisto najosnovnejše. Na njih in iz njih živimo. Zato je razumljivo, da je osnovni dokument pri načrtovanju vseh posegov v prostor pedološka karta, torej karta tal. Slovenija ima kartiranih 85% površin, kmetijska zemljišča so kategorizirana, zbranih je precej podatkov o lastnostih tal, v pripravi je tudi agrokarta. Raziskanosti in evidenca tal sicer ni vzorna, a podatkov je le precej. Žal pa podatki govore tudi o bolj žalostnih stvareh. Iz njih je razvidno, da je bilo gospodarjenje s tlemi pogosto neustrezno Vznemirljivo je izgubljanje plodnih tal zaradi urbanizacije in gradenj infrastrukture, to, kar ostaja, pa je podvrženo onesnaževanju in zaraščanju, kar bi vse lahko imenovali kar izgubljanje plodnih tal. Strokovnjaki ocenjujejo, da smo v Sloveniji dosegli kritično mejo ogroženosti uporabnih tal. Poseben primer je del kočevskega območja, kjer se tla, primerna za kmetijstvo, zaradi praznjenja odmaknjenih zaselkov zaraščajo in so tako na neki način tudi izgubljena. Tudi ni videti, da jih bo mogoče kaj kmalu primerno izrabiti.
Zrak kot naravni vir količinsko seveda ne more biti vprašljiv, je pa zato še kako
vprašljiva njegova kakovost. Prekomerno onesnažen zrak ima 44 slovenskih krajev, predvsem večja urbana in industrijska središča, med katerimi je na pregledni karti onesnaženosti zraka v Sloveniji tudi novomeška kotlina. Ve se, da onesnažen zrak zlasti ogroža zdravje ljudi in gozdove. Vendar pa zaenkrat ne premoremo sistematičnih raziskav, ki bi za celotno Slovenijo pokazale, kakšna je ta ogroženost. Varovanje čistega zraka, preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja ter sanacija sedanjih onesnaževalcev so nedvomno tiste tri najvažnejše točke, na katere se bo treba osredotočiti.
Med naravne vire strokovnjaki štejejo tudi tako imenovane vire iz ozračja: sončno sevanje, temperatura zraka in veter. Primerjava zbranih podatkov za ozemlje Slovenije z ozemlji nekaterih drugih predelov Evrope, ki veljajo z sončne, kaže, da sta energija in trajanje sončnega obsevanja pri nas pozimi precej manjša, poleti pa zaostanka za sončimi predeli skoraj ni. Sončno obsevanje kot pomembnejši alternativni energetski vir je zato manj primerno, saj ga je najmanj takrat, ko bi bilo najbolj potrebno. Vsekakor pa ni zanemarljivo kot naš turistični adut.
Prav tako raziskave kažejo, da veter v Sloveniji ne obljublja kaj dosti kot uporaben alternativni vir energije. Smo nevetrovna dežela, še tam, kjer so vetrovi bolj pogosti, pa niso enakomerni in niso primerni za uporabo.
GOZDOV IN VODA DOVOLJ
Površinskih voda, izvirov in podtalnic ima Slovenija v obilju, vendar pa to obilje ni enakomerno razporejeno po vsem ozemlju, zato v nekaterih predelih občasno prihaja do pro-
blemov z vodno oskrbo; med njimi je tudi območje novomeške občine. Če nam že voda v glavnem ne primanjkuje, pa aje njihova kakovost hudo vprašljiva. Kakovost voda površinskih vodotokov in vodovodnih črpališč se v Sloveniji sistematično meri, vendar analize obsegajo le osnovne kemijske in bakteriološke parametre, medtem ko težke kovine in toksične organske spojine v večini primerov v redne analize niso vključene. Nekaj podrobnejših analiz domnevno čistih vodnih virov je pokazalo, da so dejansko že onesnaženi. Raziskave, ki ta čas še tečejo, žal kažejo, da je onesnaženost podtalnic večja, kot se je domnevalo.
Prav zaskrbljujoče je stanje površinskih voda, ki se še vedno iz leta v leto poslabšuje zaradi komunalnih in industrijskih odplak. Ob takem stanju vsekakor preseneča, da v Sloveniji še vedno nimamo katastra onesnaževalcev, in tako se ne ve, kaj vse in koliko vsega se z odpadnimi vodami izliva v slovenske vodotoke.
Ker je gospodarjenje z vodo vprašanje ne samo zdravja ljudi, marveč kar preživetja, postaja jasno, da bo treba ravnanje z vodo spremeniti v osnovah, in to temeljito, ter začeti kot pri onesnaževanju zraka odpravljati najhujša žarišča onesnaževanja in preprečevati nastanek novih.
Slovenija je gozdnata dežela, gozdarstvo pa tradicionalna slovenska gospodarska panoga. Vse to se odraža tudi v dobrem poznavanju tega naravnega vira in prostora. Že skoraj sto let je znano, kako se giblje količinski fond gozdov, kakšna je njihova sestava in prostorsjka razporejenost. Iz teh podatkov, ki jih gozdarji že računalniško obdelujejo, pa se da razbarti tudi tisto, kar zaskrbljuje. Zaradi zaraščanja kmetijskih površin se gozdnatost Slovenije povečuje, ven-
dar z nekvalitetnim grmičevjem, medtem ko kakovosten gozd postaja plen propadanja zaradi onesnaževanja in drugih vzrokov.
A če je gozdove mogoče obnoviti, vode in zrak očistiti, sončno toploto ujeti in stalno uporabljati, so mineralne in energetske surovine tisti naravni vir, ki je neobnovljiv in zato zahteva posebno obravnavo. Slovenija je z njimi razmeroma siromašna, kar predstavlja ob razviti industriji vsekakor zanimivo vprašanje. Stroka je zbrala zanesljive podatke o količini in razporeditvi kovin, nekovin, premoga, urana, nafte in plina, ocenjena so tudi možna nahajališča, vendar so zaradi strateškega značaja ti podatki več ali manj tajni.
OD MAKSIMALNE K OPTIMALNI RABI
Če za konec strnemo dosedanje ugotovitve, je mogoče reči, da je za naravne vire v Sloveniji značilna poleg količinske omejenosti njihova izčrpanost in propadanje, ki se, kot kažejo raziskave, še nadaljuje. Izčrpanost in stopnja degradacije naravnih virov postaja vse bolj pomemben omejitveni razvojni dejavnik. Raz voja v naslednjem obdobju torej ne bo mogoče načrtovali na takšni izrabi naravnih virov, kakršna je bila značilna za minula obdobja. Spoznanja o stanju naravnih virov in pomembnosti njihove biološ kovarovalne vloge vodi k drugačnemu odnosu družbe do njih in k spremembi strategije njihove izrabe od zgolj oko nomske k razvojnovarovalm Raba naravnih virov v Slove niji se bo morala prilagodili j tem spoznanjem in omejenim zmogljivostim pokrajinskih j ekosistemov, kar pomeni pre j hod od maksimalne k vses transko optimalni rabi.
MII,AN MARKI',U I
Belokranjec, ki gre tretjič
PP7
Atlantik
Stari Grki so rekli, da so na svetu tri vrste ljudi. Živi, mrtvi in tisti, ki plovejo po morjui Jure Šterk, po koreninah Belokranjec z Vinice, spada v tretjo vrsto; na jadrnici Telex, dolgi manj kot 6,5 metpa, bo štar-tal na regati Mini transat in skušal tretjič prejadrati Atlantik. Dvakrat ga je namreč že. Sam. Tokrat se bo na pot (24. septembra bo Start iz Concarneauja na francoski obali) odpravil s sinom Igorjem, študentom filmske režije, ki bo zaradi potovanja za eno leto prekinil študij.
Jure Šterk je 'član Jadralnega kluba Ljubljana, katerega predsednik je priljubljeni televizijski in tudi siceršnji vremenar Miran Trontelj. Suhozcmec Jure se je za morje, veter in jadra navdušil med Ljubljančani
»Leta 1976,« so spominja, »sem v neki reviji videl razpis za prvo čezatiant-sko regato Mini transat. Regat čez veliko lužo in še dlje, okoli sveta, je veliko, Mini transat pa je nekaj posebnega, sodelovati je dovoljeno le jadrnicam, manjšim od šest metrov in pol. To pa je res zelo malo ladje oziroma čolna «
Šterk se je omenjenega leta prijavil za tekmovanje, vendar se mu je že na prvi etapi čez Biskajski zaliv barka tako razmajala, da je moral odstopiti. Izziv pa je ostal.
Toda problem je bila primerna jadrnica. Tudi za to se je našla rešitev: ladje-delničar Miro Amon mu je ponudil material, kalup in delavnico. Šterk naj si sam izdela jadrnico, z njo pre-pluje Atlantik in barka bo njegova.
»Lotil sem se dela,« se spominja Šterk,« in za las zamudil prijavo za Mini transat leta 1983. Ker pa je bila jadrnica tu, sem se kar sam neorganizirano podal na dolgo plovbo, pristal na drugi strani oceana in postal lastnik barčice.«
Pred dvema letoma je Jure jadral na Mini transatu, ki so ga od Angležev prevzeli Francozi, najbolj šte-
vilni udeleženci tega tekmovanja. S francoskim patronatom se je zelo povečala tudi varnost tekmovalcev. Angleška logika je, da vsak udeleženec popolnoma odgovarja zase, romanskemu značaju pa je bliže manj avanturističen pristop. Zato so se Francozi med drugim zelo posvetili varnosti tekmovalcev. Na prvi regati sta se smrtno ponesrečila dva jadralca, pogubna je bila tudi regata leta 1981, kose je čez ocean odpravilo 25 jadrnic, na cilj pa jih je prišlo le 13. Druge so morale odstopiti. Število tekmovalcev jo zmanjšal za polovico tropski orkan s hitrostjo vetra čez 60 vozlov in valovi, visokimi do 16 metrov. Pod francoskim patronatom mora vsaka barka imeti poseben oddajnik, ki sc ob nesreči aktivira. Njegov signal, ki vsebuje šifro ponesrečene barke, ujame satelit, ki izračuni položaj brodolomcev in sporoči koordinate reševalnim oziroma spremljevalnim ladjam. Vsaka jadrnica mora imeti tudi rešilni splav, na katerem lahko brodolomec, ki ga ne ugonobi obup, preživi tudi nekaj tednov.
Kot že rečeno, bosta Jure in Igor Šterk v nedeljo izplula iz Concarneauja. Jadrnica je tista iz Amonove delavnice. Zdaj ji je ime Te-lex po slovenski reviji, ki je generalna pokroviteljica potovanja. Cilj prve etape je Tenerife, eden od Kanarskih otokov. S Tenerifa se bodo jadrnice usmerile proti zahodu. Odplule bodo 21. oktobra, cilj druge etape je Fort de France na otoku Martinique v Malih Antilih. Od Concarneauja do Fort de France — je 6500 km morja. Letos se je prijavilo 79 tekmovalcev iz Francije, Španije, Italije, Švice, ZR Nemčije in naša dva. Zanimivo je, da je dvočlanskih posadk le 15. Vsi ostali bodo pluli solo, tudi dva paraplegika. Oba sta že
premagalu Atlantik, v dvoj ni posadki.
Pred dvema letoma jo Ju rc Šterk za to pot porabil mesec in pol. Bil je slabo opremljen, sicer pa mu ni šlo za čas, hotel je samo dokazali, da se ta cilj da doseči.
Letos bo plovba lažja ne samo zaradi še enega člana posadke, ampak tudi zaradi veliko boljše opreme. Med drugim bo Jure imel lastno kratkovalovno radijsko postajo, ladjica bo ihte la tudi električni generator. Zaradi pomanjkanji) elektrike je imel Šterk leta 1987 velike težave, ndpo-vedovala sta oba avtomatska pilota. Z boljšo opremo in še enim članom posadke bo Belokranjec, ki se tretjič odpravlja čez veliko kužo, skušal doseči tudi kakšno boljšo uvrstitev. Za primerjavo naj povemo, da pre-plovejo najhitrejši jadralci v razredu Mini transat Atlantik v dobrih 14 dneh, soliden pa je vsak rezi tat pod 20 dnevi. Podatek velja za etapo od Kanarskih otokov do Malih Antilov. Seveda pa je izjemen uspeh sploh priti čez Atlantski ocean.
Sredi novembra torej lahko pričakujemo novico, da je Jure Šterk tretjič premagal Atlantik. In kaj pravi sam o svojih podvigih?
»Najbrž res tudi tvegam, vendar si upam trditi, da je na tem svetu v športu dosti podobnih ruskih rulet. Recimo na dirkah formule 1 ali na težkih relijih, pri smuku ali plezanju v gorskih stenah. Pa kljub temu nikomur ne pride na misel, da bi prepovedal na primer alpinizem ali dirke z avtomobili, da o smuku niti ne govorim. Bistvo je, da tisti, ki tvega, ogroža le sebe. To pa za nas, ki jadramo na 6,50 metra dolgih jadrnicah, prav gotovo velja. Na tem našem okroglem svetu pač največ tvegaš, ko se rodiš. Tisti trenutek si že zapisan smrti.«
M. BAUER
Igor in Jure Šterk
V neobvezen premislek
SLOBODANOVA
BESA
Prof. dr. Ljubo Bavcon je o procesu zoper Azema Vllasija v Naših razgledih med drugih zapisal, »da je obtožnica zgrajena na hipotezi sedanjega političnega vodstva SR Srbije o kontrarevoluciji na Kosovu. To je skrajnje sporna hipoteza, ki ji argumentirano oporekajo mnogi politiki, sociologi in publicisti v drugih delih Jugoslavije, ki konfliktna Kosovu ocenjujejo povsem drugače. O naravi dogodkov in o položaju na Kosovu obstaja torej več »resnic« in političnih ocen, o katerih pač lahko sprejemajo svoja stališča take ali drugačne politične stranke, nikakor pa to vprašanje ne more biti predmet kakega sodnega kazenskega postopka. Prav zato, ker poraženci v političnih sjmpadih niso zločinci, je nastal v prvi tretjini prejšnjega stoletja pojem političnega delikta kot privilegiranega delikta, če torej 150 let pozneje do tega vendarle pride, je jasno, da gre za zlorabo kazenskega prava in pravosodja za to, da bi politični represiji zoper drugače misleče aali videz zakonitosti«.
Omenjena Bavconova ocena je, če gledamo z očmi že nekaj časa prosvetljene Evrope, brez dvoma najkrajša, najnatančnejša in najbolj udarna slika tistega, kar se je z Vllasijem zgodilo, kar se dogaja in kar se bo zgodilo. Na sojenju VUa-siju bodo srbski guverneji politični represiji zoper drugače misleče aali videz zakonitosti. In to ne oziraje se na to, kaj o procesu obtožencu, Albancu in Kosovu misli preostali svet. Represivni aparat pri postavljanju kulis za ta proces ničesar ne prepušča naključju, ko
je dal potencialni predsednik senata vedeti, da se bo na tem sodišču vendarle sodilo po zakonih, so ga takoj zamenjali, srbske oblasti so preslišale javno obljubo predsednika dr. Janeza Drnovška, da bo sojenje javno. Kot so sporočilu, bodo javnost zastopali Tanjug, Rilindija in prištinsko Jedin-stvo. Kakšna agencija in časopisa sta to, vemo vsi.
A~em Vllasi ni v svojem dolgem in do aretacije uspešnem političnem življenju počel nič drugega, kot poče vsak politik. Pri tem je bil celo previdnejši kot mnogi drugi, za-
vedal se je svoje albanske hipoteke in zato pogosto tako močno jugosloveniziral, da je j bilo že kar neokusno. Prav zaradi tega so se od njega odvrnili mnogi Albanci, da bi potem, ko so na njegovih zapestjih škrtnile lisice, postal narodni junak in prvič tudi v resnici albanski lider, okoli katerega imena in usode se bodo še bolj poenotili Albanci na Kosovu.
To, da lahko neka politika ali nadmočni narod iz običajnega političnega delovanja naredi kontrarevolucijo, je politično vampirstvo prve vrste, če smo ga doživeli enkrat, ga lahko tudi večkrat. To pomeni, da je v naši državi mogoče prav vsako politično mišljenje proglasiti za kaznivo dejanje. Treba je samo imeti dovolj pristašev in moči. Srbska politika se gotovo zaveda, da proces proti Vllasiju v svetu ne bo ozaljšal podobe demokratične Srbije. Toda na to se požvižga. Narodu, ki se je zgodil, je Slobodan Miloševič že zdavnaj obljubil Vllasijevo glavo. Albanci bi rekli, da je dal beso.
MARJAN BAUER
Narod si bo pisal sodbo sam
V zadnjem obdobju, ko razpravljamo o dopolnilih slovenske ustave in so se praktično začele tudi razprave o novi ustavi, je veliko govora o volitvah, pravici do samoodločbe i n odcepitve, republiški vojski in drugem. Veliko pa je tudi govora in pisanja o tako imenovanih izvensodnih pobojih, predvsem po vojni pa tudi med njo.
Na nedavni proslavi borcev Kočevskega odreda v Štalcer-jih je predsednik Janez Stanovnik govoril tudi o nekaterih nanovo odkritih dokumentih s Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in črnomaljskega SNOS. Te dokumente še preučujejo.
Že dolgo pa je pred nami knjiga Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943, ki je izšla leta 1953, uredil pa jo je Milan Megušar-Borut, eden izmed dveh stenografov na Kočevskem zboru. Ta del dokumentov je bil zakopan do leta 1947, ko so ga po napornem iskanju le našli. Oživljamo nekaj misli iz te knjige, predvsem tiste, ki se nanašajo na v uvodu omenjeno.
»Vsa dvorana je z vidnimi znaki izrazila slovesnost velikega trenutka slovenskega naroda: prvo zasedanje svobodno, res demokratično izvoljenih odposlancev slovenskega naroda...«
NAŠA VOJSKA
»Po prebranem odloku je proglasil tov. predsednik (Josip Vidmar) zasedanje za odprto. S krepkim in dostojanstvenim korakom je nato prikorakala naša vojska s slovensko zastavo. Izvršila je pozdrav
zastavi, a celoten Zbor odposlancev je zapel slovensko himno.«
Zasedanju sta prisostvovali tudi delegaciji Glavnih štabov NOV in PO Hrvaške in Slovenije.
Podpredsednik ZAVNOH dr. Pavle Gregorič pa je med drugim dejal:
»Boreči se, vi ste znali, da u vašoj borbi niste sami. Vi ste znali, da se u vašem susjed-stvu bore za istu stvar vaša brača Hrvati i Srbi u Hrvat-skoj... Boreči se za slobodu slovenskog naroda, vi ste se u isto vrijeme borili i za slobodu hrvatskog naroda, kao što se hrvatski narod borio za slobodu slovenskog naroda, kada se borio za svoju vlastitu slobodu... To bratsvo i borbeno jedinstvo hrvatskog, srpskog i slovenskog naroda čini čvrsti temelj, na kome če naši narodi izgraditi svoju slobodu, svoju lepšu i sretniju budučnost...«
Boris Kidrič je govoril tudi o vzrokih za nagel poraz in razpad bivše jugoslovanske vojske in med drugim dejal:
»Bivša j ugoslovanska voj ska zaradi tega ni bila sposobna ohraniti narodov in države Jugoslavije, ker ni bila narodna vojska, čeprav so jo nam kot tako na vse pretege slavili... Narodna vojska ni bila zato, ker je bila v svojem bistvu protiljudska vojska, vojska torej, ki so jo reakcionarni in protiljudski oblastniki v stari Jugoslaviji hoteli uporabljati in tudi uporabljali — ne za obrambo pred fašističnimi okupatorji, temveč za vzdrževanje in ohranitev svoje lastne, svoje protiljudske oblasti... To je bila vojska, ki so jo imeli v rokah protiljudski generali, zakrknjeni sovražniki demokratičnih narodnih
in ljudskih pravic. To je bila vojska, ki je omogočila, da si iz davkov, zanjo plačanih, grade vile izdajalski generali in ko-rumpirani ministri; namesto da bi nabavili topove, tanke, avione in drugo moderno orožje za borbo proti fašističnim zatiralcem... Bivša vojska je bila hkrati izrazito orodje v rokah tako imenovane beograjske čaršije, se pravi protiljudske velikosrbske gospode, ki je hotela živeti in je dejansko živela na račun vseh neenakopravnih in zatiranih narodov Jugoslavije ...Jasno je, da je v taki protinarodni in protiljudski vojski mrgolelo agentov naj hujšega sovražnika narodne svobode in demokratičnih ljudskih pravic, da je v njej mrgolelo petokolonskih agentov Hitlerjeve Nemčije...
... na našem zgodovinskem Zboru lahko s ponosom ugotovimo in trdimo, da je naša slavna vojska zrastla iz naših lastnih narodnih in ljudskih sil. Vse orožje, ki ga imamo, smo morali osvojiti sami. Dejstva, da je to naše orožje in da je to naša vojska, se danes v celoti zavedamo in našega orožja nam ne bo iztrgal nihče več iz rok...«
Tudi Edvard Kardelj je zaključil svoj referat na Zboru z vzklikom:
»Naj živi sveta osvobodilna vojska slovenskega naroda!« ki mu je sledilo dolgotrajno in navdušeno ploskanje.
»SMRT IZDAJALCEM!«
OF je po kapitulaciji Italije ponudila amnestijo vsem zapeljanim v belo in plavo gardo je nadaljeval Boris Kidrič: »Izdajalci so danes zopet začeli rovariti na osovbojenih slovenskih tleh. (Medklici: Strel! Do zadnjega pobiti! Smrt!) Prepričan sem, da govorim iz src vsega našega Zbora, če poudarim, da mora biti naše popustljivosti konec. (Bučno in dolgotrajno odobravanje. Klici: Stornirati amnestijo! Smrt izdajalcem! Nobenega popuščanja več!)
... Kdor danes po vsem, kar se je zgodilo, ni prenehal delovati proti lastnemu narodu in njegovemu osvobodilnemu gi-
Kmet mora biti optimist
Tisto sredo v poznih popoldanskih urah je bil Leopold Colarič še posebej srečen. Domov je namreč pripeljal kobilico bosanske pasme skupaj z žrebetom, oba pa je kupil za majhne denarje. Tako je svojo čredico štirih konj povečal še za dve grli. »Rad imam vse živali, konji pa so mi najljubši,« pravi Leopold, ki ga vsa Kostanjevica pozna pod imenom Levko. Ljubezen do konj in do živali nasploh je bila tudi tista sila, ki ga je za vedno prikovala na zemljo. Levko je namreč kmet. In kot tak ne bi bil nič posebnega, saj je kmetov pri nas še vedno nekaj. Posebnost Leopolda Colariča je v tem, da je optimist, čeprav tudi sam rad reče kakšno kritično na račun naše kmetijske politike in na račun težkega kmečkega življenja.
Tudi sam je nekoč poskusil delati v tovarni, pa ni dolgo zdržal za štirimi zidovi. Veliko pa je k odločitvi za kmetovanje prispevala tudi stiska. Nekdo je pač moral poprijeti doma. In vse kaže, da bo tudi v prihodnje tako. Levko pravi, da bo ena izmed treh hčera, ki še vedno obiskujejo osnovno šolo, zagotovo nekoč gospodarila na kmetiji. To pa pomeni, da pri Colaričevih še vedno verjamejo v kmetijstvo, saj menijo, da večno ne more trajati takole životarjenje. »Kakšni časi so prišli nad nas,« pravi Levko. »Pred petimi leti je veljal traktor ferguson 27 milijonov dinarejv, zdaj je treba za 10 litrov olja odšteti 37 milijonov starih dinarjev.« Kmetijski pridelki pa se v tem času
banju, v teh vojnih okoliščinah ne zasluži življenja! (Klici: Tako je! Burno pritrjevanje) ...«
Podobnih misli je bilo še več. Odposlanec Vencelj Perko, sekretar za Sv. Križ, je med drugim dejal:
«... Istočasno pa zahtevamo, da zločini, ki jih je izvršila bela garda, ne smejo ostati nekaznovani...«
Odposlanec Vlado Krivic, zastopnik Ljubljane, pa:
»... Nadalje zahteva Ljubljana ostrejši kurz proti beli in plavi gardi, proti vsem izdajalcem in špekulantom...«
Nekoliko bolj zmeren je bil dr. Metod Mikuž, verski referent pri Glavnem poveljstvu, ki je med drugim dejal:
»... Poslušal sem z zanimanjem sinoči vaše zahteve, kakšna krivda naj doleti tiste, ki so bili krivi ali so krivi prelite slovenske krvi. Jaz sem jim odgovoril kot duhovnik in partizan to, naj jih pač doleti zaslužena kazen. In vprašali so me, kaj bo s tistimi fanti, ki so bili zapeljani; kaj bo s tistimi fanti, kateri sami iz sebe ne bi nikdar zgrabili za orožje in skočili nam v hrbet. Pa sem jim odgovoril takole: Mi, partizani — morda se vam bo čudno zdelo, toda govorim vam kot partizan — mi partizani znamo odpuščati. Mi partizani imamo dobro človeško srce in te zapeljene fante bomo blagohotno sprejeli v naše vrste, samo ena razlika bo. Ne bomo jim dali orožja, kajti naše partizansko orožje je svetlo, da ga zaupamo samo poštenim ljudem, ki se niso nikdar omadeževali. (Dolgotrajno in viharno odobravanje). Pač pa bomo te fante porabili za delo...«.
Najbolj popustljiv je bil kmet Karel Durjava, odposlanec iz Škocjana na Dolenjskem, ki je dejal:
»Vsa čast Izvršnemu odboru OF, ki je izrekel amnestijo vseh njenih sovražnikov... Slišim pa, da bo ta amnestija končana. Da pa ne bi bilo od-višnega prelivanja slovenske krvi, predlagam (da) to amnestijo (podaljšamo), da ko se vrnemo v naše kraje, še en-
niso podražili za toliko. Zato kmetje izdajo manj denarja za obleko in hrano, da bi pač lahko kupovali stroje, gnojila, zaščitna sredstva in ostale kmetijske potrebščine. »Drago pa je tudi vse drugo. Samo malica za enega otroka v šoli stane 250 tisočakov, pokojninsko zavarovanje zame je v treh mesecih 4,5 milijona din. Ko pa grem v trgovino, moram za liter radenske odšteti toliko denarja, kot ga dobim za dva litra mleka. V hleyu imamo samo 13 glav živine in naj te krave še tako molzem, od njih na leto ne dobim več kot
25.000	litrov mleka.« O tem, koliko prinaša vinograd, ni da bi govoril, pridelek kumar je bil letos izredno slab, tudi od jagod ni več tistega denarja kot nekoč.
Kljub temu se je Levko že leta 1985 lotil gradnje novega hleva za tako imenovano prosto rejo. Za tak sodoben način se je odločil predvsem zaradi tega, ker so krave tako bolj svobodne in se lahko pasejo na prostem. »Že pred leti sem se odločil za frizijke, ki so za tak način reje še posebej primerne. Toda čreda je sedaj manjša, kot je bila še pred letom. Hkrati z gradnjo hleva sem se lotil še gradnje hiše.« To bi se marsikomu zdelo na moč skregano s pametjo, vendar je Colarič v to prisiljen. Sedaj je namreč edini pravi kmet na Otoku v Kostanjevici, ki za kmetovanje ni več primerna. Malo ga ovira promet, malo pomanjkanje prostora pa tudi izguba časa je velika, saj ima vso zemljo v okolici Globčic.
krat rečemo njihovim družinam, da naj se ti ljudje vrnejo. (Klici: Proč z njimi!) To bo zadnji opomin in potem nič več. (Klici: Proč z njimi! Nič več popuščanja!) Živela Osvobodilna fronta!«
O VOLITVAH IN OBLASTI
Član 10 OF Zoran Polič je nato poudaril, da pomeni oblast OF predvsem to, da smo prekinili s starim načinom poslovanja, ko je bil narod le poslušno orodje v rokah peščice izvoljenih oblastnikov, ki niso nikdar poznali potreb ljudstva, ampak le svoje ugodje in svoje pravice. Kmet in delavec sta bila le nečloveško izkoriščana, in če sta dvignila glas, sta bila razglašena za protidržav-na in zato zločinska elementa. Nato je nadaljeval:
»Zato pomeni oblast OF, da bo narod sam izbiral ljudi, katerim bo poveril upravo svoje zemlje, da bo pa lahko te ljudi tudi klical na odgovor, če svojih nalog ne bodo v redu izvrševali. Samo tako pojmovana oblast je narodna, samo taka je pravična in samo takšna jamči srečno bodočnost slovenskega naroda.«
SLOVENIJA IN SAMOODLOČBA
V zadnjem obdobju je veliko govora tudi o pravici do samoodločbe in odcepitve Slovenije iz Jugoslavije pa tudi vključitvi vanjo ali pa kam drugam. Najpogosteje so pri tem citirane misli iz referata Edvarda Kardelja na Kočevskem zboru, ki je med drugim dejal:
»Slovenski narod stopa v bodočo Jugoslavijo po lastni volji, oprt na svojo pravico do samoodločbe. O federativni ureditvi bodoče Jugoslavije ne more biti nobenega dvoma več in da bo ves slovenski narod v bodoči Jugoslaviji predstavljal posebno federativno enoto, kjer bo sam svoj gospodar, o tem tudi ni nobenega dvoma več. Če pa londonska gospoda o tem se dvomi, potem ji moramo povedati, da smo mi že razčistili račune v tem pogledu, in sicer v bratskem sporazumu z vsemi dru-

Hkratna gradnja hleva u1 velike stanovanjske hiše ga)e seveda močno finančno obremenila. To breme bi bilo neko-likanj lažje, če bi še imel možnost najemanja ugodnih kreditov. Toda ravno, ko je začel graditi hišo, je bilo s temi kre; diti konec. Hlev pa je tud J
zgradilnekajletprezgodaj.se) !
sedaj dobivajo kmetje za grad i njo takih hlevov nepovratne sredstva. »Zdaj bi potreboval močno finančno injekcijo, ki bi mi omogočila, da se čimpre) preselim v novo hišo, ki šemi0 zgradil pri zidanici v Zajčkin Pripravljen sem tudi na sovlaganje, saj je v hiši prostora za 10 gostov,« pravi Levko, kis® namerava ukvarjati tudi » kmečkim turizmom. In kdor je že videl njegova zemlji®08 pod obronki Gorjancev, obdana z vencem vinogradov in zi-
danic, ter travnike pod njimi kjer se pasejo njegovi konji, n
dejal, da lepšega okolja za kmečki turizem skoraj ni mogoče najti. Colarič razmisli® j tudi o tem, kaj bo s hišo D
Otoku. Ne'bi je rad prodaj.
ker misli na prihodnost svoj^ j otrok, hkrati pa seveda nim denarja, da bi hišo usposoD za kakšne druge namene. 1° di zaradi tega Colarič podpira
zamisel o gradnji igrišča l° -	-	■	- - »Če bom0
golf v Kostanjevici:	-
dobili golf v Kostanjevico, P
tem bomo imeli vsi nekaj kv risti od njega. Tudi sam se m z | ponudil nekaj zemlje v odkup ki jo bodo potrebovali inves torji za zamenjavo.«
Zgodba o kmetu Levku
iz!
Kostanjevice, ki je svojo prv.
IVUDlcUlJCVlUC, KI JC	f ,
lepo prihodnost preživel
__ _ 1_: 1 . i _ •
nekaj leti, ko smo vsi skupaj
nekako živeli in ne živo
tari*1:
ne bi bila popolna, če ne 0 - - - nri-
omenili njegove splošne pr ljubljenosti. Ko je gradil h*® . se je v Zajčkih zbralo tudi p 50 in 60 ljudi, ki so prišli n pomoč. Nemara niso prišli samo zaradi tega, ker Levko ra ušpiči kakšno bodičasto v k°-
stanjeviškem Prforcenhauz0
tar ljudi tako vleče
e gledajo uoiara,®, :jo kaj, da ne bi oM“
jdljivosti. Le maloku i težkih časih lotev* ikih nalog, kot se J*

gimi bratskimi narodi Jug . lavije. Naša aktivnost gradi principu pravice na samoo .
ločbo, na enakopravnosti v skupni južnoslovanski dom vini (Živio!)...«
O svobodni in. združeni veniji v svobodni in resni demokratični Jugoslaviji J® s voril Josip Vidmar, Stane K čič pa je med drugim dejal-
»... Mi vemo, da se bo iz l^g. zmagovitega juriša jutri dila popolnoma osvobojen«* združena Slovenija, kinain
v demokratični Jugoslavij la vse tiste pravice in odgI fl, rila na vse tiste zahteve, z® ».p
Slav '
tere se je mladina v Jugosn zaman borila...«
Pa tudi nekateri neslog
ski udeleženci Zbora, P stavniki najvišjih takratna1 ^ les Jugoslavije, narodov
kot na primer predstavnik KPJ Milovan Djilas vzklik® »Življela sloboda i uSe. j je-na Slovenija u slobodnpj
mokratskoj Jugoslaiiiji-®
O GOSPODARSTVO
Na Zboru je bilo '.zre^sp° seveda tudi več misli o g £jj«
darstvu in gospodarjenjih
še danes naša slaba tock^ jC kateri so poudarjali, da nj ,0jc priti na gospodarske p0lJ;ne£ zanesljivi ljudje. Odposm nj. kmet Alojzij Lazar iz t)°. ča, je podal takole mneni
»... V gospodarstvo	Pijuš'
jo zreli ljudje, ne pa stari 'rjs je, otroci in ženske. "°Jra rne' se, da morajo priti na talr" (jje sta najprej zanesljiv* D pi-
Jaz pa poudarjam, da m o6o-ti na mestu predvsem *; pra ben človek, kajti pregov *jja vi, da več škodi neumen Pe-
telj kakor pameten nik.«
Seveda je v knjigi 0 ^a(ii-odposlancev še veliko -j. mivih misli. Še danes Je {e mivo branje, posebno primerjamo, kaj so »' in slanci vse obetali po v Lsn>' kaj se je od tega danes m .pačilo in kaj ne, saj smo m * M-tero napako iz stare JJv^gied'
viie v novi boli ali manj0
vije v novi bolj ali m no ponovili
Za en telefon mleko 15 krav
»Šentjanž je bil že ves čas po vojni zapostavljen, kot da je bila politika naravnana tako, ua bi se ljudje iz teh hribovskih vasi morali čimprej izse-bti. Tako so ljudje sprejeli ukinitev podružničnih šol na Kalu in Velikem Cirniku in Premajhen posluh za izboljšanje cestnega omrežja, v zadnjem času pa telefonije,« ogorčeno pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjanž Ciril Brečko.
Krajane v Mirnski dolini, tudi tiste, ki živijo v krajevnih skupnostih Krmelj in Tržišče, smo obiskali, da bi raziskali, Kje se zapletajo stvari. Ko so nas ljudje po telefonu klicali ua uredništvo, so se predstavljali bodisi kot Jožeti, Fran-celjni ali Janezi, vsi po vrsti pa so ostro kritizirali novomeško Ptt podjetje, češ da je krivo Popolnega zastoja pri izgradnji telefonskega omrežja v tem koncu sevniške občine. Ob tem smo takoj pomislili, da utegne biti scenarij podoben Kot na Bizeljskem in v Pišecah v brežiški občini, kjer so že zdavnaj siti praznih obljub Petetejevcev. No, v Mirnski p°uni na delavce novomeške t' t T še niso ravno alergični, so Pa že tudi izgubili zaupanje.
Ko krajani takole bentijo, da so šli na led in lani julija plačali dinarsko protivrednost za iuoo zahodnonemških mark, Kar naj bi bila približno polo-tca cene telefonskega priključka, vsaj po zagotovilu strokovnjakov PTT Novo mesto fta sestanku septembra lani, )lm ti vračajo žogico. Ne le Predsedniku gradbenega od-ora za telefonsko omrežje v rajevni skupnosti Krmelj .ranču Kosu, ampak še komu zmed 75 novih naročnikov, ki »tonalno sicer spadajo pod rzišče, se je zameril neki direktor PTT Novo mesto, ko je
rekel, da so gradbeni odbori krivi za zastoj, ker niso bili optimisti. Če bi bili trdno prepričani o končni delovni zmagi, bi bili ljudje menda tudi pripravljeni prispevati po pet do šest starih milijard za telefonski priključek. Kakšno bi bilo to prepričevanje ljudi, ki se že sprijaznijo, da bodo plačali okrog 2000 mark za telefon, naslednji dan pa je številka že okrog 4000 DEM, si lahko mislimo.
Ciril Brečko je takoj slabe volje, ko se spomni, kako so Šentjančani že lani posekali okrog 400 dreves za drogove za zračni telefonski kabel, a se močno boji, da bodo drogovi zgnili, predno bodo služili namenu. V Šentjanžu so bili zares solidarni do odročnejših krajev in ljudi, ki so že tako udarjeni, ko morajo pozimi sami splužiti okrog 140 kilometrov poti in jih tudi posipati, če sploh hočejo priti v dolino, skratka, da niso še bolj odrezani od sveta. Za telefonski priključek je bil enak prispevek.
Šentjančani so imeli le pomisleke, ali je prav, da morajo vse delati tako strogo po projektu, se pravi vleči kabel takšnih zmogljivosti, da bi bil možen telefon tudi v že zdavnaj opuščenih domačijah, ali tja, kjer ni pravega zanimanja. PTT Novo mesto je seveda treba pohvaliti, da se tokrat ne gre kratkovidne razvojne politike, toda prav imajo tudi krajani, ko zahtevajo, naj PTT
. ,ai .
to velikopoteznost pri snovanju telefonije, vsaj delno poplača. Seveda je to ostala le pobožna želja krajanov, ker PTT pač nima denarja še za kaj pomembnejšega, kaj šele, da bi zalagal denarce za rezervne linije. V Šentjanžu naj bi slehernega izmed 108 novih naročnikov stal priključek po novem predračunu okrog 4770 DEM. Da je to zanje prehudo breme, dokazujejo s praktičnimi izračuni, namreč, da bi moral delavec prispevati 14 do 16 poprečnih plač, kmet, ki ima 15 krav z mlečnostjo 3300 litrov, pa bi moral vse leto dajati za telefon ves zaslužek od oddanega mleka. Tudi zato upajo, da v tej akciji ne bodo ostali sami. Moti pa jih, da v medkrajevnem kablu med Krmeljem in Šentjanžem ne vidijo zakopanih le svojih
100.000	mark, mrtev kapital, ampak tudi površnost poštarjev, ki se spet opravičujejo zaradi pomanj kanj adenarja.Kot pravi Brečko, delavci PTT namreč kablov sploh niso spojili, verjetno zato, da jih bodo lahko kdaj drugič, ko bo treba spet malo kopati po zemlji.
V Tržišču, kjer je 52 novih naročnikov, ljudje opozarjajo predsednika gradbenega odbora Jožeta Jeneta, da v prihodnje ne bodo več dovolili razkopavanja po svoji zemlji, če ne bodo jarki takoj zasuti. Zdaj so morali krajani sami zasuti okrog 800 metrov jarka, ki je še po enem letu ostal prazen, brez kabla. Ko bi brigadirji vedeli, kako se nekdo norčuje iz njihovega dela in žuljev, bi jih bilo prihodnjič na mladinskih delovnih akcijah gotovo še manj! Na Malkovcu pa strokovnjaki PTT ne pustijo, da bi šel kabel po drogovih, zakaj, stroka že ve.
Naj strnemo! Krajani v Mirenski dolini se ne morejo izogniti vtisu, da jih bo PTT še lep čas vlekel za nos, ker pač nima denarja, od ljudi pa bi rad pokasiral čim večji delež, da si ne bi potem več mogli premisliti in odstopiti. Če bi vedeli, v kakšno španovijo se podajajo, bi marsikdo raje hranil marke. Tisti, ki so bili jasnovidci, se danes lahko le prizanesljivo smehljajo obupanim sokrajanom.
P. PERC
Ima
Dolenjska Pravico do dobre elektrike?
pn^?°^eyb8Ka ima pravico do enako kvahtenne električne Kot vsa ostala Slovenit ■ 8e v razvitih sistemih ‘ ,,al ne reši deset, celo dvaj-»euet, p0tem leti še kd0> ne le
tat^VOmni mini8ter, in prav je nit?'* To 80 besede predsed-Pn 8 rePnbliškega komiteja za davl?et1^'0 Gvida Kacla na neko ?em ~ enem — sestan-1 Pr°blemu preskrbe do-enj?„e regije z električno n^1’0 v Novem mestu. Mi-in8ter )e še premlad - po letih bi ministrskem stažu -, da Dn,®8.11 odgovornost za to, da ii enjska že kar dve desetlet-
zaria£° preeč 8trPno °P°-htplr ln Premalo glasno za-h* a rešitev problema kri-v a°8Krbe tega predela Slo-si"* z. električno energijo, Dri! 1,PU )e,tudi Prvi. Ki je zares storn^n*1 §lasovom in prote-knn? ZP° enisKe in ki z občut-DrnKi0d®ovornosti trdi, da je problem nujno rešiti.
dpiQ0t?8ti z Dolenjske pa so Dom?«^0- V8e bolj ogorčeni, knn z napovedmi o boj-ie N;* *ačlla električne energi-ti ~1udljleSa,bolj se je čudi-žlii 8edan)i dolenjski potrpe-nj, °8tl' racionalnem obnaša-Star»V neraci°nalnem sistemu, bi nJ? Ve.ieKtroeneretskio8kr-tičn? * n)8lte’ Ki je problema-8pria° ^ ve^ Kot desetletje, je ni zirlfJr0 Kritično, da ne le, da Šen ?radl rega možen nikakr-Že h azY°) več (Beti Metlika je na n° x a negativen odgovor elet,0!11'°’ da d°bi dodatno tehn i no energijo za novo vpr2& °8l’0)> ampak je pod 8edann>em Judi obratovanje venot e mdustrije, ki v slo-Henn 6m 0Kviru sploh ni tako na i,,membna. posebno glede Dren V,ozne dosežke. Pretežno leniat 0Va!na industrija na Do-_ silili em in v Beli krajini za-iem a Prodai° na tuje, v več-DJ trse de u zahtevne zahodne ** hodkov6^ 30 odst°tKov pri-~ Ig ov> Kar predstavlja okrog v02a 8t°tkov slovenskega iz-
[ e več kot io let so na Do-
*e,
id'
ri«
P
[je-
Dl'
50-
ra-
j«'
it- ?
S
l-.; 't
ni'
lenjskem in v Beli krajini problem v industriji .nizke napetosti električne energije. So meseci, ko je normalna napetost prej izjema kot pravilo, saj so nizke tja do polovice vseh ur v mesecu. Značilni in problematični so tudi napetostni sunki, v zadnjih mesecih pa je bilo tudi nesorazmerno veliko izpadov sistema, na primer samo julija prek 20. Škoda v gospodarstvu je seveda ogromna. Vsak izpad pomeni nov vklop, ki uničuje elektroenergetske naprave. V novomeški Krki, največjem jugoslovanskem izvozniku zdravil, ki si je mesto in dobro ime na tujem tržišču pridobila z več kot dvajsetletnim trdim in dobrim delom, hitro pa ga lahko izgubi, se ob izpadih zmedejo programi mikroprocesorjev, ki vodijo tehnološke linije, čisti prostori se kontaminirajo, uničijo se fermentacijske sarže. Škodo in izpad dohodka zaradi električne energije samo junija, julija in avgusta so v Krki ocenili na dobre tri milijarde dinarjev.
V Novolesu nastalo škodo zaradi izpadov in napetostnih nihanj električne energije letos ocenjujejo na 420 tisoč dolarjev, škodo na elektroenergetskih napravah pa na blizu 100 milijonov dinarjev. V Beti vsak izpad v programu preje naredi za 650 milijonov dinarjev škode in do srede avgusta je bilo letos 13 takšnih izpadov. V programu metraže v predilnici povzroči enourni zastoj za dobrih 15, v barvarni pa za 243 milijonov dinarjev škode. Tu so seveda še dodatni stroški vzdrževanja in popravil, slabša kvaliteta izdelkov itd. V Tesnilih Trebnje škodo na ta račun v prvih sedmih mesecih ocenjujejo na 347 milijonov dinarjev. V Novoteksu vsak enourni zastoj v proizvodnji naredi za 150 milijonov dinarjev škode in pa težje ocenljivo slabšo kvaliteto izdelkov. V Žitu tozd Pekarna in slaščičarna so letošnjo škodo do 15. avgusta zaradi izpadov elektrike ocenili na 185 milijonov dinarjev, v Iskri Žužemberk na dobri 2 milijardi itd. Zneski neposredne škode in izpada dohodka gredo skupaj v vrtoglave višine. Ne le v Krki, ampak tudi drugje pa je pravzaprav najhuje, da nekvalitetna preskrba z električno energijo onemogoča uporabo zahtevnejših tehnologij in proizvodnjo kvalitetnih izdelkov,
ki bi bili konkurenčni in razvrščeni, v višje cenovne razrede na zahtevnih mednarodnih trgih [kot da tu ni dovolj drugih ovir, mora biti še elektrika!). Pri tem pa dosega dolenjska izvozna industrija 3 dolarje v izvozu na uporabljeno 1 kWh, medtem ko je slovenska industrija daleč pod tem dosežkom.
Kaj bi bilo treba narediti za izboljšanje razmer, je znano. To je povedala že študija leta 1980, tako rekoč vsi objekti pa so tudi bili v planu do 1985. Kar je bilo narejeno, je bilo s petletno zamudo. Glavni objekti, ki so vsi enako pomembni za rešitev problema, pa še kar čakajo, da bodo končno le postali v Sloveniji in njenih vodilnih glavah toliko pomembni, da se bo zanje našel denar, čeprav je bilo po prvotnem terminskem planu iz leta 1984, ko se je začela akcija za izgradnjo dolenjske 110 KV dalj-novodne zanke, določeno, da bo celotna zanka zgrajena do leta 1986. Pa seveda ni-bila in potem je prišel problem lociranja avto ceste, na kar se najodgovornejši slovenski elektroenergetiki sedaj tako radi izgovarjajo. Kako kaže trenutno? Na v začetku omenjenem sestanku je predstavnik republiške elektroenergetske skupnosti razložil, da je ta dolenjska zanka, ki jo je treba gledati kot celoto [razdelilna transformatorska postaja Krško, razdelilna postaja Hudo, daljnovod Krško-Hudo, potem je tu še daljnovod Osojnik— Metlika), izvedljiva do 1993(1), če bi financiranje teklo normalno, pa sedaj ne povsem (vsi niti razvojnega dinarja ne prispevajo, kot je določeno, medtem ko Dolenjska redno izpolnjuje obveznosti in daje letno toliko, da bi v štirih letih »pokrila« to dolenjsko zanko), tako da se izvedba odmika. Dragih kreditov si seveda nihče ne upa najemati, medtem ko je v Sloveniji že odprta (pre-široka investicijska elektroenergetska fronta. Mirno razglabljanje predstavnika ISEP-a je razburilo dolenjske gospodarstvenike. Ti so prišli na sestanek v pričakovanju resnih informacij o načrtovani izgradnji z roki, seveda čim krajšimi, potem pa takšne informacije in naštevanje nekih prioritet v Sloveniji, za katere do takrat še nihče ni slišal.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
DAR
MOJIH ROK
Dejstva so tu, zadovoljive razlage pa ni. Ta preprosta in točna ugotovitev dr. Antona Trstenjaka pač najbolje postavi na prvo mesto pojav, ki mu pravimo bioenergija in zdravljenje ali vsaj lajšanje bolezenskih tegob z njo. Bioenergetsko zdravljenje je postalo v zadnjih letih strašansko zanimivo za najširše sloje prebivalstva, skoraj da ga ni večjega slovenskega kraja, kjer ne bi deloval vsaj en bioenergetik. Znani so mnogi primeri, ko je bioenergetsko zdravljenje pomagalo bolnim, in če ne že trajno, pa vsa začasno olajšalo bolezenske tegobe številnim bolnikom. Znanost, tako imenovana šolska medicina, tovrstni praksi zdravljenja ne more prižgati zelene luči niti je priznati za na znanstvenih dognanjih utemeljen način zdravljenja. Kljub zadržanosti uradne medicine pa ljudje iščejo pomoč pri posameznikih, ki imajo nevsakdanji dar, da lahko ne preprost način pomagajo bližnjim.
Med najbolj poznanimi slovenskimi bioenergetiki je nedvomno Terezija Kadunc z Bleda, ki že več kot desetletje s polaganjem rok, masažo in bioaktivnim alkoholom lajša trpljenje premnogim bolnikom, uspešno zdravi nekatere bolezni in ozdravlja tudi take primere, nad katerimi so zdravniki dvignili roke. Ob vsem svojem nedvomno izrednem daru diagnosticiranja in zdravljenja ostaja preudarna in poštena ter ne zbuja lažnega upanja tam, kjer ga ni, še manj pa se na račun svoje izjemne sposobnosti okorišča.
Nedolgo tega je v sodelovanju z Evropsko kulturo v samozaložbi izdala knjigo Dar mojih rok. V nji stvarno, brez preveličevanja piše o svoji življenjski poti in izkušnjah, razloži, kako odkriva bolezni in kako ter katere lahko ozdravi, katere olajša, pred katerimi pa ostaja tudi sama nemočna. Posebej prepričljiv del knjige, ki je tudi najbolj obsežen, so poročila in pisma ljudi, ki so poiskali in našli pomoč pri Ka-dunčevi. Ta del je naravnost pretresljiv, saj razkriva, koliko je trpljenja skritega med nami.
Zanimivo dopolnilo vsemu so uvodne besede strokovnjakov in mnenja zdravnikov.
M. MARKELJ
ZIDARJEVE
NOVELE
Bralci komajda še lahko sledijo Pavletu Zidarju, toliko je že napisal in izdal. Najnovejša knjiga tega plodovitega piste-lja ima naslov Telegram, izšla pa je v znani zbirki Vrba pri Prešernovi družbi. Z njo se Zi-
način. Snov je resda pričakovana, zidarjevska: ljubezen, smrt, družbenopolitična jeza, dogodki iz kriminalne kronike pa občudovanje in hkrati zaničevanje ženske, iskanje življenjskih prispodob, religiozna vprašanja ipd., a je tudi zi-darjevsko podana. Slikoviti prizori si sledijo v drastičnem vrvežu, vse polno je izjemnih in nenavadnih metafor, cinične iluzije pa spet krhkih subtilnih lirizmov. Nad pripovedjo gospodari dramatično nasprotje med banalnim, prstenim, zemeljskim na eni in posvečenim, nebesnim, duhovnim, božjim na drugi strani, a vse v istem hipu. Značilno pa je še nekaj, namreč to, da se v pripoved skoraj na vsaki strani »vmeša« temperamentno in slikovito esejistično razglabljanje, v katerem pisatelj poračunava z ljudmi, ki jih ne mara, pa v ljubeznivo zasukane, a zidarjevsko prijazno ironične pohvalnice tistih, ki jih ceni.
Res, nič koliko tem je nanizanih v vsaki od teh pripovedi in nič koliko duhovitosti jih prepreda, to pa je poleg prej omenjenega v knjigi tisto, kar bralca posebej osvoji in priklene nase. Torej še enkrat Zidar, po katerem bodo bralci radi segli.
I. Z.
MOŠKI V ŠKRIPCIH
V množini raznovrstnih spolnih priročnikov, pravi poplavi revialnega tiska, v katerem strokovnjaki in »strokovnjaki« pišejo o vseh mogočih težavah in dajejo nasvete vseh vrst, kaj in kako v spolnem življenju, poredkoma naletimo na delo, ki zasluži posebno
Zabeleženo_____
pozornost. Novejše delo našega priznanega seksologa dr. Marijana Košička, avtorja številnih poljudnih in znanstvenih del, pa jo zasluži.
Njegova knjiga, ki je nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi, nosi kratek, a značilen naslov Moški v škripcih in tako že z naslovom samim dovolj zgovorno pove, da je namenjena moškim, ki so v svojem spolnem življenju zašli ali so jih doletele težave, predvsem pa tista poglavitna, ki moškemu pač najbolj odločilno odreja spolno življenje, to je spolna nezmožnost ali impotenca.
1
Košičkovo pisanje o spolnih težavah moškega je poljudno, zasnovano na spoznanjih, ki so preplet poglobljenega strokovnega znanja in izkušenj in dolgoletne zdravniške prakse. Teoretičnim razmišljanjem in razlagam pogosto podaja v ponazoritev primere iz življenja in iz svoje prakse. Zaradi tega je knjiga zelo berljiva in razumljiva tudi širšemu sloju bralstva, pa naj se avtor loteva zapletenih psiholoških ozadij impotence ali fizioloških vzrokov.
V pisanju dr. Marijana Košička jc opazna njegova osnovna opredelitev za spolnost, ki človeka bogati, ga osrečuje in zadovoljuje v vsej njegovi celoti, ne zgolj v telesni telovadbi ali sodobnem hlastanju po užitku. In čeprav je knjiga namenjena moškemu bralstvu, bo koristno ter zanimivo branje tudi za ženske.
MiM
VČASIH EDINA MOŽNOST

dar spet predstavlja kot novelist, avtor krajših pripovedi, v knjigi so združene tri novele: Tihožitje zgodnje jeseni, Les in Telegram.
V teh novih pripovedih srečujemo Zidarja kot starega znanca, ki nam ima vedno kaj novega in zanimivega povedati, kajpak na njemu lasten
Ni se še zgodilo in se najbrž tudi ne bo, da bi založbe natisnile vse, kar dobijo od avtorjev. Tega ali res ne morejo, za kar imajo v zdajšnjih časih zelo tehtno opravičilo v pomanjkanju denarja, ali pa nočejo, vendar pravih razlogov za zavrnitev ne navedejo. Namesto poštene, odkrite besede slišiš največkrat vse mogoče izgovore, ki pa jim ne moreš verjeti. Malo bolj vljudni založniki pa te pustijo v negotovosti vse dotlej, dokler te ne popade sveta jeza in vzameš rokopis nazaj. In tako se je dogajalo in se še, da neko delo ne more iziti pri uradni založbi samo zato, ker se dotika prepovedane teme, ker preveč drzno razgalja problematiko ali pa nosi kak drug le prevelik greh zoper kriterije preveč okostenelih urednikov. Je že bilo kaj, kar je do zdaj temu ali onemu piscu onemogočilo izid, četudi je predložil izjemno dobro delo, to pa so v preteklosti najpogosteje doživljali mladi.
Tako pri uradnih, državnih založbah, predvsem pri osrednjih, ki so celo izbirčnejše od ostalih, manjših. Seveda pa zavrnitev pri njih ni tudi pomenila, da »sporno« delo ne bo nikoli izšlo. Včasih niti ni bilo treba dolgo čakati na natis. Neuslišani avtor se je največkrat sam zapeljal do kake manjše tiskarne in knjigo izdal v samozaložbi. Tako so kljub temu izšle pesniške zbirke, kot so Šalamunov Poker, Zajčeve Požgane trave in Tauferjeve Svinčene zvezde, ki štejejo za temelje sodobne slovenske poezije. V samozaložbi ali v drugačnih založniških aranžmajih pa je na Slovenskem izšlo samo v zadnjih dvajsetih letih prek sto literarnih in drugih del. Med avtorji so pisci najrazličnejših generacij, od najmlajše, ki šele stopa v svet literature s svoji-
mi prvenci. Alternativno založništvo, kamor pa ne sodi le samozaložništvo, je danes pravzaprav edina možnost, da mnoga dela sploh lahko izidejo. Mladi so si že pred leti omislili lastno založbo Aleph, ki deluje pri Književni mladini Slovenije, vzcvetela pa je tudi mala vrsta zasebnih založb in nekaj med njimi je programsko prav uspešnih.
Med najatraktivnejše alternativne založbe sodi ljubljanska Emonica, ki jo je ustanovil pesnik Dušan Cunjak, nekdanji tiskar pri Mladinski knjigi. Založbo Emonica je predstavil javnosti ob promociji pesniškega prvenca Jadranke Matič-Zupančič iz Novega mesta, ki je izšel pod naslovom Jezik u nastajanju in kot prva knjiga založbe. Po nekoliko negotovem začetku so začele knjige te založbe pogostno prihajati na knjižne police. Samo od konca lanskega leta in letos je Emonica pod Cunjakovim vodstvom izdala devet novih pes- ~ niških zbirk slovenskih avtorjev. To so Odjedanje božjega Milana Dekleve, Finska Milana Vincetiča, Siva Milana Kleča (izšle lani), Angel s scufa-nimi krili Esada Babačiča, Mreža Braneta Mozetiča, Kaman kameno kamen besedo Iv< Frbežarja, Ihta smeri Maje Vid mar ter Zibel in Kača pot kamnom (s prevodom v al banščino) Željka Kozinca. No ve knjige se vrstijo, izkušenj je z vsako več, Emonica se je v slovenskem založništvu trd- J no zasidrala. In kdo od alter- , nalivnih založnikov na Slovenskem bi imel več povedati o tej dejavnosti na nedavnem štatenberškem srečanju slovenskih književnikov kot prav Dušan Cunjak? Programski vodja srečanja Peter Božič ga je povabil in Cunjak je spregovoril.
I. ZORAN
32 črnih smetišč ob vodi
Ekološke katastrofe so se le-| tošnje poletje v Sloveniji vrsti-| le ena za drugo. Onesnaženost voda je dosegla kritično stopnjo. Zgodilo se je to, na kar so j nas že leta in leta opozarjali ! strokovnjaki. Toda še vedno je I veliko ljudi, ki ne verjamejo,
| da se kaj podobnega, kot se je to poletje dogajalo v maribor-sko-ptujski regiji, lahko že jutri zgodi tudi njim. Ekološka i zavest ljudi je še vedno zelo i majhna.
Tudi novomeška občina, kljub temu da zaenkrat še ni I imela večje ekološke katas-' trofe, se vse pogosteje srečuje ! z vprašanjem količine, sestave in odlaganja industrijskih i in gospodinjskih odpadkov, j Nepravilno deponiranje od-i padkov lahko kaj kmalu po-j vzroči zastrupitve voda. Tako j je leta 1982 začela delovati j nova sanitarna deponija v Leskovcu in zamenjala lokacijsko neprimerno deponijo v Žabjeku. Leta 1986 je bila na novomeškem področju narejena tudi študija o neurejenih oziroma črnih odlagališčih odpadkov, verjetno pa se je nji-j hovo število do danes še povečalo. Takrat so v 18 krajevnih skupnostih našli 66 črnih od-j lagališč. Naslednje leto, no-| vembra 1987, je občina Novo j mesto izdala odlok o ravnanju j z odpadki. Odlok govori o zbi-i ranju, odvozu in deponiranju odpadkov, zahteva pa tudi sanacijo črnih odlagališč. Del teh črnih odlagališč je že saniranih, največ pa bo k ureditvi tega problema prispevalo urejeno zbiranje in odvoz smeti iz vseh večjih novomeških naselij , ki so navedena v odloku. Do sedaj je Komunali uspelo vpeljati odvoz smeti le v Dol. Toplicah in Žužemberku, sedaj pa se odpravljajo v Belo Cerkev. Pri svojem delu pa, kot je povedal Bojan Strmec, vodja
i
i________________________________
komerciale na novomeški Komunali, pogosto naletijo na odpor ljudi do urejenega odvoza odpadkov. Slišati je celo trditve, da pri njih odpadkov sploh ni. Toda od kod potem vsa ta črna odalagališča? »Tudi v Žužemberku in Dol. Toplicah so se ljudje zgovarjali, da pri njih ni smeti, sedaj pa so kljub temu zabojniki polni,« pripoveduje Bojan. Stroški odvoza smeti iz oddaljenih naselij so dosti večji, kot pa je sam odvoz po Novem mestu, toda na žalost postaja to nuja, če si hočemo tudi jutri natočiti kozarec čiste vode.
Komunalci so prvotno računali, da jim bo hitreje uspelo uvesti reden odvoz odpadkovi z večjih naselij, toda kasneje se je izkazalo, da spremlja uvajanje nove navade tudi kopica problemov. Zelo pogosto so sporna točka med komunalci in krajani tudi zabojniki za smeti, kajti po odloku si jih mora nabaviti vsak sam. Komunalci svetujejo ljudem, naj si več krajanov skupaj nabavi 700-litrski zabojnik, ker je s tem cenejši prevoz, poleg tega imajo pri komunali vse več vozil, ki lahko sprejemajo le tako velike zabojnike. Z dobaviteljem imajo celo pogodbo, da v primeru večjega števila naročnikov cene zabojnikov zmanjšajo. Toda do sedaj se ljudje še niso poslužili te ugodnosti. Najraje vsak sam odhiti v trgovino in si kupi 80-litrski zabojnik, ki pa slej ko prej ne bo več uporaben, ker novejši avtomobili niso prirejeni za to velikost. Kot pravijo, se ljudje za večje zabojnike ne odločajo, ker se s tem izognejo morebitnim sporom s sosedi, smradu iz zabojnika, če bi leta stal pred njihovo hišo, ali pa oddaljenosti do zabojnika.
»Prej ko bomo uredili odvoz oddpadkov, prej bomo preprečili nastajanje novih črnih odlagališč,« se zavedajo v Komunali. Načrtujejo, da bodo v kratkem uredili odvoz smeti še v Beli Cerkvi, Šmarjeti, Škocjanu, Birčni vasi in Mirni Peči. Za primer naj navedemo, da so samo v krajevni skupnosti Mirna Peč odkrili štiri večja neurejena smetišča: na po-
bočju pod cesto med Ivanjo vasjo in Globodolom, v gozdu v Dolenji vasi, v gozdu ob glavni cesti Mirna Peč — Dolenja vas in v Češenski hosti v Gornji Mirni Peči. Na vseh štirih smetiščih je sestava odpadkov podobna. Prevladujejo gradbeni odpadki, PVC, stekleni, leseni in sveži gospodinjski odpadki, svoje mesto pa je tu našla tudi avtomobilska karoserija in bela tehnika.
Črna odlagališča pa ne kazijo le okolice, močno lahko onesnažijo tudi vire pitne vode, saj je kar 32 črnih smetišč v neposredni bližini vodotokov in izvirov. Ker pa ima novo-meka občina velik del karbonatnih kamnin, so izviri vode ekološko toliko bolj občutljivi. Vodja Vodooskrbe Darko Kastelic pravi, da imajo največ problemov z oporečnostjo vode po močnih in izdatnejših padavinah. Takrat se poveča predvsem bakteriološko onesnaževanje, povečana pa je tudi količina nitritov in pesticidov/vendar do sedaj, kot pravijo, tudi to še ni preseglo dovoljenih meja. Po močnih nalivih npr. dobijo onesnaženo vodo v zajetje v Stopičah že po petih urah. To je predvsem nesnaga, ki jo spere dež s pobočij Podgorja. Bakteriološka onesnaženost je posledica neurejenih gnojišč v naseljih nad zajetjem vode. Podobno se dogaja v drugih zajetjih. Da se to ne bi dogajalo, bi morali zgraditi čistilne naprave, ker pa te zelo veliko stanejo, so komunalci ubrali drugo pot: do čiste pitne vode iz podtalnice poskušajo priti s pomočjo vrtin. Zvrtali so že preko 15 vrtin, ki segajo tudi do 200 metrov globoko. V zadnjem času so se zelo dobro opremili tudi z aparaturami, ki jih rabijo pri iskanju in vzdrževanju čiste vode. Prav zajetje v Stopičah so že rešili z vrtinami.
Toda če bo naš odnos do narave še naprej isti, bodo tudi vrtine kmalu zaman. In ko se zgražamo nad kvaliteto vode, ki priteče po vodovodu, se spomnimo, koliko kraških vrtač smo na črno zapolnili z odpadki. Mogoče je tudi tam v bližini kak izvir vode.
J. ŽAGAR
Duša je vklesana v kamen
Dirk Heij ima veliko prednost: obvlada jezik, ki je internacionalen, pa zato razumljiv vsem kjerkoli na tej zemeljski obali. To je jezik umetnosti. Dirk je v prvi vrsti kipar, čeprav tudi riše, izdeluje grafike, freske, slika na steklo, portretira in še bi naštevali stvari, ki se j ih loteva, da bi kar najbolj izžarel ustvarjalni ogenj, ko ta razsaja v njegovi duši. Dirk je akademski kipar in kot tak tudi obsojen na to, da ustvarja in daje svoje stvaritve v presojo: »Res je, da delam iz sebe, toda smisel mojega dela se potrjuje šele v drugih. Tako je v umetnosti. Tudi igralec, pa naj bo še tako bleščeč, potrebuje občinstvo. Brez njega je mrtev, nem. Sem pa v prvi vrsti kipar in ljubosumen sem na slikarje, ki lahko v nekaj potezah in na hitro zabeležijo vtis, določeno občutje, razpoloženje. Kiparjenje pa traja dneve, tedne, mesece. V tem času pa se človekova razpoloženja tako menjajo, da je treba res precejšnjo mero discipline in profesionalnosti, da zamisel spelješ do konca tako, kot si jo zasnoval. Spominjam se, da sem nekoč delal kip spokojno ležeče sproščene deklice. Ko sem pričel kip delati, sem imel v sebi pravo predstavo in pravo razpoloženje. Ko pa je preteklo nekaj tednov dela, so se moja razpoloženja strahovito menjavala, na to pač vpliva okolje, osebno življenje, da sem kip res s težavo dokončal. Prepričan sem,
da so bile osebne travme, ki sem jih v tem času doživljal, nekako nezavedno kljub vsemu vklesane v kamen. Pa še nekaj je, zaradi česar bolj cenim kiparstvo kot pa druge vrste upodabljajoče umetnosti, to je oblikovanje v prostoru. Kip je znotraj krogle in iz katerekoli perspektive ga pogledaš, mora nekaj povedati, predstavljati. Kip je nekaj od zgoraj, od spodaj, s strani. Tu ni spredaj in zadaj.«
Pravzaprav sem prišel k Dir-ku v Dragatuš zato, da bi se pogovoril z njim o tem, kako se počuti tukaj med nami, saj se je v Slovenijo preselil šele pred dvema letoma, in to iz Holandije, ki je kulturno, jezikovno pa tudi gospodarsko precej drugačna. Dirk pa se najraje pogovarja o umetnosti, o ustvarjanju. Stvarem, po katerih sprašujem, ne daje bistvenega pomena: »Seveda me imajo tukaj ljudje za tujca, vendar je to čisto normalno. Če bi prišel z drugega konca Slovenije, stvari pač ne bi bile dosti drugačne. Če si prišlek, se moraš sprijazniti s tem, da te bodo jemali kot takega. Spominjam se, da sem se preselil v Holandiji, pa je bilo precej podobno. Približno enako je povsod. Važno je, kaj ima človek v sebi, kako on sprejema spremembo.«
Dirk Heij je prišel prvič v Jugoslavijo leta 1974. Takrat naj bi v Slovenj Gradcu sode-
Brežice: vse manj debelih otrok
Začetki specializiranega zdravljenja otrok v Brežicah segajo v leto 1957, ko je v bolnici in v zdravstvenem domu začela delati dr. Ježeva, specializirana pediatrinja. Po letu 1972 je delo nadaljevala samo še v bolnici, medtem ko sta otroški oddelek v zdravstvenem domu prevzeli dve novi zdravnici, dr. Petričeva in dr. Odobaša. Po odhodu slednjih dveh je bil zdravstveni dom kar štiri leta, vse do leta 1987, brez pediatra. V tem času so bile razmere dokaj neurejene. Otroci niso imeli stalnega zdravnika, temveč je z njimi delal pač zdravnik, ki je imel čas.
Pediatrični oddelek v bol-! nišnici je danes kadrovsko zelo dobro zaseden, otroci so le-. po nameščeni in oskrbovani , ter deležni dobrega strokov-! nega dela. Toda po ugotovit-i vah komisije za strokovni ins-• trukcijski nadzor iz Univerzi-j tetne pediatrične klinike je v | Splošni bolnici Brežice neko-| liko slabša nastanitev mladih I kirurških pacientov. Prav ta-j ko so kot pomanjkljivost na-| vedli, da ni direktnega dohod-| ka na oddelek, ampak je ta j možen le preko internega od-j delka, in da ni direktne povezave z dvigali. Otroški zdravniki so preobremenjeni s številnimi dežurstvi, ker je v manjšem kraju pač manj zdravnikov, a dežurati je vendarle | treba vsak dan.
j Zdravstveni dom še do nedavnega ni imel dispanzerjev, kar nekateri smatrajo za veliko pomanjkljivost. Sele v lotu 1986, ko je Zdravstveni center Brežice vodila prisilna uprava, so utemeljili dispanzersko službo. Tako so se v Brežicah kar s precejšnjim zaostankom za ostalo Slovenijo oblikovali dispanzerji za medicino dela, za žene, za otroke. Danes v otroškem dispanzerju zdravstvenega doma delata specia-
list pediater in posebno usposobljena splošna zdravnica.
Otroško zdravstvo je ločeno na oddelek za predšolske otroke, teh je v brežiški občini 2100, in za šolsko mladino (3500). Tudi ločitev zdravljenja šolskih in predšolskih otrok so v Brežicah izvedli precej pozno.
Spomladi 1987. leta je komisija za strokovno instrukcijo o otroškem dispanezerju v Zdravstvenem domu Brežice ugotovila naslednje:
»Prostori otroškega dispanzerja so funkcionalni, pomanjkljivost je le v tem, da v nobeni izmed ambulant ni kisika. V otroškem dispanzerju je komisija ugotavljala slabo organizacijo dela, izredno slabo kadrovsko zasedbo (za otroke skrbe trije zdravniki, od tega le en pediater). Kurativa in preventiva nista ločeni. Slika je sedaj slabša kot pred leti, ko so v okviru tega dispanzerja delovale tri posvetovalnice za novorojence. Nujno je ustrezno kadrovsko okrepiti otroški dispanzer in ločiti kurativo od preventive.«
Danes je, kot kaže, kadrovska zasedba še slabša. Lansko leto je imel zdravnik v ambulanti za predšolske otroke čez
12.000	pregledov, zdravnica v šolskem dispanzerju pa preko 11.000. To znese povprečno 50 pregledov na dan, kar je daleč nad republiškimi normami, še posebno v zimskem času, ko imata zdravnika tudi 70 do •100 pregledov na dan. Ce dobro preračunamo, ostane na otroka tri do štiri minute, kar je popolnoma v nasprotju z vsakim pravilom o dobrem strokovnem delu. Razen najnujnejšega pregleda bi vsaka mlada mama rada še kup nasvetov o negi in zdravljenju svojih otrok, zdravnik pa nima dovolj časa, zato nastaja obojestransko nezadovoljstvo.
Dr. Marko Lipovšek, ki je trenutno edini pediater v brežiškem zdravstvenem domu, pravi: »Republiške norme določajo, da je na 1800 otrok potreben en pediater, če pa izvaja kompleten program zdravstvenega varstva otrok, ki ga določajo na republiški ravni, pa mu pripada 1000 otrok. Po teh kriterijih bi pri nas rabili dva specialista za šolsko mladino in še dva za predšolske otroke. Očitno pa je, da to še dolgo ne bo mogoče, saj bomo komaj zagotovili dve novi medicinski sestri za dr. Župančičevo, ki se bo vrnila s specializacije za šolsko mladino. Bo pa potem že mnogo bolje, saj bomo pokrivali ves dan «
Dr. Lipovšek sicer pohvali Zdravstveni center, da dobro skrbi za dodatno strokovno izobraževanje, za strokovne knjige in revije ter da v skladu z možnostmi nabavlja tudi potrebne aparate, mnogo manj posluha pa imajo za specializacijo zdravnikov. Med strokovne slabosti šteje prakso, da specialisti večkrat opravljajo tudi dela iz splošne medicine.
Razume, da je dežurna služba nujna in normalna, ko pa gre za opravljanje del iz splošne medicine v rednem delovnem času, gre za veliko škodo, mogoče celo za potratnost z dragocenim časom specialistov.
»Zares kvalitetno delo bo mogoče šele tedaj, ko bosta dispanzersko delo in splošna medicina popolnoma ločena. Dispanzerska dejavnost danes še nima pravega mesta in stroka še ne take veljave, kot bi jo morala imeti. Ena glavnih nalog v brežiškem otroškem dispanzerju je, da ločimo preventivo od kurative. Zdaj se v čakalnici mešajo bolni otroci z zdravimi, ki prihajajo samo na redne preglede ali cepljenja.
Drug zraven drugega sedijo tudi otroci z nalezljivimi in ostalimi boleznimi. Čeprav imamo poseben prostor za otroke z izpuščaji in nalezljivimi boleznimi, se ločevanje v praksi ne izvaja. Potrebna bi bila posebna sestra, ki bi starše in otroke usmerjala, prav tako nujna pa bi bila tudi taka ureditev prostorov. Toda zaradi kadrovskih, prostorskih in v končni fazi tudi finančnih razmer tako urejenega dispanzerja še dolgo ne bo,« nezadovoljno ugotavlja dr. Lipovšek.
Seveda je konec koncev vse povezano z denarjem in preko denarja še s politiko. Brežiška občina je, to ni nobena skrivnost, med najrevnejšimi v Sloveniji, a ima zelo razvejene in bogate družbene dejavnosti. Težko bi razvozlali zakaj in
Dr. Marko Lipovšek
kako, kajti take so bile najbrž usmeritve in politika v republiki, saj drugače takšen razrast niti ne bi bil mogoč. Toda danes, ko so nenadoma skoraj vsa bremena brežiškega zdravstva padla na ramena domačega gospodarstva, o omenjenem bogastvu ni več niti sledu, v denarju že davno ne, v programih zdravstvene dejavnosti pa tudi že izginja. Letošnjo pomlad so se pojavile resne težave in pereče vprašanje o tem, ali bomo zmogli ohraniti zgrajeno ali pa bomo tudi tako pomembno dejavnost, kot je zdravstvo, prepustili na milost ali nemilost boju za obstanek na trgu, ki povrh vsega niti ne obstaja!
Nekaj je gotovo: zdravniki, čeprav bi marsikatero kritiko zlahka namenili tudi njim, za nastale razmere niso krivi, še manj pa stroka. Ce hočemo postati družba prihodnosti, bomo morali poskrbeti tudi za zdravje naših ljudi, še bolj natančno, tudi in celo še nekoliko bolj kot do sedaj — za zdravje naših otrok. Razvijajoče se človeško bilje je namreč zelo dovzetno za razne bolezni in deformacije, ki utegnejo imeti tudi težje posledice za posameznika in nenazadnje tudi za družbo.
»Ce hočemo zdravega otroka, ni dovolj neprestano govoriti o tem, da so otroci naše največje bogastvo; potrebno je zanje več narediti in ne ostati samo pri besedah! V našem dispanzerju se trudimo, da opravljamo svoje delo po mo-
loval pri neki zadevi. Potem je prišel še večkrat in dobil tukaj čedalje več prijateljev. Sčasoma se je spoznal tudi s sedanjo ženo Janjo, germanistko, doma iz Velenja. Poročila sta se. Ona je delala tukaj kot učiteljica, on je delal v Holandiji. Čuden zakon, katerega evropska razpetost se je pred dvema letoma skrčila na Dragatuš. Tukaj Janja poučuje jezike, Dirk pa je svoje življenje tudi tako uredil, da mu ni treba več nazaj na Nizozemsko.
»Sedaj sem svobodni umetnik, oskrbljen za življenje in pravzaprav v taki poziciji, o kateri sem včasih lahko le sanjal. No, kar se delovnih pogojev tiče, mi pa še marsikaj manjka. Delam v stanovanju, kadar se drugi umaknejo, pa v garaži, zato je avtomobil vedno parkiran na dvorišču. Kot kipar bi nujno potreboval atelje,« pravi Dirk in pokaže knjižne police, lesene obloge in kuhinjsko mizo, vse narejeno iz naravnega lesa: »Pa tudi takega dela se ne ustrašim-Vse, kar je treba delati v zvezi z lesom, me zelo veseli.«
Pogovorni jezik v družini je angleški, čeprav je Janja že osvojila nekaj holandščine, Dirk pa tudi že obvlada toliko slovensko, da ga ne bi ravno prodali. S to mešanico jezikov, ki se uporabljajo v družini, je še najbolj naravno'/rasel njim petletni sin Blaž. Njemu je si' cer slovenski jezik jtrvi, saj i1' to jezik njegovega okolja, prav spreten pa postaja že tudi v holandščini. /.anima pa .ka, kako se temu ali onemu reče tudi po angleško, in marsikateri pojem je že osvojil. Po nje govih stopinjali gre tudi dolin dve leti s Ut ra sestrica Ana.
Dirk je v Slvocniji zmečkaj krat razstavljal, tudi v Črnoin lju, tako da njegovo umetnin ko delo ni neznanka za njegove nove sosede. Prav i pa, da m' bo angažiral tudi pedagoško Na srednji šoli naj bi vodil likovne tečaje in tako prenašaj svoje bogato znanje na m lam rod. Komunikativen kakor je, gotovo ne bo imel težav jezikom.	,,
TONE JAKŠI'
k
'N'i ton f pn
A
!°riš
jovo
Č'°!
K
! ikoi Pr lozd eVje !'e.; ine: eže ■aer "en
H
‘Jati
k>m
■4
H
h
derni doktrini, ki jo goji Ib" verzitetna pediatrična klinika v Ljubljani. Vse težje probleme rešujemo v sodelovanju s kolegi s te klinike. Tudi v b<>; doče bomo poskušali obdržat' visoko strokovnost, kljub temu da smo preobremenjeni;
Pri tem so nam v veliko pomor naše medicinske sestre, h® kvaliteto dela pa vpliva tun neposredna bližina bolnice Preventivo izvajamo po predpisanem republiškem prog"8" mu. Je pa tako, da dobra preventiva zahteva dobrega strokovnjaka. Dobro strokovno delo pri preventivi in Pr‘ zdravljenju pomeni manj zdravljenj v bolnišnici, kar seved znižuje stroške zdravljenja, tej smeri deluje tudi zdravljenje na domu, za katero se odločamo ob rednem ambulan nem delu. Tako zdravljenje J še zlasti pomembno pri težji ^ bolnikih, na primer pri otr cih z malignimi obolenji, pravi dr. Lipovšek.
" P !Pra sira keta
Na zdravljenje otrok na domu smo skorajda pozabili, k8' je spet ena izmed pomanjki) vosti, ki hkrati kaže tudi n
določeno zapostavljenost zdra
Po «vn ji in irn< »ote
lOVf
loz<j
‘jih,
UiVe
: T
»ikc
s
t»V
s
vljenja otrok. Otrok je telesno in psihično občutljiv, zato
določenih primerih zdravi) nje na domu lahko da odlic" rezultate.
Kakorkoli že, tudi mi lah^ zaključimo, da za zdravje n» ših malčkov od plenic do P vega puha pod nosom prem8 skrbimo. Gospodarska kri« bo, poleg ostalega prizade tudi zdravje otrok. Jasno p8 J
tudi, vsaj tistim, ki zdravstv no stanje otrok spremljajo, je to zaradi načina življem^: klimatskih razmer in žara spremenjenih socialnih ra mer že sedaj precej nape „
'Zdravniki nnažain novečanlf

Na brežiškem koncu so , primer obolenja dihal, ki so v zadnjih letih po številu P dvojila ali celo potrojil8' :e
nimivo je tudi opažanje, da v teh krajih vse manj debe otrok. Ce bo standard še P8" ; lahko pričakujemo porast katerih bolezni, ki bodo
najmanj prizanašale otrok
To je ob dejstvu, da imamo
danes veliko umrljivost otr
kar grozeče predvidevanji^ W
1
X
I Ul
6
it
sl
It


NAGRADA . VBRAČNOVAS
“reb je izmed reševalcev 34. na-T™? križanke izbral ANKO KRI-v" ® tračne vasi. Za nagrado ji je ™ knjigo Davida Beatyja Palica, ''}vo sodobno pripoved o pilotu . ®^a letala. Nagrajenki česti-o m ji želimo prijetno branje! L~,te današnjo križanko in rešitev rJite najkasneje do 2. oktobra na i °v: Uredništvo Dolenjskega lista, trnova 3, 68000 Novo mesto, s KRIŽANKA 36.
Rešitev 34. križanke
Lovilna rešitev 34. nagradne kri-ah *3rana v vodoravnih vrsti-hu,lkšna: SAp. ZRAST, MO-ffiCK1’ nasad, ILA, DLAN,
itn’ ROP, ADAMS, OPIKAČA,
'AKTESK’ ANAS> ENA’ OTTA’
nsu
! ’ ' '
w-mest0 boga stoji pred 1111 Matematična formula. ?...	S. GRUM
!en bofn^e sovra^tvo' ve'
n .	D. KETTE
niP?rt )e življenje in življe-bUle Smrt in oboje je pre-med seboj v večno iSnb^i°čem ljubezen-
H. HESSE

r
*
NAGRADNA KRIŽANKA
DELAVEC V KOKSARNI
GR DIDAKTIČNI PESNIK
VZDEVEK
IGRALCA
POLIČA
POSVEČENEC
HRV SLIKAR (VJEKOSLAV)
SIKAJOČ GLAS
JAJČEVEC
GR POKRAJINA
ZNANI IND. FIZIKJSPEK-TR0SK0PUA)
KARTASKA
IGRA
ŽOLCA
AVT. OZNAKA PRUEDORA
NAELEKTREN
DELEC
ETIOPSKI
PLEMIČ
STVARČICA
IRANSKI
VERSKI
DOSTOJAN-
STVENIK
STRAŠILO
SESTAVIL
J.UDIR
MEJNA
VREDNOST
AVTOMATSKA
OBDELAVA
PODATKOV
PREDSTOJNIK
SAMOSTANA
STARO IME ZA KOROŠKO
KEM. SIMBOL ZA RADON
RIŽEVO
ŽGANJE
GL MESTO GANE
ARAB.ČAJ
PRESTOLNICA
ITAUJE
AVT. OZNAKA TURČUE
GR PODZEMLJE
IVAN TAVČAR
...v::&
36 i
i
JAP. BOG Z LlStJO GLAVO
SREBRNO BELA KOVINA
ZLATO
JABOLKO
KOZAŠKI
NACELHK
nih avtomobilov. Drugi predlog pa se je nanašal na stare avtomobile, ki naj bi jih odstranili iz prometa. Po nekaterih podatkih je takšnih šestina od 24 milijonov francoskih avtomobilov. O tem, koliko bi bilo takšnih avtomobilov pri nas, pa raje ne bi govorili.
J. ŽAGAR (Vir: Newsweek)
Nikdar ne boš krivičen.
boš uspel, če BHATRIHARI
Želena usoda sveta v plamenih
Nčevanje tropskih deževnih gozdov ž
v«-«...... avA-Mv, že meji na katastrofo svetovnih razsež
K-----------nosti — Najhujše uničevanje je v amazonskem bazenu
ttftjS0 nac* vhodno Brazilijo te dni i Dren0 *?.e j?nce ne luna ne more-L* dima, ki se vali v višave s
lovn n ,emV° 23 nove posevke in 2.0no i ' y Pomenih bo izginilo lov ~, kvadratnih kilometrov goz-
iko' °bmo^!POldrU8° Slovenijo ve'
,fcPrav b' morali brazilski *vje n‘“ 8°reti, a je močno dete. žfi ?Pre^10 vsakoletno uničeva-inesli;, 6 ? nekaJ časa, saj bo prišlo eževi'V°’ kot Pohaja smrt. Tropski
aenkrafmJVSako,let0 M iz8inJa-
temih 1 ^HJaJ0 'e deli sicer neiz->ame ; ®ozdov, toda njihovo uniče-^atnpo! znamenje propadanja en-
lonipmk m 23 ves ^embnega okolja
L?*5lte tropski g
Li« P°litikov- slavnih Cev. Gio ZVezd’ Pisateljev in misle-teda nje za ohranitev tropskega 1 Drvctopreras,*° v svetovno gibanje J>r^anie°nkrhunsko mednarodno hirajo —njem x namreč krista-•*eta,
,e8a in za ves svet izjemno tropski gozd!« se glasi
)hraniti?®ate, fhžave si prizadevajo teni in Sozd, ki pa ni njihov, Hni on!5d0 ženi’ J‘m tropski de-lilnlE°VlV Južni Ameriki, Afiri-
lr”o izknr!wJlpripadaj0’ P3 brezob-kteii r„, risčajo ta naravni vir, da bi
l°ve. <?irrkte 'n.odplai^li svoje dolgove , ra2v'fih držav za tropske Mihove ^azumej° kot vmešavanje v <Uv’erenc»Utranje zadeve ‘n kršitev
yvS^PUStlmo °b strani politič-Hanie tr„Ja,1P°tem je jasno, da uničita.- f0psk?8a Sozda ni dobro za K*. ^ uničevanje tega na-h Vessv_:0 Ja Predstavlja tragedijo 'Crjetno Tn“Uručevanje je prav ne-
100 To Je ena največjih tragedij
&et v steuilhah
Kadilske strasti
v zgodovini,« je zaprepaščen izjavil za javnost senator Al Gore, ki seje mudil z delegacijo ameriških kongresnikov, kije obiskala predele v amazonskem bazenu, da bi se na lastne oči prepričala, ali je propadanje tropskega gozda zares zavzelo take tragične razmere, kot zgroženo opozaijajo naravovarstveniki.
Požiganje in krčenje tropskih deževnih gozdov v porečju Amazonke in tudi drugje po svetu ni novost. Že stoletja dolgo jih krčijo in požigajo, da pridobijo nove kmetijske in pašne površine, ali jih izrabljajo za pridobivanje lesa. Toda nikoli doslej ni to početje zavzelo takih razsežnosti kot v zadnjih desetletjih. In ker gre v korak z uničevanjem gozdov zaradi gradnje novih in novih elektrarn in jezov, novih in novih tisočev kilometrov cest, novih mest, novih tovarn, z odpiranjem rudnikov in letališč; ker se druži z zastrupljanjem voda z živim srebrom, ki ga uporabljajo iskalci zlata, ali onesnaženjem voda s kemikalijami, kijih uporabljajo kmetje; ker se morajo gozdovi umikati širnim plantažam za pridelovanje koke (drugega današnjega svetovnega zla); ker izginjajo v kopah za pridobivanje Oglja, s katerim kurijo preproste plavže za pridobivanje litine; ker se vse to zgrinja skupaj nad tropske deževne gozdove — je njihova usoda postala skrajno vprašljiva.
Philip Feamside z Brazilskega inštituta za raziskavo Amazonije pravi: »Ne da se natančno napovedati, kdaj bodo tropski gozdovi za vedno uničeni, toda če se ne bo nič spremenilo, bodo zanesljivo izginili!«
Uničenje amazonskih gozdov ne bo le tragedija za Južno Ameriko, to bo svetovna katasrofa nepredvidljivih posledic za ves planet.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo s tropskimi gozdovi izumrlo milijon (!)
živalskih in rastlinskih vrst, kar bi pomenilo katastrofalno osiromašenje svetovne genetske dediščine. Tropski gozd predstavlja neizmerno bogastvo
različnosti življenjskih oblik in naravnih razvojih dosežkov. Znanost je doslej odkrila le neznaten delček tega bogastva, ki skriva v sebi še ogromno dragocenosti. Po ocenah strokovnjakov biva na 10 kvadratnih metrih gozda 750 različnih dreves, 125 sesalcev, 400 ptic, 100 plazilcev in 60 dvoživk. Vsaka drevesna vrsta gosti in nudi bivalno okolje 400 različnim insektom. Večine tega znanost še ne pozna.
Že zdaj pa strokovnjaki odkrivajo v tropskih gozdovih nove in nove rastline — nekatere med njimi bodo nekoč morda kruh človeštva — odkrivajo nova zdravilna zelišča, naravne pesticide, nove živalske vrste, ki so naravni uničevalci škodljivcev, ki zdaj na poljih vsega sveta povzročajo milijardno dolarsko škodo. Kaj vse je v tem izjemnem in pisanem bogastvu življenja, pa se nam še sanja ne! V genih nam še nepoznanih živali ali rastlin, ki jim je tropski gozd bivanjsko okolje, so morda skriti odgovori na ključna vprašanja človekovega obstoja in bivanja. In to neizmerno naravno bogastvo izginja tako rekoč za prazen nič.
MiM
Moskva zares
Sovjetska prestolnica
Če se zdi današnjemu popotniku po Evropi povsem samoumevno, da je v vsakem večjem mestu mogoče kupiti zemljevid mesta, s pomočjo katerega se v njem lažje znajde, pa to vse do pred kratkim nikakor ni bilo samoumevno za varuhe sovjetske domovine.
Moskva kot‘srce Sovjetske zveze, njeno kulturno središče in nedvomno tudi najbolj obiskana turistična točka v tej veliki državi, je bila vse do nedavnega brez pravega zemljevida. Načrt mesta je sicer bilo mogoče nekako dobiti, čeprav ne povsem brez težav, vendar si z njim turist in gost nista mogla kaj prida pomagati, saj na njem ni bilo mnogih ulic, stavb, prometnic ne česa drugega, kar se je varuhom zdelo potrebno skriti pred domačimi in tujimi »vohuni«.
Perestrojka je prinesla piš sprememb tudi v ta drobni delček moskovskega življenja. Glavna uprava za geodezijo in geografijo je pripravila novo karto mesta. Po 50 letih je to prvi točen zemljevid Moskve. V preteklosti so bili vsi namerno napačni.
In kot posebno zanimivost zapišimo še to, da zemljevid Moskve tiskajo pri nas, v tiskarni Mladinske knjige v Ljubljani.
Krvave evropske ceste
Na evropskih cestah umre vsako leto skoraj 10.000 ljudi — Premočni in prehitri avtomobili?
Večina Evropejcev se poleti odpravi na počitnice z osebnim avtomobilom, vse preveč pa jih svoje potovanje tragično konča na cestah. Na splošno Evropejci zelo radi pritisnejo na plin. Hitra vožnja jim predstavlja prestižni simbol in sinonim za svobodo.
Največ prometnih nesreč v Evropi imajo Francozi. Samo na njihovih cestah umre več kot 10.000 ljudi na leto. Najmanj pa jih imajo Britanci, ki trenutno niso zaradi tega tako zaskrbljeni, saj imajo na svojih cestah v povprečju »le« 5.000 mrtvih na leto, to je približno 9,1 na 100.000 prebivalcev ali za polovico manj kot v ZDA.
Vseeno pa tudi Britanci ne zanemarjajo tega problema, temveč si želijo, da bi število smrtnih primerov še zmanjšali. Večjo varnost pa omogočajo tudi varnostni pasovi.
Še vedno povzročijo največ prometnih nesreč vinjeni vozniki. Odnos do njih je v različnih državah različen, medtem ko jih v nekaterih državah skoraj ne sankcionirajo, pa dobijo drugje visoko kazen že za samo sled alkohola v krvi. V Veliki Britaniji je za petino vseh nesreč kriva vinjenost.
Zakoni pa so zelo mili: z alkotestom lahko preverijo le voznika, ki je povzročil nesrečo, ali če kaže vidne znake vinjenosti.
Za visok odstotek prometnih žrtev pogosto niso krivi le vozniki, mnogokrat je povod temu tudi prehiter in premočan ali pa prestar avtomobil.
Francozi se poskušajo dogovoriti s proizvajalci avtomobilov, da ne bi več stopnjevali moči in hitrosti avtomobilskih motoijev, predvsem pa naj ne bi tega poudarjali v reklamah. Toda ideja je bila že vnaprej obsojena na propad, ljudje si želijo hitrih in moč-
Krompirjev pir
Za novo pivo je upora-ben tudi navaden krompir
Veliki oboževalci piva in častilci te starodavne pijače, ki sojo poznali in uživali že pred tisočletji v starem Egiptu, danes pa jo na hektolitre popijejo v vseh deželah sveta, se bodo sicer prijeli za glavo, a tako pač je. Pojavilo se je pivo iz — krompiija.
Novost je poslala na tržišče poznana pivovarna, ki ima za seboj že 132 let varjenja, in sicer gre za Stevens Po-int Brewery iz ameriške zvezne države Wisconsin. Pivovarna je predvsem poznana po pivu Point Special, ki je narejeno povsem pravoverno, po klasičnih izročilih. Za pivo iz krompirja so se vodilni možje v podjetju odločili po temeljitem in racionalnem premisleku. Pivovarna leži sredi kmetijskega območja z velikimi nasadi krompiija, surovina je tako pri roki, nekaj pa je tehtnico odločitev nagnil tudi posluh za trženje in reklamo.
Krompirjevo pivo varijo v glavnem še vedno s tradicionalnimi sestavinami, to so sestavine iz hmelja in ječmena, vendar pa namesto škroba, ki ga običajno pridobivajo iz koruze, uporabijo krompiijev škrob.
Prvih tisoč litrov krompiijevega piva so pivci dobro sprejeli.
Nobena reč tako ne razveže jezika kakor vinska kaplja.
H. BALZAC
Galaktični zarodek
Astronomi odkrili galak-sijo, ki je v nastajanju
Astronomi so bili dolgo prepričani, da so galaksije in galaktične jate, ki vsebujejo na milijarde zvezd, nastale kmalu po kataklizmatični eksploziji, imenovani «veliki pok«, s katero je pred 15 milijardami let nastalo vesolje in se pričelo širiti. Dolgotrajno prepričanje pa seje temeljito zamajalo pred kratkim, ko so v znanstveno javnost prišle vesti, da so raziskovalci vesolja odkrili dokaze o kozmični »nosečnosti«, galaksijo v nastajanju.
Galaktični zarodek je diskasto oblikovan oblak vodikovih plinov ogromnih mer. Je desetkrat večji kot naša Rimska cesta, od Zemlje pa je oddaljen 65 milijonov svetlobnih let. Prva sta ga odkrila astronomka Martha Haynes in njen kolega Ric-cardo Giovanelli, pomembno vlogo pa je seveda odigral velikanski radijski teleskop pri Arecibu v Portoriku.
Do odkritja je prišlo naključno pri kalibraciji teleskopa. Ko so gigantsko napravo namerili na domnevno prazen košček vesolja, so ujeli šibak signal, podoben signalu, ki ga oddajajo galaksije. Ugotovili so, da gre za velikanski, sicer neviden oblak plinov, v katerem se še ni stvorila nobena zvezda. Domnevno je to galaksija v nastajanju.
»Odkritje kaže, da se galaksije lahko tvorijo ves čas obstoja vesolja in ne zgolj v določenem trenutku daljne preteklosti,« komentira izjemno odkritje Riccardo Giovanelli.
V.
3 pokajenih cigaretnaprebivalca
^uieln ^!i ^ypT — Graf tega tedna naj bi opomnil premnoge, ki si ter tuj-*.. z“ravje s prehudim kajenjem, da je dan boja proti kajenju si-jtedj _> sam boj pa ostaja. Na grafu je prikazano, koliko cigaret po-^teicj jJnezn*k v nekaterih državah sveta. Žal je Jugoslavija na tej Ao, Ro?:®s*no visoko, na tretjem mestu, takoj za Poljsko in Japoncu L„Vl,e d^ave, kjer je bilo kajenje najbolj razširjeno, se v tem po-' **i*nia v kCkako noieJ° razvijati več, saj statistiki beležijo upadanje tevniiv, ^gatem delu svetu in naraščanje v revnem. Mar je zdravje ^ 'nanj vredno?
v v
Igor Fabjan:
REKA IN PUŠČAVA
Felafel je zmes nekakšne zelenjave in začimb, ki jo poulični prodajalec oblikuje v kroglice, ocvre na olju in z rokami stlači v ploščati arabski kruh. Tudi sadje ni naprodaj, vendar pa te prijazni domačini radi povabijo na svoj vrt, kjer se ga lahko naješ do sitega.
Nedaleč od naselja leži precej veliko jezero, kakih 20 kilometrov proč pa sta veter in pesek izoblikovala na stotine fantastičnih belih figur iz apnenca. Potepanje med naravnimi skulpturami je bilo res enkratno doživetje. Tu sem ponovno dojel, da puščava sploh ni pusta, saj skriva v sebi fantastične skalnate pokrajine s stolpi in mostovi, globoka jezera, v katerih se zrcalijo vrhovi palm, zlate peščene sipine.
Vrnitev v Kairo sem občutil kot vrnitev v civilizacijo. V mestu se nisva dolgo zadržala. Kmalu sva jo mahnila naprej proti Sinaju. Tokrat sva si za spremembo privoščila malo več udobja. Pravi pravcati Renaultov avtobus z obveznim hlajenjem, televizorjem in videorekorderjem. Za menoj je sedel dolgolasec in na ves glas navijal rockovsko glasbo. Nesrečnemu Arabcu zraven so bili zvoki na moč tuji. Obupano je zavijal z očmi in bil verjetno hvaležen Alahu, da ne živi na Zahodu, med takimi čudaki, ki poslušajo tako strašno glasbo.
Sinaj je poln kontrastov: na
severu palme, peščene plaže, močvirja, čudoviti koralni grebeni v Rdečem morju, vmes pa puščava in negostoljubno rdeče rjavo obarvano gorovje. Ta košček zemlje med Sredozemljem in Rdečim morjem je bil priča številnim sporom in vojnam. Ostanki uničenih vozil pa še danes pričajo o neljubih dogodkih:
Na polotoku žive številni beduini. Njihovo nomadsko življenje se danes hitro spreminja. Večina njihovih prednikov je prišla z Arabskega polotoka. Oblast je do nomadov nezaupljiva, saj nad njimi nima pravega nadzora. Zato se trudi, da bi se jih čim več ustalilo. V ta namen so zgradili šole, bolnišnice in namestili zaloge vode tam, kjer so želeli, da bi se beduini naselili za stalno. Tako jih danes čedalje manj prebiva v šotorih. Mnogi se ukvarjajo z obdelovanjem skope zemlje ali pa poskušajo kaj zaslužiti v razvijajočem se turizmu.
Sinaj je tudi svetopisemska dežela, kjer so se dogodili čudeži in drugi sveti dogodki. Tu stoji gora Sinaj, na kateri je Mojzes prejel deset božjih zapovedi. In prav njo sva si izbrala za naslednji cilj.
V samostanu ob vznožju gore sva pustila odvečno prtljago in se zagrizla proti vrhu. Z zaničevanjem sva ošvrknila kamele, ki so jih beduini ponujali manj samozavestnim popotnikom. Skušnjava je pa le
bila...
Pot do vrha je položna, pohodnika brez kondicije vseeno namuči. Na vrhu, ki je visok 2285 metrov, sva še ujela sončni zahod. Pogled na okoliške vrhove, ki so spreminjali barve kot kamniti kameleoni, je bil enkraten. S soncem pa je izginilo še tisto malo toplote in tudi v spalnih vrečah, ki sva jih razgrnila ob mali cerkvici na vrhu, se nisva mogla dovolj ogreti. Kdo bi pričakoval tak mraz v Egiptu!?
Malo pred sončnim vzhodom so začeli prihajati na vrh ljudje v manjših skupinah. Veselo so škljocali s fotoaparati proti soncu, ki se je sramežljivo kazalo izza rdečega vrha. Zavlekla sva se še globlje v spalno vrečo in čakala, da so turisti odšli. Mraz je opravil svoje in v pol ure sva spet ostala sama. Premražena sva končno tudi midva zapustila zasilno zavetje. Po mrzli noči sva si zaželela toplega morja. No, na srečo ni bilo daleč.
Dahab je na zemljevidu zarisan kot velika pika, v resnici pa je to le kos asfalta, ki predstavlja avtobusno postajo in malo turistično naselje. Le nekaj kilometrov iz »mesta« je beduinska vas in kekakšni kampingi. Vse udobje, ki ga nudijo, so kolibe iz trsja in tanke penaste blazine na peščenih tleh, ki kar spodobno nadomeščajo postelje. Elektrike seveda ni, vodo pa dobiš v bližnjem vodnjaku. Notranjost
provizoričnih kolib je preprosta: na tleh so preproge, male blazine in nizke orientalske mize. Številni psi, mačke in vmes še kakšna opica, ki se stalno vrtijo okoli miz, nikogar ne motijo kaj prida. Začu-da dajo živali pri jedi mir, le ko odideš, poližejo krožnike.
Obalo krasi gruča palm, edina daleč naokoli. Med palmami so raztresene številne male restavracije, grajene iz trsja, bambusa in palmovih debel.
Le nekaj metrov od obale se razprostira koralni greben. Tako lepih, čudovito obarvanih rib ni nikjer drugje. Rumene s črnimi pikami, progaste, vijoličaste z rumenimi plavutmi, živo pisane papagajevke in številne druge ribe vseh mogočih barvnih kombinacij plavajo kot bleščeči cvetovi, ob nevarnosti pa bliskovito izginejo za koralne vejice in v varne kotičke koralne džungle. Med ribjimi lepoticami so nekatere preeej strupene. Srečanje z njimi ni varno. Tudi na videz nedolžne korale je bolje pustiti pri miru, nekatere opečejo še huje kot naše koprive.
Prijetna klima in lenobno življenje v majhnem kraju zleze pod kožo, da se le stežka odločiš zapustiti prijeten kotiček, daleč od vsakdanjih problemov in težav, a hočeš nočeš sva se morala posloviti od poceni življenja in se pripraviti na štopanje preko Bližnjega vzhoda do »moje dežele«.
— Konec —
POTA Ii\ STJt?
3*
Niso vsi odpadki za deponije
Neurejena in divja odlagališča vse večja nevarnost za okolje — V Dani in Kolinski bodo odpadke koristno uporabili — Inšpekcijski pregledi
NOVO MESTO — Divja smetišča, s težkimi kovinami in pesticidi zastrupljena zemlja, pomanjkanje čistilnih naprav, gradnja stanovanjskih naselij v krajih, kjer ni urejena kanalizacija, neprimerni vodovodni sistemi in še kaj bi se našlo, kar vsakodnevno ogroža naše zdravje in življenje. Sanitarni inšpektoiji uprave inšpekcijskih služb Novo mesto skušajo pač po svojih močeh stopiti na prste naštetim nevarnostim; uspeha jim vsekakor ne gre odreči, čeprav se srečujejo tudi s takšnimi problemi, kot so pomanjkanje sredstev za ustrezne analize odvzetih vzorcev.
1	težami
f	loroiajo
ODNESLI MEDENINO IN BRON-SO — Neznani storilci so v času med 9. in 11. septembrom z dvorišča šentjemejske Iskre odnesli več medenine in bronse, tako daje delovna organizacija oškodovana za vsaj 25 millijonov din. Najveijetneje bodo ukradene stvari končale na Dinosu.
OB USNJENO JAKNO — 35-leti Zvone Dežan iz Novega mesta je 17. septembra obvestil novomeške miličnike, da mu je nekdo vlomil v osebni avto, parkiran v skupnih garažah na Cesti herojev. Iz vozila je izginila vusnjena jakna in dvoje plastičnih korit. Škode je za 6 milijonov din.
VLOM V AVTO — Že 13. septembra pa so bili miličniki iz Dolenjskih Toplic obveščeni o vlomu v osebni avto 34-letnega Jožeta Kraševca iz Prapreč. Lastnik je pustil vozilo v garaži svoje nedograjene stanovanjske hiše, ponoči pa je vanj vlomil neznanec in premetaval po avtu. Naše! ni nič primernega, zato je odšel praznih rok.
IZGINILI GUMI — Vlom v avto je prijavil tudi 34-letni Krsto Milješič iz Novega mesta. Vozilo je v noči na 13. september stalo pred domačo hišo, neznanec pa je v zavetju doma z njega odmontiral dve gumi in ju seveda tudi odnesel. Milješič je ob 3 milijone din.
UKRADLI PASTIRJA — 36-letni Janez Bregar iz Stehanje vasi je 13. septembra prijavil nevsakdanjo tatvino. Nekdo mu je namreč s travnika v Malih Dolah ukradel električnega pastirja, vrednega vsaj 3 milijone din. Zlikovec še ni znan.
V minulih mesecih so sanitarni inšpektoiji podrobneje pogledali k vsem večjim industrijskim objektom na Dolenjskem — izjema sta IMV in Krka, ki sta v pristojnosti republiške inšpekcije — in skušali ugotoviti, kam tečejo njihove odplake, kam vozijo odpadke, kolikšen :e hrup v njihovi okolici, kakšna je onesnaženost zraka, predvsem pa, ali vse našteto tudi sami in redno kontrolirajo. Slednjega je malo, kot pohvalen primer bi lahko navedli Straški Novoles, kjer imajo celo zaposlenega ekologa, opravljene pa tudi vse potrebne analize. Toda ko smo že pri Novolesu, ne gre, da jim ne zabeležimo črne pike zaradi divje deponije v Hruševcu ob letališki progi pri Straži, ki postaja vse večja nevarnost za okolje. Nič manj ekološko nevarna ni skupna deponija, ki jo imata mirnska Dana in Kolinska, še posebej, ker tja vozijo organske snovi, ki razpadajo in se razkrajajo. V uteho je spoznanje, da naj bi. ta problem že kmalu rešila nova ustrezna deponija, poleg tega pa imajo v Dani in Kolinski opravljene študije, kako bi organske odpadke koristno uporabili. Krompirjeve olupke, denimo, ali pa sprešano sadje za krmo. In ker sta Dana in Kolinska tudi velika odkupo-valca sadja in krompirja, dodajmo še, da opravljene analize vzorcev kažejo, da so odkupljeni pridelki neoporečni.
Naslednji na spisku pregledanih je bil
Novoteks, kjer je zaradi močnega hrupa ogroženih nekaj okoliških hiš, poseben problem pa je nečiščenje barvnih odplak, ki smaragdno zeleno Krko nemalokrat spremenijo v mavrične barve. Tudi dimnik za kotlovnico je precej prenizek, kar močno onesnažuje zrak, okoličanom v tolažbo pa lahko zapišemo, da bo kmalu namesto sedanjega * V
PADLA S TRAKTORJA
TRIBUČE — 12. septembra ob 10. uri je 71-letni Avguštin Culiberg iz Ogulina pri Črnomlju peljal neevidentiran traktor, h kateremu je imel pripet voz, po lokalni cesti Vinica-Tribuče. Na traktorju sta na improviziranem sedišču za voznikovim sedežem sedeli Culibergova žena in 72-letna Ana Kajin iz Vinice. Slednja je med vožnjo nenadoma omahnila s sedeža in padla pod traktor, da ji je desno kolo zapeljalo prek prsnega koša. Hudo ranjeno so prepeljali v novomeško bolnišnico.
Bogat plen nočnih vlomilcev
Trije vlomi v noči minuli četrtek
NOVO MESTO, TREBNJE — Noč na četrtek, 14. septembra, je še neznani vlomilec izkoristil za kar nekaj donosnih podvigov.
Tako je bilo tevnoči vlomljeno v zlatarno Djona Škrelija v Ločni, storilec pa je iz nje odnesel več zlatih in srebrnih predmetov. Škreli je tako oškodovan za vsaj 15 milijonov din, o storilcu pa zaenkrat ni ne duha ne sluha. Novomeški miličniki so bili v približno enakem času obveščeni, daje isto noč nekdo nepovabljen obiskal stanovanjsko hišo Smiljane Kos iz Novega mesta. Tam si je nabral več zlatnine, nekaj ročnih ur ter denarja, tako da je vrednost ukradenih predmetov ocenjena na kar 30 milijonov din. In še tretji vlom. Do njega je prišlo v stanovanjski hiši 49-letnega Leopolda Ratajca v Trebnjem. Lastnik je ob pregledu ugotovil manjko milijon din in motorne žage, vredne vsaj 5 milijonov din. Kdo in kako se je sprehajal po hiši, ni znano nikomur.
TRČIL V PEŠAKINJO
ŠKRJANČE — 15. septembra ob 14.55 se je 39-letni Janez Hrovatič iz Stranske vasi peljal z osebnim avtom iz Šmihela proti domu. Blizu Škrjanč mu je nasproti pripeljal tovornjak, zato je Hrovatič zapeljal nekoliko na desno in trčil v pešakinjo, 59- letno Vero Strojin iz Novega nresta. Strojinova se zaradi dobljenih poškodb zdravi v novomeški bolnišnici.
Odkrili vlomilca v pisarne
S tremi vlomi na Liku »zaslužil« manj kot z enim sa-mim v Melamim — Odpeljal še dva tovornjaka
Najprej je vlomil na LIK in odnesel iz blagajne 8,5 milijona din. Pri drugem vlomu skozi menzo LIK pa ni imel posebne sreče. V menzi sije skuhal le kavo in nekaj pojedel in nato tako okrepčan vlomil v 10 pisarn, našel pa ni nič, kar
KOČEVJE — Kočevski miličniki so te dni razkrili več vlomov in »izposojevalca« tovornjakov. Vse je zakrivil njihov stari znanec P. M. iz Klinje vasi.
ŽE DVAINŠTIRIDESET MRTVIH — Magistralna cesta med Bičem in Bre-gano je v letošnjih prvih osmih mesecih pobrala že 42 življenj. Za leto, v katerem poteka akcija -10 odstotkov, vsekakor zastrašujoča številka, še posebej, če vemo, daje v celem lanskem letu ta odsek ceste pobral 50 življenj. Med vzroki najhujših trčenj najdemo na vrhu neprevidno prehitevanje v škarje. To je bilo krivo tudi nezgode na posnetku, ene najhujših letos, ko so v Selih pri Kartelje-vem izgubile življenje tri osebe. Na kateri številki se bo letos ustavila črna bera dolenjske magistrale?
po svoje priča o finančnem stanju v tem kolektivu. Ko je zaslišal korake in glasove, je zbežal.
V Več sreče je imel v Melaminu, kjer je samo v predalu ene izmed pisalnih miz našel 14 milijonov din in jih seveda odnesel. Kaže pa, da mu je LIK posebno pri srcu, saj je tu še tretjič poizkušal vlomiti v samo glavno blagajno, a spet ni bilo nič. Zanimivo je, da ie vse vlome opravljal kar podnevi.
Vmes je — kot star ljubitelj tujih avtomobilov in še poseben specialist za težja vozila — ukradel v različnih dneh še dva tovornjaka, last Avta Kočevje. Pri enem je med vožnjo poškodoval blatnik in opraskal avto. Z drugim je prišel le do Klinje vasi, kjer seje oskrbel z najnujnejšim in se nameraval odpeljati v Beograd, kjer gotovo potrebujejo take »specialiste«. Pa mu tudi to ni uspelo, ker so se kolesa tovornjaka vdrla v razmočeno zemljo, da ni mogel odpeljati.	j p
Varnejše poti za prvošolčke
Nekatere novomeške osnovne šole izdelale načrt varne poti v šolo
NOVO MESTO — Prvi šolski dnevi so že mimo, vendar otroci potrebujejo varno pot v šolo skozi vse leto, zato smo se pozanimali na novomeških osnovnih šolah, kaj so letos storili, da bi bila pot njihovih učencev v šolo varnejša.
Na bršljinskr osnovni šoli so že ob začetku šolskega leta vsem prvošolčkom razdelili t.i. varnostni načrt, kjer je zarisana varna pot v šolo in obsega področja, od koder prihajajo bršljinski osnovnošolci. Povečan načrt vame poti je izobešen tudi v avli šole. Ta načrt so izdelali s pomočjo vprašalnika konec prejšnjega šolskega leta. Pripravila ga je mariborska tehniška fakulteta in sodi v akcijo »-10 odstotkov«. Del vprašalnika so izpolnili učenci, del starši, skupaj pa so na priloženi zemljevid vrisali pot učenca, ki jo opravi vsak dan do šole, ter označili najbolj kritične točke na tej poti. Po dobljenih podatkih so rezultate med seboj primerjali. Vse kritične točke je potem obiskal učitelj tehničnega pouka Janez Sovič in na podalgi svoje presoje narisal skico
varne poti v šolo. Postaja milice jim je posredovala tudi spisek nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci do 18. leta starosti na tem območiu. Izkazalo seje, da so bile usodne prav te kritične točke, to so predvsem križišča in prehodi čez železniško progo. Skupaj so našteli 10 najbolj nevarnih prehodov za šolarje. V najslabšem položaju so otroci, ki prihajajo v šolo iz Gor. in Dol. Kamene, saj dobršen del poti nimajo pločnika, cesta pa je zelo prometna.
Tudi šola Milka Šobar-Nataša je skupaj z ostalimi novomeškimi osnovnimi šolami sodelovala v Učnih delavnicah, kjer so se pripravljali na izdelavo načrtov varnejše poti v šolo. Toda ker so imeli v juniju in juliju na njihovem območju speljanih več obvozov, so potem vrisav? ije vame poti opustili. Imajo pa anket' opravljeno med starši, in potrditev najbolj nevarnih točk za šolarje. Med nevarnejše sodita prehod čez železniško progo in prehod čez cesto pod viaduktom tik pred šolo, večina poti pa je brez pločnikov za pešce. Sicer pa nameravajo
načrt oz. skico varne poti narisati še v tem šolskem letu.
Z načrtom varne poti, z opozorilom, kje so najbolj nevarni prehodi, so bili prve šolske dni seznanjeni tudi grmski prvošolčki. Sicer pa na šoli poudarjajo, da to pravzaprav ni varna pot, ampak bi jo lahko imenovali varnejša med nevarnimi. V njihovem okolišu so našli kar 16 nevarnih točk. Za prvi naravoslovni dan načrtujejo, da bodo vse te kritične točke pregledali in zbrali tudi predloge, kako bi najhujše od njih lahko uredili. Predloge bodo poslali svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter postaji milice. Zavedajo se, da bodo nevarne prehodne in odseke lahko omilili le s skupnimi močmi.
Osnovna šola Katja Rupena je edina, ki ni sodelovala vDrDdučnih delavnicah, vendar to še ne pomeni, daje ostala križemrok. Tako kot vsako leto so tudi letos prvošolčke popeljali po poti, ki naj bi bila zanje varnejša. Tudi pri njih so potarnali, da varne poti dejansko nimajo, zopet pa so velik problem poti brez pločnikov.
J. ŽAGAR
10-metrskega zrasel kar trikrat večji. Hrup je eden resnih problemov tudi v metliškem Novoteksu, prijave krajanov pa vse pogostejše. Enako kot so vse pogostejše prijave stanovalcev iz tistih naselij, kjer ni urejena kanalizacija. Greznice so ali niso, kontrol ni, pojavlja se vprašanje, kam z gnojnico. Posebno problematični sta naselji Mirna Peč in
• Naj ne bo odveč vnovič zapisati, daje voda iz novomeških vodovodov ob vsakem večjem dežju nepitna. Dež vodo namreč skali, kloriranje je v takšnih primerih popolnoma brez učinka, kajti klor se veže na drobcene delce v vodi. Edini izhod je torej prekuhavanje. Dobro bi bilo, ko bi se tega držali ne le doma, pač pa tudi v šolah in vrtcih, sicer bodo lepega dne vrste otrok pred šolskimi ambulantami znova daljše.
Žužemberk; graditelji se predpisa o tro-prekatnih in neprepustnih greznicah kratko malo ne držijo, med sosedi prihaja zaradi tega do sporov. A to niti ni najhujše. Gnojnica prodira tudi v podzemlje in še tisto malo zdravih pitnih virov je resno ogroženih. Toda pitna voda je že poglavje zase.
B. B.
Vse več utajenih davkov
Na splošno je gospodarskega kriminala letos manj kot lani — Razkriti prekupčevalci
Gospodarski kriminal je tisti, ki v javnosti, praviloma dvigne največ prahu. Če je soditi po letošnjih podatkih novomeške UNZ, potem tega prahu na Dolenjskem letos ni bilo veliko. Podatki namreč kažejo, daje bilo v letošnjih šestih mesecih obravnavanih 98 tovrstnih kaznivih dejanj ali dve manj kot lani, če pa od tega števila odštejemo še gozdne tatvine in nezakonit lov, je slika še boljša. Klasičnih oblik gospodfar-skega kriminala je bilo potemtakem vsega 47, to pa je blizu 18 odstotkov manj kot lani.
lo nobenega), krepko pa je porastlo še število zatajitev davščin: od lanskih 4 kar na 14 v prvih šestili mesecih.
Nekoliko drugačna je podoba, & pogledamo, koliko oseb so krimina-
listi novomeške UNZ za ta dejanja iuto»
Sicer pa podrobnejši pregled kaže, da se je letos zmanjšalo število odkritih primerov omogočanja uživanja mamil (samo uživanje mamil namreč ni kaznivo dejanje — op.p.), prav tako so bili v prvem polletju odkriti le štirje primeri nedovoljene trgovine, trije ponarejanja poslovnih listin ter dve zlorabi položaja odgovornih oseb. Po drugi strani pa je največji porast opazen pri gozdnih tatvinah, njihovo število se je od lanskih 39 povzpelo že na 46 v prvem polletju; letos sta bila odkrita tudi dva grabeža (lani ni bi-
ovadili temeljnemu javnemu tož cu. Lani jih je bilo v prvem polletju 92, letos pa kar 115, med njimi pre" cej direktorjev, trgovskih poslovodij, administrativnih delavcev ® prodajalcev, poklicev pač, kjer gospodarski kriminal najbolj cveti.
Ob koncu te polletne inventure je namara prav, če povemo, da kn-minalisti novomeške UNZ za enega letošnjih največjih uspehov štejejo razkritje nedovoljene trgovine } žepnimi računalniki. Uspelo jim Je namreč prijeti storilce, ki so se organizirano ukvarjali z uvozom it* preprodajo žepnih računalnikov, ne da bi plačali carinske dajatve. Računalnike so nato prodajali delov-
nin organizacijam po vsej Jugosla-
viji, pri tem pa imeli najmanj milijonov dinarjev protipravne premoženjske koristi. Sicer pa več 0 tem v eni prihodnjih številk.
B. fr
Nezakonito postavljen na cesti
V črnomaljskem Beltu so delavca dolžni sprejeti nazaj na delo — Delavski sve,(L. pritožbi sploh ni veljavno sklepal —Odločba sodišča pravnomočna '
NOVO MESTO, ČRNOMELJ — Disciplinska komisija črnomaljskega Belta je letošnjega 20. januarja obravnavala prijavo zoper svojega delavca Mika Bečkija, ga spoznala krivega hujše kršitve delovne obveznosti in mu izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Vse lepo in prav, če se Bečki zoper razodbo ne bi pritožil in naposled s pritožbo tudi uspel.
Ko je namreč Bečki dobil v roke od- Toda kot seje izkazalo kasneje, traja de-ločitev disciplinske komisije, se je prito-	lovno razmerje Bečkija še danes. Tako
tudi v drugih delovnih organizacij8*1 manjka.
m
žil delavskemu svetu. Ta je njegovo vlogo obravnaval in delavcu 2. marca poslal sklep, s katerim je bil obveščen, da delavski svet ni sprejel ustrezne odločitve, ker zanjo ni glasovalo zadostno število članov, vendarle pa da mora Bečki z 12. aprilom prenehati z delom in zapustiti podjetje. V Beltu so namreč presodili, da bi bilo nehumano, če bi delavca, ki živi v slabih socialnih razmerah, takoj postavili na cesto, zato so mu omogočili še dober mesec službovanja.
je namreč odločil senat novomeškega sodišča združenega dela, kije pred dnevi razpravljal o tem priemru, v Beltu pa so dolžni tudi poravnati vse obveznosti za čas, ko je bil delavec brez službe. Razlog za takšno odločitev sodišča je preprost, čeprav podobnih primerov
Zakon o združenem delu n8®! — jasno pravi, da delavčev ugovor sklep disciplinske komisije zadrži18 \
tev odločbe. Šele ko bi delavski5'*^— pritožbi dokončno odločil, lahk0g( < lavca v podjetju postavijo na cesto . ^ pa v Beltu na sestanku delavskega*'. ^ kije o tem odločal, zaradi nezadosu** ^ števila dvignjenih rok za potrditev,1^ ^
niso sprejeli dokončne odločitve, JeL no, da za prekinite v delovnega razu1 ni bilo razloga. Bečki je tako še n8o; ostal v službi z vsemi pravicamiin®.... ,
POJASNILO O TATVINI LESA
PREHITEVAL V ŠKARJE
BREŽICE — 29-letni Anton Železnik iz Malin pri Trebnjem je 12. septembra ob 11.20 peljal tovornjak s priklopnikom po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri vasi Dvorce je pričel prehitevati drug tovornjak, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 54-letni Zdenko Beloševič iz Zagreba. Slednji seje umikal v desno in pri tem zapeljal na bankino, tako da gaje pričelo zanašati; zdrsnil je na levi vozni pas in tam trčil v nasproti vozeči avto 33-letnega Ivice Hušnjaka iz Zagreba. Železnik je po nezgodi, v kateri sta bila ranjena Beloševič in Hušnjakov sopotnik, odpeljal naprej in so ga izsledili šele v Gomjancih v Vavti vasi.
RIBNICA — V zvezi z našo vestjo, objavljeno 31. avgusta, o tatvini lesa, ki naj bi jo bili zagrešili mati in dva sinova iz Maršičev (navedli smo le njihove začetnice imena in priimka), so nas klicali nekateri, ki so se čutili prizadeti in zatrjevali, da res niso nič kradli in da jim skuša nekdo vzeti dobro ime. Pri temeljnem javnem tožilcu v Kočevju smo zadevo preverili in zvedeli, da so zoper omenjene dobili ovadbo postaje milice v Ribnici, in sicer za navadno tatvino, storjeno v gozdu. Tožilstvo je na tej osnovi naročilo preiskavo pri preiskovalnem sodniku v Kočevju, ki pa še ni končana. Šele po preiskavi se bo tožilstvo odločilo, ali je podan tako močan sum, da bo vložilo obtožbo, ali pa se lahko izkaže, da sum ni utemeljen in v tem primeru ne bo obtožbe.
ostat v st uzdi z vsemi pravicami -j , nostmi, delavski svet pa ima še na možnost, da o pritožbi razsodi, se (^ ob upoštevanju zastaralnih rok°V ^ dejstva, da je za potrditev ali zavm ^
sklepa disciplinske komisije P0**?? Pn večina vseh v delavski svet Qr
članov.
Dodajmo še, daje takšnoodl°L novomeškega potrdilo tudi k združenega dela Slovenije v LjublL j
PO DOLENJSKI DEŽELI
Izteklo tisoč litrov olja
Malomarnost kriva za izlitje na Cesti herojev — Ku-________ rilno olje ni priteklo v Krko
NOVO MESTO — Uslužbenci novomeške UNZ so bili 12. septembra popoldne obveščeni o izlitju kurilnega olja iz cisterne v kurilnici na Cesti herojev v Novem mestu. Dosedanja preiskava je pokazala, da je iz cisterne odteklo vsaj okoli 1.000 kilogramov tega kuriva.
Preiskava je pokazala, daje tega dne okoli 9. ure voznik T1B Ilirska Bistrica pripeljal na Cesto herojev 22.880 litrov kurilnega olja. Voznik in kurjač, 32-letni Bojan Avguštin, sta omenjeno količino kurilnega olja pretočila v podzemno cisterno zmogljivosti 100 tisoč litrov. Okoli 11. ure istega dne pa je voznik pripeljal novih 22.920 litrov kurilnega
olja. Skupaj s kurjačem sta kurivo pričela pretakati v podzemno cisterno, pri tem pa Avguštin ni preveril nivoja olja. Za nameček sta oba med pretakanjem odšla po opravkih. V tem času seje cisterna napolnila, olje je skozi merilec nivoja in zračnik pričelo odtekati v jašek za meteorne vode in nato v centralno čistilno napravo v Ločni. Kot kaže, je olje iztekalo vsega kakih 10 minut, vendar dovolj dolgo; da gaje izteklo kar okoli tisoč litrov. Na srečo — tako vsaj pravi poročilo novomeške UNZ — kurilno olje v Krko ni priteklo, materialne škode pa je za okoli 6 milijonov din.
NEPRAVILNO ZAVIJAL
•	Vse bolj mrzla jutra naztliJ,0 bližajočo se jesen, v katero ^ stopili v soboto ob 3. uri in * u nut. Tega seje očitno dobro zav tudi 19-letni D. V. z Golega kije sklenil pripraviti si peč za dni. Iz Pionirjeve Keramik® J* namen vzel tri vreče šamota P%. ] kg in 25-kilogramsko vrečo n? fJ,(-mase. Nerodno je bilo le
štetih stvari ni plačal. Zakaj, h0 ral pojasniti sodnikom. tav< P(]
•	Nekomu je bilo očitno vrh 8.^'^
vsakodnevno voziti se v Zasjami v|n šklopotalih, zaželel si jC -j V(.
udobnejšega, reprezentattv ^ Stopil je do stanovanjske |^ letnega Marjana Cerjanca & ^ ^ ca in si tam sposodil beemV' : J O svojih vtisih med vožnjo še	I 1
ročaI-	M„ko88Si
•	Lakota ne izbira časa. Nek°e ^
je očitno polotila ponoči >n. vežu ni preostalo drugega, ko j stopil do Dolenjkine trg°v‘'X Zburah in - ker je pač bila —vanjo vlomil. Odnesel je !e tjifc ^ za preživetje do jutra: nekaj klobas in pijače. Dolenjka je	i,
dovana za blizu 3 milij°n^^^'
--------------------------fao
h>
Ite
le
PODTURN — 75-letni Jože Nardin iz Podturna seje 13. septembra peljal s kolesom od Podturna proti Kočevskim Poljanam. Tam je nameraval zaviti v levo na njivo, pri tem pa ni bil dovolj pozoren. Za njim je takrat z osebnim avtom pripeljal 5l-letni Franc Henigman, kije v Nardina trčil in ga zbil po tleh. Kolesarja so prepeljali v novomeško bolnišnico.
DVA HUDO RANJENA
ČRMOŠNJICE — 18-letni Janez Sta-niša iz Dolnje Težke vode se je 15. septembra ob 13.50 z motorjem peljal iz Novega mesta proti Metliki. Zaradi prevelike hitrosti je na desnem nepreglednem ovinku zdrsnil v levo, takrat pa je nasproti z osebnima vtom pripeljal 26-letni Jože Kastelec, prav tako iz Dolnje Težke vode. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se Stanjša in njegov 20-letni sopotnik Aleš Turk iz Podgrada hudo ranila. Zdravita se v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 50 milijonov din.
IZSILJEVAL JE PREDNOST — 32-letni Jože Škrinjar iz Metlike se je 15. septembra ob 18.55 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti od Metlike proti Kolodvorski cesti. Tam je v križišču zavijal na levo proti železniški postaji in pri tem izsilil prednost pred 35-letnim Josipom Grašo iz Ozlja, ki seje v avtom pripeljal iz Jurovskega Broda. Slednji je, da ne bi trčil, zavil v levo in pri tem zaprl pot Ljubljančanu Rašidu Velagiču. V trčenju seje Graša ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici.
za 20 milijonov dinarjev.
PET RANJENIH - 15.	jjn
14.25 seje 28-letni Ljubomir .noiiiPl0 Kulašev peljal z osebnim avtom0 pf A magistralni cesti med Ljubljano ' vo*» ri bom. Pri Trebnjem je dohitel k°l° « in pričel zavirati. Zaradi PreveT^*|ii(,^siJ pa gaje pri tem zaneslo na lev* pfoh . ■ po katerem je takrat pnpn^LijjfcJ 'tv osebnim avtom italijanski df»* UjcU*) letni Yaghoob Talcbi. Prišlo je 00 $ f ^ ga čelnega trčenja, pri katere y N škodovali voznik Čurčič in nje? ... (#
PREHITRO JE VOZIL — 2 l-letni Zoran Žilič iz Doratičev je 14. ^pptembra ob 1930 peljal tovornjak od Crmošnjic proti Črnomlju. V vasi Kot je vozilo zaradi prevelike hitrosti med vožnjo po klancu navzdol zaneslo na nasip, od tam pa se je prevrnilo nazaj na cesto. V nezgodi se je
fk^oXS^uPrfi^»nje^f'-
nik Franko Pranjič iz Dobo)* yje sopotniki v Talebijevem vozi ^ prepeljali v novomeško bolni« rialne škode pa je kar za 7°
sopotniki v Talebijevem v°"‘” m8*: prepeljali v novomeško bolno® jjjt?1" rialne škode pa ie kar za "" dinarjev.
SPORTM KOMENTAR
Uspeh športnih oddelkov
Zdaj že peti rod otrok po posebnem programu telesne vzgoje —Boljša hoja in drža
t

BREŽICE — Na osnovni Soli bratov Ribarjev p Brežicah letos že peta generacija otrok obiskuje športni raz-rei Pobudnik te posebne oblike dela 1“ Soli je bil prof. Jože Senica, kiježe-"" v Brežicah vzgojili mladi rod telovadcev. Tej telovadni panogi naj bi Povrnili ugledno mesto, ki ga je nekoč v Brežicah že imela Rot pravi ravnateljica šole Milena ir^en^°’ S° se 2a takoj ogreli, °oa pojavile so se težave z izborom otrok. Pred petimi leti je bilo to še "'nogo [ežje kot danes, saj je bilo ka-rsnokoli razlikovanje med otroci še 0 nedavnega tabu. Zaradi različnih Pomislekov so se predhodno posveto-. 2 republiškim zavodom za šolstvo m tU(R od njega dobili pozitivno mnenje.
Ra podlagi preizkusa spretnosti in ttgih elemento v, ki so za gimnastiko Pomembni, so izbirali med otroci v , reJtški mali šoli Pridobiti so morali ‘ mnenje 'zdravnika in soglasje s ršev. Delo v takem oddelku je ste-0 Po normalnem šolskem programu s tremi urami redne telesne vzgoje na e en, ki pa jo za razliko od ostalih oddelkov tu vodijo strokovnjaki Ra-le^a Brnijo učenci v športnem raz-edu še dve uri gimnastike na teden °t interesno dejavnost Tak način de-2 0‘roki poteka prva štiri leta snovne šole, potem pa se večina
otrok vključi v telovadno društvo in tam nadaljuje delo.
Posebnih raziskav in analiz o rezultatih dela v športnih oddelkih še niso delali, čeprav so dosežki vidni Učenci uspešno sodelujejo na republiških. tekmovanjih v gimnastiki in tudi na različnih prijateljskih srečanjih. Nekaj boljši uspeh izkazujejo tudi pri drugih predmetih, kar je najverjetneje povezano z njihovo vztrajnostjo in s ppmemo spodbudo pri starših. Na šoli so presenečeni nad razliko pri hoji in pri drži teh otrok, po kateri se naravnost ločijo od ostalih šolarjev. Nedvomnoje to dokaz, da je telesna vzgoja v šolah zelo nujna, tudi če gre za podeželske šole. In ne samo to — potrebno bijo bilo izboljšati tudi po kvaliteti, vendar za kaj takega večinoma ni potrebnih prostorskih možnosti
Zaenkrat niso odkrili nobene negativne strani takih oddelkov, čeprav pomisleki o tovrstni delitvi otrok še obstajajo. Ljudje menijo, da z izborom žena začetku šolanja otroci dobijo določen pečal Toda prej ali slej se bodo morali sprijazniti z določeno delitvijo tudi v osnovnem šolstvu, saj strokovnjaki že dolgo vedo, da z enakostjo za vse ne gre. Morda so športni oddelki v tem smislu le prvi znanilci pomladi v šolstvu.
B. DUŠIČ
Uvodno kolo brez presenečenj
V soboto se je začelo prvenstvo v moški in ženski Slovenski rokometni ligi — Popoln izkupiček dolenjskih ekip — Zmage Krškega, Itasa in IMV Novo mesto
V soboto seje dvignil zastor na rokometnih igriščih širom po Sloveniji. V boj za prvenstvene točke so se namreč podali klubi tako v moški kot v ženski prvi republiški ligi, poglavitna značilnost tega prvega kola pa je, daje kar nekaj srečanj ostalo neodigranih, tako tudi tekmi med Inlesom Rikom in Ormožem zaradi gostovanja Ribničanov v Italiji ter med Butjo in Iskro v ženski konkurenci.
Med dolenjskimi predstavniki so tako med moškimi nastopili le Krčani. V dvorani v Leskovcu so pred 300 gledalci s težavo ugnali ekipo Prul z 21:19 (11:10), igralci obeh moštev pa so prikazali dokaj slabo in raztrgano igro. Še največ zaslug za prvi par prvenstvenih točk Krčanov ima domačj vratar Brodnik.
KRŠKO: Kuhar, Gorenc 2, Simončič, Kozinc 2, Iskra 6, Bogovič 6, Keše 1, Žagar, Bernardič 2, Glaser, Vogler 2, Brodnik.
V 2. kolu bodo igrali Krčani v Ormožu, Ribničani pa bodo gostovali pri Usnjarju.
In sedaj k ženski ligi. Najprepričljivejšo zmago so dosegle Kočevke, presenetljivo gladko pa so do točk prišle tudi igralke
UPOKOJENCI
ZMAGOVALCI
NOVO MESTO — Za delavske športne igre v balinanju se je letos prijavilo devet delovnih organizacij iz novomeške občine. Že v predtekmovanju je ekipa Krke tesno premagala ekipo Cestnega podjetja 11:10, nato pa v polfinalu kar s 13:6 izgubila z ekipo IMV. Dobro seje odrezala tudi ekipa Društva upokojencev v postavi Mraz, Pucelj, Šrumbelj, kije v svoji skupini gladko odpravila vse nasprotnike, v finalu pa z 10:6 ekipo IMV in tako brez poraza osvojila prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Društvo upokojencev Novo mesto, 2. DO IMV, 3. DO Krka 1,4. DO Krka II.
Mladi novomeški atleti sedmi
um
Jpoii
t#r
sijeku je bilo dvodnevno tekmovanje mladincev in mladink za atletski pokal Jugoslavije — Drugi mesti Dragana in Počiča — Uspehi Iskrinih atletov
h	Minuli vikend je bilo na stadionu v Ljudskem vrtu v Osijeku letošnje
tttf	Jn*a^!ncev 'n mladink za atletski pokal Jugoslavije. Bolj ali manj po pri-
ja odreciVez<*?’me<* videti pa atletinje Partizana. In slovenski delež? Najbolje so se it? Ni na'hlr^et*1,'*e mar*^K>rs*teBa TAM, ki so bile druge, v fantovski konkurenci pa je ifitS lov iJ	slovenski klub Ptuj presenetliivn na netem mestu. Nekai vidnih rezulta-
ti Po V °*ku zabeležila tudi di ,efl sebnnV?rno 26 ^j na začetku, da so po-Ji na k PHJ«”0 presenetili mladinci, ki so si v i delih ? Skupaj z ljubljanskim ZAK raz-,ilf skunnJ**!0’ medtem ko so mladinke v *■ Medse5tevku končale kot tridesete. fjPrvem°Sameznmn izidi velja vsekakor na
r f>raoa„meStJj omeniti imenitna dosežka n^ana Počiia Prvije y t£>ku na 3 000
^ 8:52 zasedel drugo mesto s časom
£$ teku'na ?^tako Pa je bi* dru8‘Počič v
ja? a.uuy metrov z ovirami; njegov M
.pri tov -J slovenski klub Ptuj presenetljivo na petem mestu. Nekaj vidnih rezulta-rf n* V. Ustjeku zabeležila tudi dolenjska atletika.
čas pa je bil 9:52,22. —Poglejmo še nekaj ostalih vidnejših uvrstitev mladih atletov in atletinj novomeške Iskre Tenel. V suvanju krogle je Hribarjeva dosegla rezultat 11,82 metra, kar je bilo dovolj za 7. mesto, hkrati je bila to najboljša ženska novomeška uvrstitev. Pri fantih je Božič v teku na 100 metrov zasedel sedmo mesto s časom 11,48, na dvakrat daljši progi pa je dosegel čas 23,18, kar je bilo dovolj za šesto mesto. Šesti je bil tudi Kersnik v teku
na 400 metrov s časom 50,56, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Dragan v teku na 1.500 metrov s časom 4:05,55. Med boljšimi tekaškimi dosežki omenimo še sedmo mesto Mervarja na 5.000 metrov s časom 16:52,48. V tehničnih disciplinah so
•	Po nekaterih napovedih bi se lahko novomeški mladinci v Osijeku borili celo za tretje mesto, seveda le, če bi zanje nastopila tudi Kajtazovič in Štrukelj, ki pa sta morala pred dnevi k vojakom.
•	V pionirski reprezentanci Slovenije sta med tednom v Italiji nastopila Novomeščana Jankovičeva in Rus. Prva je bila v teku na 80 metrov z ovirami s časom 15,4, tretja, Rus pa je v metu k rogle s 13,8 zasedel drugo mesto.
Novomeščani zbrali nekaj točk predvsem po Žičkovi zaslugi. V suvanju krogle je namreč dosegel rezultat 11,91 metra, kar je bilo dovolj za 10. mesto, v metu kladiva pa je bil peti z rezultatom 48,32 metra.
Se ekipni vrstni red — ženske: 1. Partizan Beograd 127 točk... 30. Novo mesto; fantje: 1. Crvena zvezda Beograd 186,... 7. Novo mesto 63.
IMV Novega mesta.
ITAS KOČEVJE — OLIMPIJA 24:13 (14:5) — Kočevke so ena redkih ekip, ki v letošnjem prvenstvu nastopajo v domala nespremenjeni postavi; zato nič čudnega, če jih mnogi štejejo med tihe favorite prvenstva. Itasove igralke so takšne napovedi potrdile že v prvem kolu, še posebej pa veseli, da so priložnost izkoristile tudi mlajše, saj so prav vse dobile priložnost za igro.
ITAS KOČEVJE: Filipovič, Dragiče-vič 2, Klarič 2, Guštin 3, Vuk, Križman 3, -S. Jerič 8, M. Jerič 2, Klančar 3, Lindič, Kersnič 1, Štefanišin.
IMV NOVO MESTO — FERRO-TEHNA 21:18 (10:9) — S precej strahu so Novomeščanke čakale uvodno tekmo, vendar seje kmalu izkazalo, daje bila bojazen odveč. Gostje so vodile le z 1:0 in
KRANJC ČFTRČTI NA DP
OHRID — Minulo soboto in nedeljo je bilo v Ohridu letošnje državno prvenstvo v streljanju s serijskim malokalibrskim orožjem. V streljanju z malokalibrsko puško je zmagal član SD Voždovac Dra-gojlovič s 515 krogi, viden uspeh pa si je s četrtim mestom in 504 krogi priboril Robert Kranjc iz SD IMV Brežice.
Vozniki AMD Novo mesto se bodo pomerili
Izbirna tekmovanja bodo ________po sekcijah___________
Novomeško Avto-moto društvo je že lani priredilo tekmovanje med sekcijami, da bi se člani lahko preizkusili v teoretičnem in praktičnem znanju cestnoprometnih predpisov ter vozniških sposobnostih in spretnostih. Letos želijo omogočiti tako merjenje znanja čim večjemu številu voznikov. Zato so razpisali tekmovanje članov v vseh sekcijah AMD Novo mesto: v Šentjerneju, Škocjanu, Šmaijeti, Mirni Peči, Straži, Žužemberku, Novem mestu in v sekciji Novoteks.
Za tekmovanje v svoji sekciji, ki bo v začetku oktobra, se lahko prijavi vsak voznik, če je član AMD. Tekmovalci bodo pred praktično vožnjo na posebnem poligonu opravili test iz cestnoprometnih predpisov, nato pa bodo tekmovali še v vožnji v mestnem prometu.
Trem najboljšim iz vsake sekcije so namenjene nagrade in priznanja, pridobili pa bodo tudi pravico nastopa na finalnem tekmovanju 28. oktobra ob otvoritvi novih poslovnih prostorov Avto-moto društva v Novem mestu, kjer se bodo pomerile zmagovalne ekipe vseh sekcij.
Prijavite se lahko vodstvom svojih sekcij: Slavku Prahu v Šentjerneju, Jožetu Rudmanu v Škocjanu, Borisu Gomizlju v Šmarjeti, Milanu Špolarju v Mirni Peči, Tonetu Krakarju v Žužemberku, Bojanu Božiču v Straži, Slavku Žagarju v Novo-teksu, Novomeščani pa v pisarni AMD v Novem mestu (telefon: 22-159).
2:1, nato pa so igro in rezultat prevzele v roke gostiteljice. Vodile so že s šestimi zadetki prednosti, ob koncu pa je gostjam poraz vendarle uspelo ublažiti.
IMV NOVO MESTO: Hočevar, Kna-feljc 1, Veselič 2, Šmalc 3, Tomas 3, Drčar 6, Klobučar 3, Hvala 1, Rebolj 2, Pelko, Simončič, Butala.
Pari drugega kola: Drava — IMV Novo mesto, Iskra — Krim, Itas Kočevje — Fužinar i(d.
PRIMORJE —
BELA KRAJINA 3:1 (1:0)
AJDOVŠČINA — Nogometaši Bele krajine, lansko prijetno presenečenje prvenstva, letos še zdaleč ne igrajo v taki formi. V tretjem kolu zahodne skupine OCL so izgubili še tretje srečanje, tokrat proti Primorju, in so tako na dnu lestvice. Edini zadetek za Črnomaljca je dosegel Weiss. V 4. kolu igrajo Belokranjci doma proti Slaviji iz Vevč.
M. GORENC
ŠESTI TRIMO TEK
TREBNJE — Osnovna organizacija ZSMS Trimo Trebnje bo organizirala 7. oktobra 1989 šesti Trimo tek s startom ob 13. uri pred Trimovo poslovno stavbo v Trebnjem. Udeleženci bodo lahko nastopili na maratonu (42,195 km), malem maratonu (21 km) ali trimskem teku (10 km). Prijave morajo tekači oddati do 2. oktobra na naslov OO ZSMS Trimo trebnje, Prijateljeva 12, z oznako Za Trimo tek, prijave pa sprejema tudi Mateja Proje, in to do 5. oktobra do 14. ure po telefonu (068) 44-321. Naknadno se boste lahko prijavili na dan prireditve do 12. ure.
Dvanajst ekip na turnirju prijateljstva
Nedelja v znamenju odbojke — Pričetek ob 9. uri
NOVO MESTO — Odbojkarji novomeškega Pionirja se že kar lep čas vneto pripravljajo na pričetek prvoligaških bojev. Tako so med tednom odigrali v Zagrebu prijateljsko tekmo z Mladostjo in izgubili z 2:3, proti temu klubu pa so moči merili tudi včeraj v novomeški športni dvorani. Serijo prijateljskih srečanj bodo odbojkarji Pionirja nadaljevali v petek, 22. septembra, ko se bodo ob 17. uri pomerili z republiškim ligašem Šempetrom, v nedeljo, 24. septembra, pa jih čaka tradicionalni Turnir prijateljstva.
Turnir sc bo pričel ob 9. uri, na njem pa bo sodelovalo po šest moških in ženskih ekip. V moški konkurenci bodo nastopili: dve ekipi Zveze slovenskih športnih društev iz Italije, Reka, Opatija, Granit in seveda domači Pionir, v ženskem delu tekmovanja pa prav tako dve ekipi Zveze slovenskih športnih društev. Reka, Jugolinija, Bled in Krim.
Kranjcu mednarodna zmaga
Po štirih letih je mladinsko dirko Po Istri znova dobil Jugoslovan — Dobre vesti tudi iz Italije
NOVO MESTO — Težko seje odločiti, kateri od treh večjih kolesarskih preizkušenj, na katerih so nastopili novomeški tekmovalci, dati prednost. Nemara je to jubilejna 30. mednarodna etapna mladinska dirka Po Istri, kije po štirih sušnih letih znova prinesla jugoslovansko zmagoslavje.
Zasluge za to gredo članu KD Krka Igorju Kranjcu, ki je v konkurenci preko 70 tekmovalcev iz kar osemnajstih tujih in domačih ekip slavil posamično zmago. Kranjec si je odločilno prednost pridobil v prvi etapi med Puljem in Umagom, dolgi 84 kilometrov, v drugi etapi je bil nato drugi, prednost pa je ohranil tudi v zadnji, tretji etapi med Labinom in Puljem. Prav po Kranjčevi zaslugi je tudi ekipna zmaga ostala doma, saj je prvo mesto pripadlo reprezentanci Jugoslavije, Venetto je bil drugi, Furlanija-Julijska krajina tretja, Slovenija A četrta, Lombardija peta, Slovenija B šesta itd. Dodajmo ob tem, daje Kranjčev uspeh imenitno dopotnil njegov klubski kolega Milan Eržen, ki je vozil za ekipo Slovenije b, saj je zmagal v točkovanju letečih ciljev.
V nedeljo pa je bilo blizu Rima tekmovanje za pokal narodov v vožnji na kro-
9'f^ŠTlP
n)! so ipr„. . ® KOLIH PRVI PORAZ — V derbiju 4. kola slovenske nogometne lige iM.vincj y 'J nov°meškega Elana gostovali v Titovem Velenju. Gostitelji so bili za no-Vejjj^ '81 Pr*trd oreh, zmagali so z 2:0, da pa ni bil uspeh Velenjčanov prepričlji-r rrilno r Zas*u®a novomeški obrambi (na posnetku v temnih dresih) z v nedeljo iz-V lestvice T?P°'ozen'ni vratarjem Rusom na čelu. Po nedeljskem kolu je na čelu 'I" l>ovorrie,|*°l Slovan s 7 točkami, Elan jih je zbral 4 in je osmi. V nedeljo bodo na Pikrih kolih?,T[JSta^'0nU ®ra,s*va 'n eno,nost' gostovali nogometaši Medvod, ki so v
3 5'
Že letos ligo višje?
j11? ^J^iacl»n Petkovški o željah za novo sezono

rv»lni irft7r aap°sled uvrsti v višji tek-jIePubli5)caai;„ed’Prvi cilj jim je sedaj II.
3feaSaa5,affis
fcašev okrp,?-,StanVrste k°čcvskih nogo-iP ^lojadjn pP\a Plbmčana Janez Nosan 4 V™'" Petkovške
pvj !ln Rgubilfm prvenslvu smo veliko te-^SlU,v b0 neP°trcbnem, imeli smo
, odredu* P0*43511- potem pa, kot da [■»/L0 niso bii; a.,1 n.?8c- Očitno igralci teles-■icjNut Inv,olj Pripravljeni za vseh 90 sm0 dom, aj seJe Pokazalo: medtem ^'b^inii rp, na-sProtnike premagovali z AH bied^1^1 sm<> na gostovanjih joS® ttkovsj. »,.ln nePovezano,« razmišlja
'3^evŽa«mhJ,C najveŠ° naPako naredil, l^J a,Vuk°tza«-,iU na srednJešolskem prvenci noii0m ° Prci8'al sovrstnike, danes <ft>le r~?mntaše Mlinariča,Deveriča in K 'menili Pe,k°vsk. se takrat ni kaj do-
‘ t Očitan nc*omet.
Slub splaval kam višje V moš-
tvu vlada neresnost, zavzetostije le toliko, da se obstane v ligi (gre za II. ljubljansko medobčinsko ligo — op. p.). Zato_sem se odločil, da poskusim v Kočevju. Želje so tukaj večje, potrebno pa bo več trenirati in na tekmah igrati resno vseh 90 minut.«
Toliko Petkovški, ki je tudi eden najboljših igralcev malega nogometa; njegov klub »Gostišče Ribničan« pa je že nekaj sezon med najboljšimi v občinski ligi. , M. GLAVONJIC
Zdrahe potapljajo kolesarstvo
Jože Majes o nekaterih očitkih na njegov račun — O stanju v kolesarstvu danes in izhodih iz krize — Smo kolesarsko nerazvita država
Stojadin Petkovški: »V Kočevju boljše možnosti za igranje,«
Ne le slabi rezultati na nedavnem svetovnem prvenstvu v Franciji, naše kolesarstvo vse pogosteje pretresajo tudi spori v kolesarski organizaciji, še posebej pa med vodstvi nekaterih klubov. Da odnosi med ljubljanskim Rogom in novomeškim KD Krka že nekaj let niso ravno vzorni, je znano vsem, te dni pa so dobili tudi novo obeležje: Zvone Za-noškar, direktor Roga, je v pogovoru za »Sportske novosti« med drugim izjavil, kako da tehnični vodja KD Krka Jože Majes že od nekdaj igra umazane igre, daje v kolesarstvo vstopil skozi stranska vrata, daje skratka eden glavnih krivcev za takšne razmere v jugoslovanskem kolesarstvu. Jože Majes, na čigar naslov je padlo še nekaj drugih podobnih očitkov (glej pisma bralcev v DL), trdi nasprotno. Slovenski kolesarski javnosti, Zvezi za telesno kulturo Jugoslavije in ZTKO Slovenije je namenil odprto pismo, v katerem podrobno odgovarja na takšne očitke in hkrati ponuja svojo oceno razmer in poti za izhod iz krize:
»Ni prijetno odgovarjati na takšne očitke, še posebej, ker bo kolesarstvo od tega imelo malo koristi. Toda nalijmo enkrat čistega vina, še posebej Zanoš-karju, kajti njegova čaša je često kalna. Ne bom našteval vseh njegovih umazanih iger, spomnimo se le novomeškega Bakopa, ko svojih reprezentantov sploh ni pripeljal na slovesno otvoritev in je tako pokazal, koliko ceni Novomešča-nc. Svoj odnos do našega kluba v Rogu vsako leto izpričajo tudi s tem, da svojih kolesarjev ne pošiljajo na dirko za Veliko nagrado Krke. Niso pa se v Rogu zadovoljili le s takšnimi bojkoti, bili so celo pobudniki sestankov vodilnih mož njihove in moje delovne organizacije s ciljem, da me onemogočijo pri delu.
Takšnih podlosti je bilo še veliko, toda njihovo naštevanje ne bo razmer prav nič spremenilo, nasprotno. Zato se raje ozrimo naprej, Zanoškaiju sem dovolj konkretno odgovoril v odprtem pismu javnosti, moje delo in rezultate pa Dolenjci dovolj dobro poznajo.
Svetovno prvenstvo v Chamberyju je jasno pokazalo, da manjka sistematičnega dela z reprezentanti že od mladinskih vrst naprej. Razloga sta dva: za naključno iskanje talentov, kar počnemo sedaj, je izbor kolesarjev veliko premajhen, po drugi strani pa za sistematično delo z mladinci v centrih, kjer so na voljo najobljši strokovni kadri, medicinski pripomočki in prirejen šolski program, nimamo pogojev. Se večji je problem pri članih. Če bi hoteli kaj doseči v,naših razmerah, bi morala reprezentanca biti skupaj praktično celo leto. Pri tem pa ne gre le za problem vodenja ekipe, pač pa za organiziranost jugoslovanskega kolesarstva. Vse se pokaže že na klubskih dirkah, ki so v zadnjem času v znaku dvoboja med Rogom in Krko. Cilj vsake od teh ekip je onemogočiti nasprotnika, temu je podrejena taktika. Kole-saiji v ležernem tempu pazijo drug na drugega, praviloma ubeži le pet do šest tekmovalcev, osiali lagodno vozijo proti cilju. Seveda takšni kolesarji potem ne morejo na svetovnem prvenstvu vzdržati hudega tempa, ko je potrebno 180 kilometrov prevoziti z vsaj 42 kilometri na uro. Naši kolesaiji so dobri taktiki, dobri sprinterji, njihova osnovna pripravljenost pa je majhna Drugo usodno dejstvo, kjer naše kolesarstvo izgublja, je, da nismo sodelovali na največjih amaterskih dirkah na svetu, kjer bi lahko videli, koliko v resnici veljamo. Ni nas bilo na Dirki miru, na evropski dir-
ki, bivšem Touru de 1’Avenir, na Giru d’ltalia, na Dirki Viljema Tella, za nameček je letos odpadla še dirka Po Jugoslaviji. Tretji velik problem je slabo delo pisarne Kolesarske zveze Slovenije. Vabila mednarodnih zvez pridejo v Beograd že decembra, strokovni svet jih obravnava šele v februaiju, kolesarski delavci jih dobimo šele avgusta. Nič čudnega, če smo letos nekaj dirk zamudili zaradi prekasnih prijav.
To pa še zdaleč ni konec vseh slabosti. Omenim naj le delo strokovnega sveta Kolesarske zveze Jugoslavije. V njem sedijo delegati, ki so izbrani po ključu, ne glede na razvitost tega športa je v njem po en predstavnik iz vsake republike in pokrajine. Tako odločajo o problemih vrhunskega kolesarstva.lmd-je, ki dogajanj sploh ne poznajo. Naj%a konec navedem še en problem: vodenje reprezentanc. Da je naš sistem zastarel, kažejo rezultati, modemi način vodenja zahtev direktorja reprezentanc, ki ima pod seboj selektorje in trenerje posameznih kategorij. Vse strokovne niti bi se morale stekati k strokovnjaku za metodiko, ta bi moral biti po poklicu vsaj zdravnik, če že ne Človek s podiplomskim študijem.
In kaj od tega imamo mi? Le zveznega kapetana ter šest klubov v Sloveniji in dva v Srbiji. Le kako jx>tem lahko pričakujemo, da bomo uvrščeni med prvih deset reprezentanc v svetu, ko pa je danes v svetu vsaj že 30 držav z razvitim kolesarstvom, ko se pred našimi tekmovalci vozijo Kolumbijci, Brazilci, Argentinci, za katere v kolesarskem svetu doslej še ni bilo slišati?! Povejmo si na glas, da smo kolesarsko nerazviti, in naredimo kaj, da bomo iz nerazvitosti vendarle zlezli! Seveda brez zdrah, podtikanj in ljubosumnosti.«
21. septembra 1989
--

mm

nometer, katerega sta se udeležili tudi moška in ženska vrsta novomeškega kluba. Papež in Šebenik sta skupaj z IJgrcno-vičem in Rnjakovičem vodila v reprezentanci Jugoslavije, ki je na 50 km dolgi progi zasedla zelo dobro 5. mesto s poprečno hitrostjo kar 52 kilometrov na uro, zmagala pa je Italija, pred Švedsko in Sovjetsko zvezo. Omenimo naj, da so Jugoslovani zaostali za zmagovalci le minuto in 48 sekund. Še prijetneje pa so presenetila dekleta. Za reprezentanco Jugoslavije so vozile Novomeščanke Martina in Marjeta Sajevec, Pavličeva ter Krnčeva, zasedle pa so odlično 3. mesto. Ob lem velja omeniti, da je zmagala ekipa Sovjetske zveze v enaki postavi, s katero je konec avgusta v Franciji osvojila naslov svetovnih prvakinj v ekipni vožnji. Novomeščanke so dosegle za ženske res zelo dobro poprečno hitrost 40 kilometrov na uro, vse štiri so tudi skupaj pripeljale v cilj; v ilustracijo pa vendarle navedimo še, da so zmagovalke vozile s poprečno hitrostjo kar 47 km/h.
In sedaj še k tretji dirki, kije Novomeš-čanom prav tako prinesla lepe uspehe. Gre za spominsko dirko Stjepana Grgca v Jablanovcu pri Zaprešiču, kjer je v konkurenci mlajših mladincev na 47 kilometrov dolgi progi zmagal Majde, Mrvar je bil drugi, Murn četrti in Štangelj (vsi Krka) peti. V članski konkurenci je slavil Novomeščan Kruljac, medtem ko je Božič pripeljal skozi cilj sedmi.
SLEPI PLANINCI NA ROGU
ROG — Okoli 70 slepih planincev iz vse Slovenije se je minulo soboto v organizaciji novomeške medobčinske organizacije slepih in slabovidnih ter ob pomoči vodnikov novomeškega Planinskega društva povzpelo na vrh Roga. Vsi pohodniki so na cilju dobili tudi žig kontrolne točke, nakar so se vrnili v Novo mesto, kjer se jim je v Domu starejših občanov pridružilo še okoli 140 slepih in slabovidnih žena Slovenije, ki so bile tega dne na izletu skozi Otočec, Kostanjevico in Pleteije. Zahvale za pomoč pri tako usfielem srečanju žena in planinskem pohodu gredo IMV, tovarni zdravil Krka, referatu za borce in invalide SO Novo mesto, SGP Pionir, GG-obrat Podturn, PD Novo mesto in Domu starejših občanov Novo mesto.
HMELJAKOVA DVOJNA ZMAGA
BANJA LUKA — Letošnja predzadnja dirka motociklistov za državno prvenstvo je bila minulo nedeljo v Banjaluki, novomeškemu zastopstvu pa je znova prinesla veliko uspeha. Robert Hmeljak, zamejski Slovenec, ki tekmuje za novomeški klub, je vnovič dosegel dvojno zmago: bil je najhitrejši tako v razredu do 125 kubi-kov kot v razredu do 175 cem. Imeniten Hmeljakov dosežek je lepo dopolnil še Alojz Pavlič, kije v razredu do 80 ccm zasedel drugo mesto za Domžalčanom Pintarjem, v razredu do 125 kubikov pa je bil Pavlič tretji. Zadnja letošnja dirka Za državno prvenstvo bo ta vikend na Grob-niku.
ZMAGA PRIBANJCEM
DRAG ATUŠ — Partizan iz Dragatuša je v nedeljo, 17. septembra, organiziral 4. tradicionalni jesenski nogometni turnir, na katerem je nastopilo šest ekip z obeh strani Kolpe. Zmaga je odšla na Hrvaško k ekipi Pribanjcev, druga je bila ekipa Kolpa iz Podzemlja in tretji Rudnik.
DOLENJSKI UST
fTELEVIZIJSKI SPORED J
PETEK, 22. IX.
9.45	— 12.25 in 16.05 — 23.50 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK
10.10	TEDNIK
11.00	ALPE JADRAN
11.30	ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka, 3/7
12.15	VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	POSLOVNE INFORMACIJE
16.50	TV MOZAIK, ponovitev
18.15	SPORED ZA OTORKE IN MLADE
18.55 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE
19.30	DNEVNIK 2
20.05 SVET NENAVADNIH SIL ARTHURJA CLARKEA, angl. dok. serija, 11/23
20.35 BENJI, kratek film
21.00	KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizanka, 15/20
21.50	DNEVNIK 3
22.10	MOSTOVŽ, francoski film 23.40 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.55 Rokomet (ž) 01impija:Hypobanka
—	19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Skupščinska kronika — 20.55 Ma-dame Butterfly (opera) — 23.20 Videonoč
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Kdo, ali jaz? — 9.00 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Program plus (ponovitev) —17.15 Dnevnik 1 —17.35 Kdo, ali jaz?
—	18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.18 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dvanajst ožigosanih (3. del ameriške nadaljevanke) — 20.55 TV poster (zabavnoglasbena oddaja) — 21.25 Dnevnik 3 — 21.45 Oddaja o kulturi — 22.50 Program plus — 1.20 Poročila
SOBOTA, 23. IX.
7.45 — 12.20 in 14.00 — 12.00 TELF.TfiKST
8.00	VIDEO STRANI
8.10 OTROŠKA MATINEJA
10.30	MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 89, ponovitev 2. oddaje
11.00	MEDNARODNA OBZORJA, ponovitev
11.40	VIDEOMEH, ponovitev
12.10	VIDEO STRANI
14.15	VIDEOSTRANI
14.25	VIDEOGODBA, ponovitev
15.10	TA MAI,OPRIDN1 DEČEK, polj-ski mladinski film
16.25	VIDEOSTRANI
16.30	DNEVNIK I
16.50 SPORED ZA OTROKE IN
mlade;
17.10	EP V ODBOJKI ROMUNI-JA JUGOSI AVIJA
1X 25 VIDEO STKANI
18.30	NA PRAGU 21. STOLETJA, 2. del avstralske dok. serije
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20ŽREBANJE 3 x 3
20.30	DI J.O NA CRNO.amcriška nanizanka, 14/18
21.15	NAŠ ADUT ŠTRBSKO JEZERO. zabavna oddaja slovaške in ljubljanske TV
22.40	DNEVNIK 3
2.300 SONCI' VZHAJA IN ZAHAJA, ameriški film 1.10 VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
16.25 Kako biti skupaj 16.55 Predstava za otroke 17.55 Varaždin: rokomet (ž.)	19.30 Dnevnik 20.10 Filmske
uspešnice; Grof Drakula (angleški film) 22.45 Športna sobota 22.55 Reportaža z nogometnih tekem 23.55 Slike časa (oddaja o kulturi)
TV ZAGREB
8.50 TV koledar 9.00 Izbor izobraževalnega programa 10.30 Prezrli ste, poglejte 14.30 Bustcr Keaton: Naše gostoljubje (ameriški film) — 16.05 Sedem TV dni 16.50 Dnevnik I —17.05 Narodna glasba — 17.35 Simha (ponovitev TV drame) —18.30 Prisrčno vaši: Mladen Delič — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Napačen tečaj (ameriški film) — 21.45
NEDELJA, 24. IX.
9.00 — 14.40 in 15.10 — 23.00 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 OTROŠKA MATINEJA
10.50	DELO NA ČRNO, ponovitev 14. dela nanizanke
11.30	DOM AČI ANSAMBLI: ANSAMBEL SLOVENIJA
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	SAŠKI BLIŠČ IN PRUSKA SLAVA, 2. del nemške nadaljevanke
14.30	VIDEO STRANI 15.25 VIDEO STRANI
15.30	SEDEM MLADIH
16.30	DNEVNIK 1
16.50	DRSAJ, kandaski film 18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 TAKO SEJ E KALILO JEKLO, drama TV Novi Sad 21.15 ZDRAVO
22.50	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih (nadaljevanka) —15.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Da ne bi bolelo — 20.20 Potovanje po velikih železnicah sveta (L del dok. oddaje) — 21.20 Zdaj je maj (dok. oddaja) — 21.50 Športni pregled — 22.30 Satelitski programi
PONEDELJEK, 25. IX.
9.45 — 13.15 in 16.05 — 23.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK
10.10	UTRIP
10.25	ZRCALO TEDNA 10.40 MERNIK
10.55 OČI KRITIKE
11.25	PISMO NEZNANEMU LJUBIMCU, ameriški film
13.05	VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.50 MOZAIK, ponovitev
18.10	VIDEO STRANI
18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	KLOPCA, TV priredba predstava Mestnega gledališča
21.30	OSMI DAN
22.10	DNEVNIK 3
22.35 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA
23.10	VIDEOSTRANI
DRUGI PROGRAM
16.30 Stelitski programi — 17.40 Zimbabve: glasba naše dežele — 18.15 Svet športa — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Stiki: Kaj je komunikacija (L del izobraževalne oddaje) —21.05 Televizija (9. del dok. serije) — 22.00 Druga godba 89
TV ZAGREB
8.15 TV koledar 8.25 Poročila — 8.30 Oddaja za otroke —9.00 Šolski program 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Program plus (ponovitev)— 17.15 dnevnik 1 —18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarni program 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dramski program — 21.05 Resna glasba 21.50 Dnevnik 3 — 22.15 Program plus — 0.15 Poročila	>
TOREK, 26. IX.
9.15 — 11.15 in 15.40 — 23.35 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK 10.10 KRAŠKO PODZEMLJE 10.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
10.45 ANGLEŠČINA, 18. lekcija
11.05	VIDEO STRANI 15.55 VIDEOSTRANI
16.05	MOZAIK, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.50 MOZAIK, ponovitev 17.25 VIDEOSTRANI
17.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	TUJA KRI, 2. del ameriške nadaljevanke
21.00 OMIZJE
23.05	DNEVNIK 3 23.20 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program —18.45 Novi rock 89 (ponovitev) — 19.3Q Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Žrebanje lota — 20.40 Povečava — 22.40 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 TV koledar — 8.25 Ppročila — 8.30 Oddaja za otroke —9.00 Šolski program — 10.30 Poročila — 10.35 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Program plus (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otioke —18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost— 19.18Risanka—19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto — 20.05 Igrani film — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Teme in dileme (kontaktni magazin) — 23.30 Program plus — 1.35 Poročila
SREDA, 27. IX.
9.45 — 11.30 in 16.05 — 23.30 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK
10.10 A ZDAJ JE MAJ, dok. oddaja 10.40 OSMI DAN
11.20	VIDEO STRANI
16.20	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.50 MOZAIK, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05 FILM TEDNA: SVATBA, argentinski film
22.00	DNEVNIK 3
22.20	SVET POROČA
23.20	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 19.00 Pred izbiro poklica: Ribiči — 19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Športna sreda —22.10 Satelitski programi
ČETRTEK, 28. IX.
9.45 — 11.50 in 16.05 — 23.45 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	MOZAIK ) ŠOLSKA TV 11.40 VIDEO STRANI
16.20	VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.50	MOZAIK, ponovitev 18.15 VIDEOSTRANI
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	ELLIS ISLAND, 6. del ameriške nadaljevanke
21.00	TEDNIK
21.50	DNEVNIK 3
22.05	VREME
22.10	RETROSPEKTIVA FILMA ALI DRAME
23.35 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program —19.00 Čas, ki živi
—	19.30 Dnevnik 2 — 20.05 Žarišče — 20.35 Mali koncert — 20.45 Oči kritike
—	21.15 Prisluhnimo tišini — 21.45 Video na Slovenskem — 22.05 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.156 TV koledar — 8.25 Ppročila — 8.30 Oddaja za otorke —9.00 Šolski program — 10.30 Poročila — 10.35 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Program plus (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Oddaja za otroke—18.05 Številke in črke
—	18.25 Serijski film — 19.18 Risanka
—	19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Panorama (politični magazin) —21.05 Kviz (zabavnoglasbena oddaja) — 22.05 Dnevnik 3
—	22.35 Program plus — 0.35 Poročila
L 16 :■
studio
ČESTl
ČETRTEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
PET^C:
8.00 Marketing program Studia D, 10,00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema,
17.30	Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
NEDELJA:
8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
PONEDELJEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, onovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 portna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narodnozabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
TOREK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z .... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SREDA:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura. 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna.
16.30	Nov ice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu.
DOLENJSKI LIST
Čudodelnik
š
Primskovega
170 let mineva od rojstva in skoraj 100 let od smrti Jurija Humarja, župnika iz Primskovega (pri Litiji), znanega po skrivnostnem zdravljenju z osebnim magnetizmom. Kljub temu se še ni pozabilo, kako je ta mož s skrivnostno močjo ozdravil mnogo ljudi in zaslovel po vsem svetu.
Jurij Humar se je rodil 14. aprila 1819 v Vodicah blizu Kamnika. Šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo pa v Karlovcu. Sedmi in osmi razi ed je končal na ljubljanskem liceju. Po maturi je stopil v bogoslovje, kjer je bil po tretjem letu posvečen v mašnika. Kaplansko službo je najprej opravljal v Adlešičih (Bela krajina), nat v Črmošnjicah, kjer je ostal d< leta 1858, zatem pa še v Sos trem. Kot župni upravitelj je bil poslan v Staro Oselico, nate kot župnik v Črmošnjice. 14. junija 1876 pa je kot župnik prišel na Primskovo, kjer je deloval do svoje smrti 19. 12. 1890.
Po izobrazbi je Humar presegal mnoge sovrstnike.' Odlično je govoril nekaj svetovnih jezikov, poleg teh pa je obvladal latinščino, grščino in hebrejščino. Imel je tudi knjižnico, v kateri so bila dela vseh pomembnih znanstvenikov tedanje dobe, zlasti tistih, ki so pisali o tako imenovanem magnetizmu. V Črmošnjicah je prvič opazil svoj osebni magnetizem in videl njegov učinek. Zavedel se je svoje skrivnostne moči ozdravljanja, jo raziskoval in razvil do izredne višine. Videl je, kako ljudje trpijo zaradi uboštva in bolezni, zato se je trudil to moč obračati njim v korist. Svojega izrednega daru ni pripisoval kaki nadnaravni sili. Poudarjal je, da se moč, ki jo ima sam, v manjši ali večji meri nahaja v vsakem človeku. S svojim zdravljenjem je pomagal mnogim ljudem, med njimi tudi takim, ki so jim zdravniki napovedali neizbežno smrt. Slovel je daleč naokoli. Bolni in siromaki s Kranjskega, Primor-
skega, Koroškega, iz Štajerske, Bavarske, Avstrije, grofi in baroni, kraljeviči in vojvode in nešteto dolenjskega ljudstva so prihajali k njemu po pomoč. Miha Mirkovič, ki je služil pri njem na Primsko-vem, je pripovedoval (objavljeno v Slovencu 22.12. 1935), da ni bilo dneva v letu, da ne bi prišli ljudje k njemu po pomoč.
Njegova zdravila so bila preprosta: kos kruha, melisni bomboni ali pa kar koščki papirja. Na te predmete je s pogledom prenašal svojo zdravilno moč, obolele ude pa je pogladil z roko.
Don Carlos, pretendent za španski kraljevi prestol, je bil na Primskovem okoli leta 1884 zaradi bolezni v grlu. Humar ga je ozdravil, ko ni nikjer drugje mogel dobiti pomoči.
Neki kočevski mizar je imel ženo že tri leta na postelji. Ni mogla hoditi pa tudi slepa je bila. Njen mož je dobival zdravila zanjo z Dunaja in iz Berlina, vendar ni nič pomagalo. Ko je slišal za Humarja in njegovo zdravljenje, se je napotil k njemu po pomoč. Žena je, ko je dobila Humarjevo zdravilo, že drugi dan lahko vstala pa tudi vid se ji je povrnil.
Neki mož iz župnije Šmartno pri Litiji pripoveduje: »Moja hčerka je bila stara že 10 let, pa še ni shodila. Vodil sem jo k mnogim zdravnikom, pa ji noben ni mogel pomagati. Nazadnje se napotim z dekletcem v naročju na Primskovo k Humarju. Gospod mi postavijo nekaj vprašanj, nato pa dekletce večkrat pogladijo po rokah in nogah. Nato rečejo, da to pot še ne bo zadostovalo in da bova morala še enkrat k njemu. Nazaj grede je dekletce že samo šlo, le podpirati sem jo moral nekoliko, čez nekaj tednov sva šla še enkrat, da so jo gospod drugič zdravili
in sedaj je popolnoma zdrava.« (Zgodnja Danica 1891)-Mnogi so mu pošiljali zahvale za nridobljeno zdravje:
Iz Št. Andreža v Slovenskih goricah izraža A. D. svojo zahvalo takole: »Šest let je ze preteklo, odkar ste, č. gospod mojega brata v tako kratke® času, v dveh dneh, ozdravil' od hude bolezni božjastL ZaW si moramo vsi šteti v dolžnos in se vam ne moremo nikou zadosti zahvaliti.«
Jajme Palan iz Španije pi»e( Odkar sem imel veliko čast
»Odkar —........ .......
Vas, veličastni, pred leto® obiskati sem zdrav kot že dolgo ne. Zato nisem v stanju, d® se vam z besedami zahva-
lim....«	,
V drugem pismu beremo, 0“ je bila M. B., potem ko se je celo leto brezuspešno zdravila na dunajski kliniki, s Humar)® vimi zdravili ozdravljena. Pra | tako soproga ruskega guver natorja v Odesi, ki se je tuo zdravila na Dunaju.
Jurij Humar pa ni zdrav^ ljudem samo bolezni, amp8* jim je pomagal v vseh mogoči stiskah. Tako se je nekdo pm toževal, da je okoli njegoveg poslopja veliko kač. Hum® mu je dal kamenja, da g® J »nasadil« okoli poslopja, kače so prešle. Drugje je n kemu kmetu pogosto pogin)8 la živina. Humar mu je dal le > katerega so pribili v hlevu, i od takrat naprej živina ni ve
^ToscMe nekateri članki, Jn opisujejo, kako je Jurij Hum® pomagal ljudem. V knjigi, kiI je izdala in založila družba® Mohorja v Celovcu leta 17®. (ponekod jo je še mogoče do ti), pa je zbranih še več prim rov Humarjevega zdravljenj Njegov grob in lipa Pra cerkvijo imata še danes obiskovalcev. Ogledajo si gn° pokojnega župnika in Pr®°e rejo na severni strani cerk ^ vzidano nagrobno ploščo napisom: Tukaj počiva čast gospod Jurij Humar, župn1 primskovski, vmerl dne grudna 1890 v 71. letu svoj
starosti. R. I. P. Prenekate
utrga z groba cvet ali list, P čakujoč Humarjeve pomoči-
Za vse, kar je tedaj dobreg®
storil ubogemu ljudstvu, Pa ta izreden mož zasluži, da
njegovo ime
“Kaovn«

GRADBENI MATERIAL — proizvodnja in prodaja gramoza, peska in kamna BETONSKI IZDELKI — betonski zidaki, cestni robniki, vrtni robniki, tlakovalne plošče, tlakovalne kocke, mozaik plošče, travnate plošče, cvetlična korita, kinete, rešetke, betonski jaški, geodetski mejniki.
MONTAŽNI IN POLMONTAŽNIAB ELEMENTI - hale, silosi, podporni zidovi, mostovi in propusti, opažno betonske plošče, nosilci
RAZNI IZDELKI PO NAROČILU BETONI IN ESTRIHI VSEH VRST ^
metalna
metalna maribor, n. sol. o.
J02D Tovarna lahkih konstrukcij KRMELJ, n. sol. o.
DELAVSKI SVET Metalne Maribor,
■OZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj,
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in Zgovornostmi:
VODENJE PRODAJE
Pogoji;
" visoka izobrazba ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj aktivno znanje enega svetovnega jezika.
^ela in naloge razpisujemo za štiriletno mandatno obdobje, kandidati naj svoje prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju Plojev in z opisom dosedanjega dela pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA Maribor, TOZD Tovarna lahkih Konstrukcij Krmelj, z oznako »za razpisno komisijo«, kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni.
Socialistična republika Slovenija občina NOVO MESTO komite za družbeni razvoj
Številka: 320-015/80-8 Datum: 18. 9.1989
??VEST|LO VINOGRADNIKOM ZADEVA: ROK TRGATVE
laoi^te Za družbeni razvoj občine Novo mesto določa na podil	■ ?na zal<ona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
L ad™llst SRS št. 16/74), da je rok trgatve zgodnjih sort na
območju občine Novo mesto
23- septembra 1989 dalje
te-	datuma naprej lahko vinogoradniki trgajo zgodnje sor-
■ sentiovrenko, portugalko, game in rizvanec.
Dolenfs^e6 C|Sttalih P°znih sort 9rozdla bo naknadno objavljen v
Predsednica: DARINKA SMRKE
OB^SienOVO'mIsTO°VANJSKA skupnost
Novo mesto, Novi trg 6/II
n ^ ■	OBVESTILO
ae>a0VEČANJU STANARIN IN NAJEMNIN V občini NOVO MESTO
^tnike stanovanjske pravice za družbena najemna sta-čanfIn najemnike poslovnih prostorov obveščamo o pove-nju stanarin in najemnin, in sicer:
! ]' bobrom za 66%
'■ novembrom za 35%
'• oecembrom za 35%.
gg®*v® č a n pj stanarin in najemnin bo objavljen v Skupš-
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO 534/38
samoupravna stanovanjska skupnost občine novo mesto
"*ovo mesto, Novi trg 6/II
^tevilka: 2-35/89, 2-36/89 0atum: 15. 9. 1989
Obvestilo
amoupravna stanovanjska skupnost občine "■°vo mesto razpisuje
obiranje vlog prosilcev za uvrstitev na prednostne liste upravičenčev do pridobitve solidarnostnih stanovanj
Posojila iz združenih sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za nakup stanovanj v družbe-n' in zasebni lasti.
feičenc, z dokončne prednostne liste za solidarnostna sta-rešpn 3 lz leta 1987. katerih stanovanjsko vprašanje še ni bilo bili in- - moraj° ponovno vložiti vlogo z vsemi zahtevanimi potrgati o lz*avam'- Sedaj veljavna prednostna lista bo prenehala ve-Pro^|SP/,eiernom nove prednostne liste.
Sam Cl oobijo ustrezne obrazce in pojasnila v strokovni službi f\j0,;duPravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, kovna i1*’soba št- 55 oz- 60./FK Vloge bo sprejemala stro-hem 3 , žba Samoupravne stanovanjske skupnosti v razpisa-■U , roku, in sicer:
^ za stanovanja od 21.9. do vključno 19.10.1989 a Posojila od 2V. 9. do vključno 10.10.1989
uS"0 obeh razpisov je objavljeno na oglasni deski Samo-vne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
Odbor
za gospodarjenje s stanovanjskim skladom
Odbor
za programiranje in financiranje graditve
stanovanj 533/38
Gibranove misli
Ljubezen ima le to željo, da izpolni samo sebe.
•	Ljubite drug drugega, toda iz ljubezni ne delajte spon; naj med obalama vaših duš raje valuje morje.
•	Podarite si srca, toda ne izročite jih drug drugemu v posest. Bodite skupaj, toda ne pretesno: kajti vsaksebi stoje stebri v svetišču in hrast in cipresa ne moreta rasti v senci drug drugega.
•	Malo dajete, ko dajete le od svojega bogastva. Resnično dajete šele takrat, ko dajete de! sebe.
•	Kaj pa je vaše premoženje, če ne le kup šare, ki jo ljubosumno hra-
nite iz strahu pred stisko jutrišnjega dne? Mar ni strah pred revščino že revščina?
•	Dobro je dajati, če vas kdo prosi, še bolje pa je, če dajete ne-naprošeni, iz razumevanja.
•	Mar je na svetu kaj, kar boste zadržali zase? Vse, kar imate, bo nekega dne darovano. Darujte torej zdaj, da bo čas darovanja vaš, ne šele vaših dedičev.
•	Ker morate ubijati, da se nasitite, in jemati mladičem materino mleko, da potešite lastno žejo, delajte to s pobožnostjo.
•	Prepričevali so vas, da je delo prekletstvo in napor nesreča. Toda povem vam, da s svojim delom izpolnjujete del pradavnega zemeljskega sna, šele ko se z delom tesno povežete, zares ljubite življenje.
•	Vsako znanje je prazno, razen tam, kjer je delo. Vsako delo je jalovo, razen tam, kjer je ljubezen.
•	Če ne morete delati z ljubeznijo, marveč le z odporom, raje zapustite svoje delo ter sedite pred vrata svetišča in sprejemajte miloščino tistih, ki delajo z radostjo.
•	Kolikor globlje bo žalost presunila vaše bitje, toliko več veselja boste lahko zadržali.
(Kahlil Gibran. libanonski pesnik in filozof.
1881 — 1931)
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO
ZIK
ČRNOMELJ,
Župančičeva 1
enota DELAVSKA UNIVERZA
razpisuje v izobraževalni sezoni 1989/90 naslednje izobraževalne oblike:
1.	OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
—	osnovna šola
2.	STROKOVNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
bomo izvajali glede na potrebe DO in ostalih zainteresiranih subjektov
3.	IZOBRAŽEVANJE ZA ZADOVOLJEVANJE OSEBNIH, KULTURNIH IN DRUGIH POTREB DELAVCEV IN OBČANOV
a)	za otroke:
—	tečaj nemškega ali angleškega jezika za predšolske in šolske otroke (začetni in nadaljevalni)
—	baletna šola
b)	za odrasle:
—	tečaj slovenskega jezika
—	začetni in nadaljevalni tečaj nemškega, angleškega in italijanskega jezika za odrasle
—	tečaj iz osnov računalništva
—	strojepisni tečaj
—	tečaj krojenja in šivanja
—	tečaj strojnega in ročnega pletenja, kvačkanja in vezenja ter izdelovanja tapiserij
—	tečaj za vodenje čolnov
—	tečaj za vodenje poslovnih knjig v zasebni obrti
—	poslovodska šola za trgovce
Prijave sprejemamo do 10. oktobra 1989. Za vse oblike se lahko prijavite preko OZD ali osebno v prostorih Zavoda za izobraževanje in kulturo, Župančičeva 1, ali po tel. 51-116, vsak dan od 7. do 14. ure.
KREMEN
Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta
javno licitacijo za odprodajo vozil:
1.	tovorni kamion TAM 6500 kiper,
letnik 1971, za izklicno ceno 65.000.000 din;
2.	tovorni kamion TAM 6500 kiper,
letnik 1968, za izklicno ceno 55.000.000 din;
3.	kombi IMV — kason s podaljšano kabino, TIP 2200 D, letnik 1977, za izklicno ceno 45.000.000 din.
Vozila so v voznem stanju.
Vozila bodo naprodaj na licitaciji dne 25.9.1989 ob 9. uri v prostorih obrata Kremen, Mokro polje.
Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe, ki bodo pred licitacijo plačale 10-odst. kavcijo od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Vozila bodo na ogled eno uro pred licitacijo.
oc
CULTURA EUROPAEA
Pod strokovnim vodstvom poučujemo igranje na inštrumente za:
•	zabavno glasbo
•	narodnozabavno glasbo
•	jazz
•	klasično glasbo
Možnost začetnih, nadaljevalnih in visokih programov! Informacije po telefonu (068) 25-179.
Brez koruze ni živinoreje
Pri Cerovškovih v Zavratcu — Veliko škode
ZAVRATEC — Pri Cerovškovih v Zavratcu pri Studencu je 21 -letni Justin najstarejši otrok petčlanske družine.
Krajši čas je bil že zaposlen v sevniškem Stillesu in Kopitarni, a je moral pustiti službo, ker je bilo treba doma na 18 hektarjev veliki kmetiji še bolj poprijeti za delo, saj očeta, zaposlenega pri novomeškem Cestnem podjetju večkrat ni doma, kadar imajo cestarji kakšna večja dela.
Čeprav še ni gospodar kmetije, saj sta starša še povsem pri močeh, pa je prej ko slej jasno, da jo bo Justin čez čas prevzel.« Veselje do kmetovanja je še
v *
Justin Cerovšek
zmeraj precejšnje, čeravno me, podobno kot druge kmete, motijo cenovna
nesorazmerja, torej, da kmetovo delo ni dovolj cenjeno. Kar okrog 80 litrov mleka je treba oddati za eno osemenitev krave! Če se bo razkorak še celo večal, ne vidim prave prihodnosti za kmetijstvo. Vendar upam, da bo končno le prevladal razum. Zdaj se nam še najbolj splača kooperaciji sevniškega M-Kme-tijskega kombinata oddajati 8 do 12 kg težke pujske,« pripoveduje Justin.
V novem hlevu imajo Cerovškovi namreč trenutno ob sedmih glavah govedi še dve plemenski svinji. V hlevu je navezav 16 in še boks za vzrejo telet do 200 kg. Toda že zdajšnjemu staležu živine bodo le stežka zagotovili dovolj krmil za čez zimo, kajti ujma s točo na njivah in travnikih ni pustila dosti pridelka. In navkljub temu da imajo preko 2 ha posejane koruze, je vprašanje, če bo zadosti silaže zaradi od ujme zdesetkane koruze. Šele spomladi bodo Cerovškovi videli, ali jim bo zima dokončno uničila 290 trt novega vinograda. Ako se bo to zgodilo, bodo trte jjosekali in posejali koruzo. Brez te pač ni živinoreje.
P. PERC
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 23. septembra, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market na Ragovski ulici
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta Samopostrežba na Glavnem trgu 23. Ker je sobota delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 13. ure.
KAVBOJ NA OSLU — V Bosljivi Loki ob Kolpi v občini Kočevje smo naleteli na veselega domačina, ki seje predstavil za Branka, ter osla. Tistega dne je bilo malo deževno in dolgočasno vreme, pa so se domačini zabavali z jahanjem osla, ki ga sicer uporabljajo namesto tovornjaka. (Foto: M. Glavonjič)
Svetovalnica za osamljene
Vpisno mesto Žive je tudi v Novem mestu — Zani-manje je, vendar je storitev za mnoge predraga
NOVO MESTO — Živa, svetovalnica za življenje v dvoje, ima svoje vpisno mesto v Novem mestu že skoraj dve leti. Odprto je vsak četrtek popoldan na Rotovžu. Sonja Može, po poklicu socialna delavkavna OŠ Šmihel, že od samega začetka Žive v Novem mestu seznanja stranke o delovanju te svetovalnice in jih na njihovo željo tudi vpiše.
Sonja je povedala, da se je včasih oglašalo in prijavljalo več ljudi kot zadnje čase. Vpisovali so se predvsem moški vseh starosti, od 18. pa tja do 68. leta.
Po socialnem stanju so bili to predvsem polkmetje, prijavilo pa se je tudi nekaj izobražencev. V zadnjih treh mesecih pa v Živi v Novem mestu niso vpisali nobene nove stranke, verjetno je za to kriva previsoka cena. Ob vpisu je potrebno odšteti kar 60 odst. osebnega dohodka, vendar kljub temu, da lahko stranka znesek poravna v treh obrokih
brez obresti, je to za večino v tej draginji prevelik izdatek. Zanimanje je veliko, vendar odbija previsoka cena. Predvsem starejši pa se pritožujejo nad predolgim postopkom, kije potreben, da bi prišli do partnerja.
Kljub temu da obstaja to vpisno mesto Žive že nekaj časa, pa nimajo pregleda nad vpisanimi strankami (ali so našle partnerja ali ne), saj vso dokumentacijo o vpisanih pošiljajo v Ljubljano in s tem preide vsa zadeva v roke ljubljanske svetovalnice Žive. Ta potem vzdržuje stike s prijavljenimi, jim predlaga partnerje, organizira razne piknike in srečanja.
Sonja Može meni, da bi morah biti tudi v Novem mestu svetovalnica Žive, in ne le njeno vpisno mesto, kajti mnogokrat se pri njej oglasijo ljudje, ki potrebujejo le tolažbo in nasvet.
J. Z.
/^iSJt>RORMALNo^ 'vtM V£ dOčOStAViaf
jZj3rHvČP\VliMt>0 rz. Gmopsteijee!
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____
) 21. septembra 1989
DOLENJSKI LIST
Ȥ
17
I
II TFM TFI1NII UAC 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR ^-*KIN0 SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI * 1 hi™ iJLU"U HiVv	PRODAM — KUPIM—POSEST—ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar ^
Četrtek, 21. septembra — Mateja Petek, 22. septembra — Mavricij Sobota, 23. septembra — Adam Nedelja, 24. septembra — Nada Ponedeljek, 25. septembra — Uroš Torek, 26. septembra — Damjan Sreda, 27. septembra — Adolf
KRŠKO: 21. in 22. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Ženskar. 22. 9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Grešna zadovoljstva, 24.9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Velika gneča v Hongkongu. 26. 9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Kokain ne oprošča. 27. 9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Prvi na potezi.
LUNINE MENE 22. septembra ob 3.10
- zadnji krajec
kino
BREŽICE: 22. in 23. 9. (ob 20. uri) ameriški film Usodna sila. 22. in 23.9. (ob 22. uri) ameriški erotični film Bordel. 24. (ob 18. in 20. liri) in 25. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Nevama mama. 26. in 27. 9. (ob 20. uri) jugoslovanska komedija Skrivnost samostanskega žganja.
ČRNOMELJ: 21.9. (ob 20. uri) italijanski erotični film Hudič v telesu. 22. 9. ameriški akcijski film Sovražno ozemlje. 26. 9. (ob 20. uri) ameriški film Smrt po smrti.
MIRNA PEČ: 22. 9. francoski erotični film Nova Emanuela.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 21. in 22. 9. (ob 10. uri) ter 23. in 24.9. (ob 18. uri) ameriški pustolovski film Krokodil Dundee — II. del. 21. in 22.9. (ob 18. in 20.15) ameriški triler Osumljeni. 23. in 24. 9. (ob 20. uri) ameriški film Milagro. 25. 9. (ob 10., 18. in 20. uri) predpremiera: ameriški grozljivi film Strašne sanje v ulicu Brestov — III. del.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 22. do 24.9. (ob 17. in 19. uri) ameriški film Nevarna igra. Od 25. do 27.9. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Velika zmeda v kitajski četrti.
SEVNICA: 21. in 22. 9. ameriški grozljivi film Psiho III. 23. in 24. 9. ameriški akcijski film Komando Leopard.

službo dobi
PEČAR s prakso dobi službo. Tel. 84-333, zvečer. (3170-SD-38)
KV KLJUČAVNIČARJE (3) in PK ključavničaija z znanjem valjenja s C02 zaposlim. Tel. 25-065. (3162-SD-38) AKVIZITERJI, POZORI Dobro plačano honorarno delo na terenu. Dobimo se v hotelu Kandija v petek in ponedeljek od 18.do 19. ure. (P38-72MO)
TAKOJ ZAPOSLIM kuharico za honorarno delo. Osebni dohodek zelo dober. Tel. 84-688. (3192-SL-38)
'stanovanja ~ -
GARSONJERO ali MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu najame mlad zakonski par brez otrok. Tel. (0608) 61-980, po 16. uri. (3174-ST-38)
TnftmTllr: k 'IMlFL*
LADO 1300 S, letnik 1986, prodani. Tel. (0608) 75-628. (3157-MV-38) RENAULT 4 GTL, letnik december 1983, prodam po ugodni ceni. Jože Jurečič, Zloganje 30, Škocjan. (3155-MV-38) JUGO KORAL 55, motorno kolo BT 50 S in športno kolo Pinarello ugodno prodam. Alojz Može, Velike Brusnice 31. (3I56-MV-38)
GOLF DIESEL, letnik 1985, S paket, prodam. Bevc, Šmalčja vas, Šentjernej. (3I5I-MV-38)
R 4, letnik 1988, opel rekord D, letnik 1985, in videorekorder prodam. Tel. 84-688. (3I92-MV-38)
PRODAM GOLF diesel, letnik 1984, ojačan, izoliran, temnordeče barve, štedilnik na drva (Gorenje), peč za kopalnico (oboje rabljeno 6 mesecev), novo varnostno posodo (30 I) in rezervne dele za škodo, letnik 1971 Franc Šlajdohar, Vel. Nerajec 20, Dragatuš. (P.38-82MO)
Z 750, letnik 1981, prodam. Tel. 76-192. (3I83-MV-38)
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 45-570. Ogled od 17. ure dalje. (JI83-MV-38)
JUGO Koral, star eno leto, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel. 24-376. (PJ8-79MO)
AVTOMATIK, letnik 1982, prodam, l el. 7.3-216. (P38-76MO)
JUGO 45 A, letnik 1987, 15000 km, prodam. Tel. (0608) 82-074. (P38-74MO)
PEUGEOT 205 GL, svetlo modre kovinske barve, prevoženih 23000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Dušan Judnič, Semič, tel. 56-391. (P38-73MO)
LADO KARAVAN, staro dve leti, ugodno prodam ali menjam za rabljen golf diesel. Tel. 22-308. (P38-7IMO-Z 128 prodam. Tel. (068) 85-045. (P38-70MO)
Z 128, letnik 1987, in lado karavan, letnik 1987, prodam. Rajer, Žabja vas 37, Novo mesto. (P38-69MO)
R 18 TLJ, star tri leta, z naknadno vgrajenim strešnim oknom in polno kasko zavarovan, prodam. Tel. (0608) 31-513, (0608) (P38-68MO)
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Bučar, Globočice 12, Kostanjevica. (P38-67MO)
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 26-393. (3143-MV-38)
GOLF DIESEL, letnik 1978, ohranjen, prodam. Tel. 22-436 — dopoldne ali 73-016 — popoldne. (3160-MV-38-Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Ana Nunič, Ravno 16, Raka. (3161-MV-3)
ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Sitar, Šmihel 52, Novo mesto, tel. 26-176. (3163-MV-38)
Z 750, letnik 1979, prodam. Kermc, Nad mlini 41, Novo mesto, tel. 24-542 int. 77. (3164-MV-38)
R 4 TL,letnik 1983, prodam. Jerman, Hrib pri Orehku 9, tel. 43-853 po 18. uri. (3164-MV-38)
GOLF DIESEL, letnik 1984, odlično ohranjen, registriran do septembra 1990, prodam. Zaman, tel. (068)25*301 po 15. uri. (3167-MV-38)
R 4 GTL, letnik december 1984, prevoženih 45.000 km, prodam. Tel. (068) 22-063. (ček-MV-38)
LADO 1300 S, letnik november 1986, prodam po ugodni ceni. Tel. 28-050. (P38-61 MO)
VVARTBURG karavan, letnik 1988, in Z 750, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 89-273. (P38-58 MO)
Z 101, letnik 1980, prodam. Jože Ho-sta, Slivje 1, Podbočje, tel. 22-711 int. 406, dopoldne. (P38-57 MO)
JUGO 55, letnik 1984, prodam. Gornik, Pod Trško goro 85, Novo mesto. (P38-56 MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, registrirana do avgusta 1990, ugodno prodam. Tel. 26-517. (P38-55 MO)
FIAT CROMA 1600, nov, prodam. Tel. 28-339, popoldne. (P38-54 MO)
Z 850, letnik 1984, in opel karavan, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 51-449. (P38-53 MO)
JUGO 45 AX, letnik 1986, registriran za celo leto, prevoženih 26.000 km, prodam. Igor Krulič, Krška vas 67, tel. (0608) 61-687. (P38-51 MO)
126 P, letnik 1988, ugodno prodam. Tel. 84-588. (P38-50 MO)
PRODAM dva motoija, oba nova, registrirana (MZ 150, Tomos BT 50), in Z 750, letnik 1985. Tel. (068) 51-503. (P38-12MO)
Z 101 GTL, letik 1984, in avtomatik, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (068) 52-102. (3062-MV-37)
ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano do marca 1990, prodam. Tel. 27-966. (3116-MV-38)
PRODAM motor Tomos BT 50, letnik 1987, in LADO karavan, letnik 1980, po delih, juke box avtomatik 120, mini nogomet ter mini kegljišče. Bife Zdravko Avsec, Vrh pri Pahi 1 /a, 68222 Otočec ob Krki. (3115-MV-38)
MOTORNO KOLO BT 50 in Z 750 SC prodam. Tel. (0608-81-294. (P38-8MO)
ZAMENJAM skoraj nov motor BT 50 za rabljen avto (pejček ali fičko). Polona Cvitkovič, Mej vrti 4, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjan Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 8.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 200.000 din, na prvi ali zadnji strani 400.000 din; za razpise, licitacije ipd. 230.000 din. Mali oglasi do deset besed 150.000 din, vsaka nadaljnja beseda 15.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobtra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R 4 TL, letnik 1977, prodam. Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto, tel. 25-691. (3134-MV-38)
GOLF JGLD, letnik 1985, prodam. Stane Uhan, Dol. Nemška vas 32, Trebnje. Ogled vsak dan popoldne. (P38-35MO)
PRODAM wolksvagen, letnik 1974, registriran do 11.7. 1990, ter diatonično harmoniko B, Es, As ali jo zamenjam za Z 750, letnik 1985. Informacije na telefon 47-259 dopoldne ali popoldne od 18. do 20. ure. (3131-MV-38)
Z 101, letnik 1986, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 41-163. (P38-36MO)
Z 101 GT, letnik 1984, prevoženih 27000 km, registrirano do 29. septembra
1989,	ugodno prodam. Tel. (068) (84-411. (3120-MV-38)
JUGO 55 koral, letnik 1989, prodam. Tel. 22-907. (3124-MV-38)
PRODAM Z-128, letnik dec. 1985, tel.
26-	418 popoldan. Milojevič Drago, Še-gova 12, Novo mesto. (MO-SR-89)
UGODNO PRODAM opel rekord 1700 ter motorno kolo PUCH 250, letnik 1955. Tel. (068) 76-026. (3142MV38) FIAT 126 P, letnik 1987, prodam.Tel. 24-356, Janja Zurc. (P38-26MO)
LADO SAMARO, letnik 1987, prevoženih 26000 km, ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 25-436. (3142-MV-38)
Z 101, letnik 1987, registrirano do septembra 1990, prodam. Tel. 84-722. (ček-MV-38)
JUGO 45 A, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. popoldne (068) 58-754, do-podlne (068) 56-230 itn. 317. (P38-25MO)
Z 9<)0 AK kombi s sedeži, star eno leto, registriran do septembra 1990, prodam. Pokličite v soboto od 16. do 19. ure ali v nedeljo dopoldne na tel. (068) 84-661. (P38-29MO)
ASCONO 1,6, letnik 1976, prodam. Janez Mlakar, Rovišče 6. Studenec, tel. (0608) 89-153. (P38-30MO)
R 4 GTL, letnik 1984, 63000 km, registriran do julija 1990, ugodno prodam. Tel. (068) 25-687. (3127-MV38)
GOLF, letnik 1980, prodam. Anton Božič, Orehovica 2, Šentjernej, tel. 42-651. (3148-MV-38)
LADO RIVA 1300,oktober 1987, registrirana do 5. 10.1990, prodam.Tel. 25-334. (3109-MV-38)
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam skupaj ali po delih. Prodam tudi plinsko napravo bedini ter 1 m3 smrekovih plohov (8 cm). Tel. 86-261. (3108-MV-38)
126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 84-520 int. 25. (3105-MV-38) AVTOMATIK, letnik 1985, kot nov, ugodno prodam. Tel. 24-224. (P38-1MO) Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 77-002. (P38-3MO)
PRODAM Z-128, letnik 1987, prevoženih 25.000 km ali zamenjam za GOLF diesel, letnik 1983/84. Informacije na tel.
23-	611 (dopoldan) ali 26-416 (popoldan). (TO-MO-89)
PRODAM 126p, letnik 1981, zelo dobro ohranjen. Tel. 21-417.
_ JUGO 45AX, letnik 1987, prodam. Četrtek, petek od 7. do 15. ure nas tel. 21-570 (Ljubi). Ostali dnevi Potočna vas 18a, Novo mesto (Kralj).
Mini 1000, letnik 1976, motor skoraj nov, prodam. Telefon 068-23-611, popoldan 21-798. (MO-MM-89)
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon
27-	778. (3149-MV-38)
TOMOS 14 M poceni prodam. Tel.
44-	216. (3151-MV-38)
JUGO 45,letnik 1982, prodam. Pavlič, M. Brusnice 8. (3159-MV-38)
126 P, letnik 1985, registriran do junija
1990,	prodam. Ogled popoldne na naslov: Zdenka Rodič, Herinja vas 1, Otočec. (3154-MV-38)
JUGO 45 E, letnik 1987, registriran do 3.6. 1990, prodam. Piletič, Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica. (P38-65MO)
Z 101, letnik oktober 1987, in jugo 45 AX, september 1986, prodam. Ratajc, I-ukovek 5, Trebnje. (P38-64MO)
Z 101, letnik 1981, prodam. Tel. 23-204. (3146-MV-38)
Z 101, letnik 1985, prodam. Strmole, Breg pri Vel. Gabru 12, Šentvid pri Stični. (3139-MV-38)
Z 101, letnik 1985, registriran do septembra 1990, prodam. Tel. 51-506, vsak dan popoldne. (ček-MV-38)
Z 128,1987, prodam. Gril, Uršna sela, tel. 65*753. (ček-MV-38)
LADO RIVO 1500, letnik 1987, prodam. Milan Vertuš, Slavka Gruma 44, Novo mesto, tel. 28-342. (P38-39MO) LADO 1200, letnik 1987, prodam. Edo Pirc, Hudo Brezje 24, Studenec, tel. (0608) 89-265. (P38-40MO)
JUGO 45, letnik i989, prodam. Tel. (0608) 69-641. (P38-41MO)
GOLF JX, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 69-641. (P38-42MO)
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Tel.
24-	012. (3132-MV-38)
APN 6 prodam. Tel. 25-464. (P38-MO)
Z 101 GX 1,1, letnik 1987, prodam. Tel. (0608) 69-660. (P38-16MO)
Z 128, letnik 1986, prodam. Gačnik, Krka 3, tel. 27-794. (P38-17MO) ZASTAVO 850, letnik marec 1985, prodam. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. (3188-MV-38)
GOLF DIESEL, letnik 1986, z dodatno opremo, prodam. Tel. (0608) 76-664. (P38-49MO)
GOLF DIESEL, nov tip, prodam. Tel.
45-	322, Trebnje. (P38-46MO)
R 18, letnik 1986, prevoženih 47.000 km, ugodno prodam. Tel. (068) 57-156. (P38-44MO)
Z 101 GTL, 55, letnik december 1983, prodam. Tel (0608) 33-887. (P38-43MO)
Z 101 L, letnik 1975, odlično ohranjeno, obnovljeno, prodam. Alojz Rakoše, Potočna vas 9, Novo mesto. (3169-MV-38-RENAULT 14 TL, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 26-118. (3172-MV-38)
JUGO, sar dve leti, prodam.Tel. 26-970. (3I73-MV-38)
LADO 1500, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 23-959. (3179-MV-38)
Z 750, letnik 1974, obnovljeno, registrirano, poceni prodam. Jože Gorše, Dr-ganja sela 23, Straža. (3177-MV38) ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Tel. 85-920. (3176-MV-38)
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. 23-471, v večernih urah. (3186-MV-38) /R 4, letnik 1983, prodam. Medved, Novo mesto, v Ragov log 4, tel. 24-887. (3187-MV-38)
126 P, letnik 1980, prevoženih 64.000 km, prodam. Tel. 86-109. (3189-MV-38) MZ ETZ 250, letnik 1983, prodam. Anton Modic, Verdun 6 pri Stopičah. (3129-MV-38)
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Berus, Birčna vas 67, tel. 43-660. (3128-MV-38)
JUGO 55, letnik 1986, modre barve, prodam. Tel. 44-441. (P38-18MO)
Z 101, letnik december 1985, prevoženih 47.000 km, prodam. Tel. (068) 44-285. (P38-21MO)
prodam
PRODAM nov dvojni jogi 190 x 180. Tel. 23-771. (3144-PR-38)
SYNTHESIZER Casio MT 640 in Panasonic tel. tajnico in WAP C 1000, visokotlačni stroj za pranje 150 B, 150° C, prodam. Tel. (068) 24-666. (ček-PR-38)
SPALNICO, kompletno, z vzmetnicami in žimnicami, ugodno prodam. Ogled 21. do 24. septembra. Tel. 23-431. (3138-PR-38)
STEREO OJAČEVALEC 2 x 600 W prodam. Tel. (068) 76-026. (3140-PR-38)
PRIKOLICO za osebni avto (nosilnost 500 kg) prodam. Tel. 52-522. (P38-22MO)
BOJLER, nov, kombiniran. Feroterm (1251), prodam. Tel. (068) 44-285. (P38-20MO)
TELEVIZOR RR Niš prodam po ugodni ceni. Tel. 25-820. (P38-18MO)
HRASTOVE PLOHE, polsuhe. 2 m3 ugodno prodam. Jerač, Dol. Karteljevo 27, Novo mesto. (3147-PR-38)
PRODAM 7 m3 nasekanih drv in sobni termostat s programatorjem. Tel. (0608) 32-717. (P38-13MO)
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, malo rabljeno, prodam. Tel.-(068) 42-925. (P38-14MO)
PRODAM diatonično 'harmoniko znamke Melodija B S As, staro 5 let, zelo ohranjeno. Tel. 47-259, dopoldne. (P38-11 MO)
HRASTOVO KAD (5701) in trajno-žarečo peč, nemško (Kueppersbusch), dobro ohranjeno, prodam. Tel. 51-617. (311 l-PR-38)
DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Cena po dogovoru. Štefan Erjavec, Gabije, Brusnice. (3114-PR-38)
GROZDJE — barbero (rdeče) ali mošt prodam. Informacije na telefon (067) 79-253, zvečer. (P38-2MC)
UGODNO prodam motor APN6 v garanciji, moško kolo na 10 prestav, kolo BMX in čmobeli televizor Iskra, računalnik ORIC NOVA 64, smuči in pancaije. Tel. 27-404.
PRODAM BAS ozvočenje Foneks 150W, 100W Melodija in televizor, čr-nobeli, daljinski. Informacije Ivančič Anton, Žužemberk 164.
KOZO sanske pasme prodam. Ivan Blažič, Dečno selo 50, 68253 Artiče. (3185-PR-38)
KOVINSKI PODSTAVEK za cirku-lar, nov, prodam. Tel. 65-278. (3150-R-38)
PRODAM 30 m2 borovih talnih oblog debeline 24 mm. Tel. 42-310. (3180-PR-38)
BARVNI TV Gorenje, obnovljen, prodam. Tel. 84-800. (3152-PR-38)
PRODAM hrastove deske (3,5 cm) in novo zamrzovalno omaro (50 1). Pavel Juršič, Dolž 57, Novo mesto. (3168-PR-38)
MEŠALEC za beton, nov, prodam za 20% ceneje. Tel. (068) 21-237. (P38-60MO)
HRASTOVO KAD 1000 1, prešo na kamen prodam ali menjam za grozdje. Prodam tudi cirkular, kombiniran UM 11 ugodni ceni. Janc, Gor. Vrhpolje 82,
po ugodni ceni. Janc, Gor. Vrhpolje Šentjernej, tel. 42-253. (P38-59MO) METRSKA DRVA in zazidljivo r
i zazidljivo parcelo ugodno prodam. Tel. 28-750. (P38-59MO)
PVC KAD (1000 1) prodam za 5 M. TEI. 24-944, popoldne. (P38-47MO) PRODAM škarje za rezanje pločevine, reduktor z elektromotorjem, stroj za rezanje zelja, pisalno mizo, otroško posteljico z jogijem. Informacije na tel. 23-254. (3178-PR-38)
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO
domače izdelave, novo, prodam. Maijan Blatnik, Jedinščica 2, Novo mesto. (3175-PR-38)
BELO KUHINJO prodam. Tel. 20-579. (P38-45MO)
DVE KOZI — samički, stari 6 mesecev, prodam. Tel. (0608) 81-449, do 20. ure. (P38-66MO)
kupim
KUPIM manjšo hišo, lahko s popravilom, in malo zemlje ali zazidljivo parcelo v okolici Šmarjeških Toplic. Naslov v upravi lista. (3117-KU-38) FOTOAPARAT LEICA, razglednice do leta 1945 in predvojni radio kupim. Tel. (0608) 61-084. (P37-16MO) KUPIM staro domačijo ali samo zemljo na Dolenjskem. Plačam do 10.000 DEM. Tel. 20-374. (P38-77MO)
posest
PRODAM otroško posteljico z jogijem, ženski plašč in poročno obleko št. 44 — 46. Tel. 24-927. (3184-PR-38) ZAKONSKO POSTELJO z jogijem prodam. Vse informacije od petka popoldne dalje na tel. 24-584. (3190-PR-38) SPALNICO, rabljeno, prodam. Tel. 52-169, popoldne. (P38-37MO) GROZDJE (šmarnico) in nov štedilnik ITPP —Kueppersbusch s pečico prodam. Telefon (068) 26-435. (ček-PR-38) DIRKALNO KOLO Rog Professional zelo ugodno prodam. Tel. 21-840 int. 242, Tomaž. (ček-PR-38)
PRALNI STROJ Candy (3 kg) in zidno omarico z ogledalom za kopalnico ugodno prodam. Telefon 21-753. (3126-PR-38)
GROZDJE v bližini Trebnjega prodamo. Tel. (061) 556-885. (P38-28MO) TELEVIZOR, črno-beli, star tri leta in pol, prodam. Tel. 27-570. (P38-23MO)
kmetijski stroji
TRAKTORJA ZETOR 49-11 oz. 47-12 prodam ali menjam za traktor s pogonom na vsa štiri kolesa. Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. (P38-31MO)
TOMOVINKOVICA (18 KM) prodam. Tel. 42-946. (3136-KS-38)
SILOKOMBAJN SK 80, dobro ohranjen, prodam. Stanislav Hočevar, Grmovlje 21. Škocjan. Ogled stroja na Veliki Ci-kavi 10, Novo mesto. (3137-KS-38)
TRAKTOR IMT (39KM), 600 ur, star tri leta, ugodno prodam. Ida Stušek, Tržišče 15. (P38-27MO)
. TRAKTOR DEUTZ, malo rabljen, prodam ali menjam za osebni avto. Jože Lojk, Pangrč Grm 4. Brusnice. (3123-KS-38)
TRAKTOR IMT 533 prodam. Jože Makovec. Dol.Dole 15, Škocjan. (3182-KS-38)
KOSILNICO BCS in figaro prodam. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5. (3166-KS38)
TRAKTOR TV 210, z napravo za cepljenje drv, nov, prodam ali menjam za osebni avto. Informacije na tel. (061) 666-469. (P38-75MO)
ŽITNI KOMBANJ tip class Evropa ter tovorno prikolico — dvoosovinsko, primerno tudi za večji traktor, prodam. Ratajc, Lukovek 5, Trebnje. (P38-62MO)
TRAKTOR Ferguson 558, star devet let, prodam ali zamenjam za manjšega. Makše, Rdeči Kal. Dobrnič. (3119-KS-28)
GRABLJE za kosilnico in močan eno-brazdni plug za torno vinkoviča ali pas-qualija prodam. Tel. (068) 65-689. (P38-7MO)
razno
GARAŽO na Mestnih njivah najamem. Tel. 28-706, zvečer. (P38-15MO)
NA UGODNI lokaciji v starem delu Sevnice oddam v najem preurejeno delavnico (223 m;) z dvoriščem in telefonom. Tel. (0608) 81-170 int. 222 (dopoldne) ali (0608) 82-874 (po 15. uri). (P38-33MO)
preklici
Opozarjani JANEZA in DRAGA LUKŠETA z Vrhpeči, naj prenehata z lažnimi govoricami ter prenehata pasti živino po zemljišču JOŽETA ŠKUFCA,
katero ima v najemu JANKO KAS LIC, Vrhpeč 18, Mirna Peč. V nrf nem primeru ju bom sodno pKP (3135-PK-38)
PAVLA DEJAK, Otavice 15, ca, se opravičujem MARIJI Otavic za opravljanje in žalitve,1?1®* dne 3. septembra 1989 ob 6.30 uri' vicah. (P38-10MO)
obvestila

STRANKE obveščamo, da pn
■om
POD GORJANCI blizu ceste prodam kmetijo in gozdove (na obroke). Naslov v upravi lista. (3118-PO-38) ZAZIDLJIVO parcelo v izmeri 27 arov v Podulcah pri Raki prodam. Tel. (068) 42-874. (P38-6MO)
ZIDANICO in vinograd na Hrastu pri Metliki prodam. Informacije zvečer (068) 25-068. (3104-PO-38)
VSELJIVO HIŠO (220 m2) v Novem mestu prodam. Juvane, Mala Cikava 9, Novo mesto. (3121-PO-38)
ZIDANICO z elektriko, sadovnjak in vinograd v Brezovici pri Metliki prodam. Asfalt do parcele. Tel. (041) 538-405. (ček-PO-38)
PARCELOv in del vinograda na Vinjeni vrhu pri Škocjanu prodam. Prodam tudi nov 1400-litrski sod in rabljen 600-litrski sod ter grozdje — črnino. Tel. (068) 85-182. (3147-PO-38)
GOZD — 55 a mešani, 25 a smrekov, v Novi gori pri Krškem prodam. Cena v protivrednosti 4500 DEM. Tel. 28-244. (3141-PO-38)
MLAD VINOGRAD na Trški gori, 400 trt, z gradbenim dovoljenjem za zidanico, prodam. Tel. 24-857. (ček-PO-38) PARCELO, primerno za vinograd ali sadovnjak, kasneje možna gradnja, prodam. Tel. 25-530. (P38-78MO)
ZAZIDLJIVO PARCELO , 2 km od Šmarjeških Toplic, prodam. Jakše, Draga 10, Šmarješke Toplice.
(P38-63MO)
rjave kokoši za zakol ali nadaljuj
Stane Zdravje, Zalog 17,	..
mesto, telefon 24-594. (3133-OB-A
POPRAVLJAM IN OBNA LJAM motorna kolesa, in * istočasno brusim zavorne bobne1! ske za vse vrste osebnih avtomou Jože Smole, Žabja vas 27, Novo sto, tel. 21-952. (P37-86MO)
UPRAVA ZA DRUŽBENE
PRIHODKE
KRŠKO
Iščemo diplomiranj ekonomista ali ekonom sta, ki bi se bil priPr?! Ijen za določen čas K pripravnik usposab * za delo v našem okolu. Prijave pošljite v 15 po objavi oglasa na nas«? Uprava za družbene P’ hodke, Šoferska 1,68« Krško.
Krško.	,
O izbiri boste obveščen 30 dneh po izbiri. ^
IZOLACIJE, SERVIS ZAMR1 VALNIKOV
Viktor PAJEK	,
Ptujska cesta 89, 62000 Mart tel. (062) 305-150,413-606, n«13
Generalno popravljamo in °bj^J
mo ohišja zamrzovalnih apa
Prihranite 50% elektrike, “
Prihranite 50% elektrike, pp0*3! kompresorju življenjsko garancijo dobite. Cene na® s«,r5| se gibljejo od 1.100.000 do 1	^
din. Do novega leta bomo ^ stranko nagradili s praktičmm J
že Dolenjski list. Se pripon (P36-14MO)
IZOLACIJE — SERVIS ZA ZO VALNIKOV Viktor PAJEK,
Ptujska cesta 89, Maribor
Generalno popravljamo in pr
mo ohišja zamrzovalnih apa110'/
B. S. SatAn	_
Dobava in montaža indlV satelitskih anten
s pripadajočo elektroniko. , Kvalitetno-hitro-garancija-#
NE ČAKAJTE NA JUTRI' DANES JE CENEJE
hranite 50% elektrike, podaljša1®^ presorju življenjsko dobo Pa5e.L 4 cijo dobite. Cene naših stom* „4 gibljejo od 1.100.000 do din. Do novega leta bomo ^ stranko nagradili s praktično1.
l
# I
cene...	.	j
Tel. (0608) 70-465, Bojan /
Prodajamo veliko stvari. In veliko stvari je cenejših.
Pridite, povprašajte, poiščite in izberite.

veleblagovnic^
nam«
18
DOLENJSKI UST
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i a občine ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
VSEBINA SDL
V14. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 1. september 1989, so objavljeni dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Sklep o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Črnomelj'
OBČINA METLIKA
—	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
občina novo mesto
Popravki sklepa in odloka skupščine občine Novo mesto, objavljenih v 11. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1989
~~ Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto
—	Sklep o valorizaciji dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
Popravek odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
~ Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje
medobčinske objave
Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
MATIJA
PANJAN
iz Podloga 3 pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem in sorodnikom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sosedom in vaščanom za neizmerno pomoč. Najlepše se zahvaljujemo GD Draga-tuš za organizacijo pogreba in vsestransko pomoč. Iskrena zahvala še ZZB Dragatuš, RK Dragatuš, DO TRV Ljubljana tozd Radio in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak
FRANC
BUTALA
Cankarjeva 4, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala delavcem rudnika rjavega premoga Kanižarica, pevcem DU in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Bariča, bratje in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica
PEPCA MURN
iz Trebnjega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku, pevskemu zboru, godbi iz Trebnjega in ostalim družbenoplitičnim organizacijam ter Trimu Trebnje.
Žalujoči: sin Stane z družino in ostalo sorodstvo

Z A H V A L A Ob prerani izgubi naše
SLAVICE PAJK
i/. Gorenje vasi pri Smarjeti
sc zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje, zdravnici Nadi Mejač, sosedi Pepci Grahut in vaščanom, sodelavcem Krke, tovarne zdravil in Mercatorja PF. Šmarjeta, pevskemu zboru iz Mokronoga in g. župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
PrODAJNA razstava
C^NA Knjigarna Založbe Preišni; i fa cnJa Kazina sta priredili slavo deUlT V I j“hlian' Pr°dajno raz-ritveno k.S k,ilr)a Sama Kovača Otvo-ilovin-, ■, °Jc lmcl umetnostni zgo-:ivL<>rski> Mirko Juteršek, recital 8«tsbe pa'je izvedel l.ado Jak-
N£VA razstava v galeriji zdslu
I	V Cialeriji Zveze
ho ,j() ^‘»venskih likovnih umetnikov slik-,rvL i.' s,cPlcrnbra na ugled razstava ki v.. :	, d hišne Kozar Hutheesing,
, M'Jo odprli 7. septembra.
J HvAySTAVA INTART 89
stuivla* ^* V tem italijanskem me-J h razsia'Vs.°h°lo, 23. septembra,odprli turno Inlart 89- tradicionalno kul-iIcžh u!JJu,n'Sko manifestacijo treh je . ..""'roške, Slovenije in Furlaniji	k'Parj!J iz ‘iehŠ T°krl“razStavlja'
ZAHVALA
V 82. letu nasje zapustila naša draga mama in leta
EMILIJA
POVHE
roj. Peskar
z Blata 6 pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste mi izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Mlakar, ABC Tabor Grosuplje, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sin Tone z Nado ter ostalo sorodstvo
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
V S P O M I N
22. septembra bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
IVAN HROVATIČ
iz Iglenika pri Stopičah
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cet-je in prižigate sveče.
Žalujoči: mama in sestrica Anica
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mimo ti.
V S P O M I N
Danes, 21. septembra minevajo štiri žalostna leta, kar nasje za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
FRANC SAŠEK
iz Dolnjega Suhadola pri Brusnicah
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Tragično nasje zapustil sin, brat, nečak in stric
JOŽE GORŠE
z Velike Lahinje pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji mnogo prerani poti. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem rudarjem iz Kanižarice za darovano cvetje in za vso ostalo pomoč, prav tako obratu Iskre Semič za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru iz Adlešič, godbi na pihala iz Črnomlja ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem še enkrat isrkena hvala!
Žalujoči: mama, brat Lojze z družino in sestra Cvetka z družino

Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala,
smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 59. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, sestra, tašča in stara mama
KRISTINA ROGINA
iz Hrasta 30 pri Vinici
^aJlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so poslovili od nje, ji darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojno v .. . velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahva-J Jemo kolektivom Iskra Semič, Rudnik Kanižarica, Belsad in GD ob*8aiuš. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu iz Vinice za lepo opravljen
Žalujoči: vsi njeni
4	—
Ni več trpljenja, ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nasje zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ALOJZIJA GOSENCA
iz Podgrada 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč, darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in patronažnim sestram za lajšanje bolečin, GIP Pionir LO, OŠ Podgrad—Stopiče, ZZB Podgrad za podarjene vence, govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hči Pavla in sin Ivan z družinama, sestre Micka, Ančka, Pepca, Johana in Rezka ter ostalo sorodstvo
\
ZAHVALA
V 42. letu nasje mnogo prezgodaj tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric in nečak
STANKO ZLOBKO
Gazice 2, Cerklje ob Krki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnkom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje in izrazili pisno in ustno sožalje, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnika pa v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala DO Prevoz Brežice za organizacijo pogreba in vso pomoč, direktoiju Dragu Vim-polšku za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
2092) 21. septembra 1989
DOLENJSKI UST
19
MAJDA KRIŽE
J Po vseh pravilih bi morala ^ Majda danes stati kje za prodaj-£ nim pultom ali pa nemara v rokah ^ držati glavnik in škarje. Otroška S želja ji je namreč bila postati fri-J zerka ali trgovka. Potem pa se je ^ vse nenadoma tako na hitro % spremenilo.
5	»Na glavo se je vse postavilo v
S sedmem ali osmem razredu OŠ ^ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, ^ ko smo se pri pouku telesne vzgo-J je začeli več ukvarjati z atletiko. 5 Nenadoma sem se zaljubila v ta * šport, toda to ni bila ljubezen na
J prvi pogled. Za to je poskrbel tudi
učitelj telovadbe Milan Šimunič. J A tletika je postala del mojega živ-{ Ijenja, čeprav sama nisem dosegla { kakih opaznejših rezultatov.«
^ V Mariboru je končala peda-\ gosko akademijo, smer telesna £ vzgoja, njena življenjska pot je bi-s la s tem začrtana. Bivša učenka se
^ je leta 198S vrnila na Osnovno šo-
\ lo Bazo 20 v Dolenjskih Toplicah
J kot učiteljica telovadbe. Todasvo-
5 jim učencem je vselej bila in je še
5
*
S %
*
N *
S *
* s * s s s s s
N S S S %
l«V
več kot zgolj predpostavljena. To, da otrok v osnovni šoli skoči v daljavo več kot pet metrov, pomeni najmanj, da si štiri ali pet let delal in živel z njim. Pomeni, da si pridobil njegovo zaupanje, da mu pomagaš pri učenju in sodeluješ s starši, skratka, da z otrokom živiš eno življenje. In Majda to v Dolenjskih Toplicah počenja že sedmo leto. Nič nenavadnega zanjo ni, da med šolskim letom odhaja od doma ob 6.30, vrača pa se po 20. uri. Veliko večino tega počenja prostovoljno, prostovoljni so tudi počitniški treningi, med kate-
rimi se Majda in otroci odrečejo celo morju, užitku, ki ga mnogi šolarji ne bi zamenjali za nič na svetu. Šola plačuje pačile tisto, kar je v šoli obveznega. Zalje danes atletika povsem na repu tega spiska. Doslej ni bilo tako. V Dolenjskih Toplicah je zraslo kar nekaj rodov najboljših mladih atletov Slovenije, šola ima v svojih vitrinah spravljene že tri pokale za zmage dekliških vrst na republiških šolskih prvenstvih.
»In to ljub temu, da smo šola z majhnim številom otrok, da imamo vsega dva osma razreda Včasih nas na prvenstvih sprašujejo, ali imamo svoje šolsko tekmovanje. Z učenci delamo sistematično, prvo selekcijo naredimo že v nižjih razredih. Vsakega učenca na naši šoli spremljamo v sodelovanju z Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani s posebnim kartonom, dobljene podatke pa v Ljubljani računalniško obdelajo. Ze v tretjem razredu vemo, kdo je za kaj sposoben, komu vzeti prosti čas za atletiko. Na srečo z motivom ni nobenega problema, kdor se odloči za atletiko, ta hoče biti vsaj enak našemu učitelju Milanu Šimu niču. Predstavljajo si, da bodo enako popularni, da bodo časopisi pisali tudi o njih.«
Zakaj pa ne, le trdo je treba dati. Majda to dobro ve. Vsak dan opravi najmanj dve prostovoljni atletski uri, lani jih je v vsem šolskem letu vsaj 400. Nekaj jih pusti tudi v pred kratkim ustanovljeni atletski sekciji. Vanjo so vključeni učenci, ki so osnovno šolo že končali. Djuričeva, Lukšičeva, Špeli-čeva in Boštjan Šimunič so danes že imena, ki jih pozna atletska Jugoslavija, pred leti so bili to Greta Hren, Cilka Križe, brata Potočar. Njihovi nasledniki danes še sedijo v klopeh topliške osnovne šole, njihova imena pa so zagotovo že skrbno zabeležena v Majdini beležnici. In skoroda zanesljivo bo tudi ob koncu letošnjega šolskega leta ponovila, kar je porekla med podobnim razgovorom pred leti:
»Že dolgo nisem šla nikamor na dopust in verjetno še dve leti ne bom. Kajti na šoli imamo obetaven rod mladih atletov in atletinj, neprecenljiva škoda bi bila, da bi jih pustila same.«
BOJAN BUDJA
Šoli izkupiček »Straške jesen*
RAK JELŠEVEC — Na fotografiji je rak jelševec, ujet na trnek v bližini Kočevja. (Foto: J. P.)
Uspela 3. Straška jesen
STRAŽA — Prizadevni člani turističnega društva v tej krajevni skupnosti so v nedeljo popoldan pripravili 3. Straško jesen, ki je bila letos prvič tudi mednarodna. Po zaslugi prvega poletnega vremena je poleg množice domačinov in okoličanov privabila tudi 80 Američanov, potomcev naših izseljencev, ki preživljajo svoj oddih v Zdravilišču v Smaijeških Toplicah.
Straško jesen so pričeli s tradicionalnim sprevodom. Letos je v njem sodelovalo 12 furmanskih vozov, na katerih so domačini prikazali stare običaje vse od ličkanja koruze, trgatve in žganjekuhe do molže krave. Vsak voz je imel harmonikarja in po dve domačinki v
'	- «g
Sprevod in igre — Zmagala Gornja Straža
V Rinži še raki?
:
I
slovenskih narodnih nošah. Straža se prebuja in vse kaže, da pod Srebotnikom nastaja nova dolenjska turistična prireditev, za katero stojijo pravi ljudje, ki jim ni žal ne časa ne denarja. Domačinke so prav za to prireditev kupile 20 narodnih noš, pod avbami pa je videti tudi mlade obraze. Letos so se v prireditev na veliko vključili tudi vavtovaški šolarji. Tretja Straška jesen naj bi prinesla tudi nekaj denarja za dograditev njihove telovadnice. Pekli so pecivo, pripravili srečelov, prodajali spominke in drugo. Pri tem so jim pomagala vsa delujoča društva v krajevni skupnosti in pokrovitelj DO Novoles. Osrednji del letošnje prireditve so bile zabavne igre
m
za pokal krajevne skupnosti. Tričlai ekipe iz Potoka, Drganjih sel, Vavte vf si ter Dolenje in Gorenje Straže so * pomerile v lupljenju krompirja, pret*' ranju fižola, žaganju in zlaganju zabijanju žebljev in zvijanju volne. Ni končuje največ točk zbrala ekipa iz 'P renje Straže, druga je bila Dolenja St£: ža, 3. Vavta vas. Popoldan in noč sta tula potem v znamenju veselice. Upa®0: J da so se Stražani tudi tukaj izkazali j E. da denar ni zadostoval le za člane & sambla Vita Muženiča, temveč gaj' nekaj ostalo tudi za dograditev šols* telovadnice.
J. PA
!
Prvi rak, uplenjen po letu 1895, ko je v Rinži morila _______račja kuga

KOČEVJE — Minuli teden nam je sporočil prebivalec Kočevja, ki želi ostati neimenovan, da ima doma živega raka jelševca, dolgega kar 34 cm. Tega raka je pred tremi tedni ujel mladinec, kije skoraj sredi mesta Kočevja lovil ribe na kruh. Prijetje torej na trnek. Raka je odnesel domov, kasneje pa ga je dal že omenjenemu znancu, ki je povedal:
»Nočem povedati, kje natančno je bil rak ujet, da ne bi nekateri pogoltni posamezniki tam rakov polovili. Vidim namreč, kako nekateri, ki niti ribiči niso, ulove v Rinži tudi po tri do štiri ščuke na dan. Pred nekaj desetletji seje razvedelo za človeške ribice v eni izmed jam na Kočevskem, nakar so jih kar z vedri odnašali. Tudi jaz že 30 let vem za kraško jamo z jezercem, v kateri so človeške ribice, a kraja nikomur ne povem Za tega raka mi je znanec ponujal 20 starih milijonov, pa mu ga nisem dal. saj se mu je že na obrazu bralo, da bi ga skuhal in pojedel.
Znanec lepo skrbi za raka. Vsak dan mu trikrat menja vodo v banji. Na vprašanje, kaj namerava z rakom, pa je povedal, da je ta rak samec in da bo zdaj skušal dobiti še samico, nakar bi parček podaril prijateljem menihom, ki imajo
VROČE IN PEKOČE
Na sobotni prired®'
MOZELJ
»Vroče-pekoče«, kije bila v MozljuPj - - • -	-	-	- '--nap*
Kočevju, seje predstavilo več don®C“ ansamblov in pevcev, na tekmovanj harmonikarjev pa je zmagal Kovač j Osilnice. Humoristov je bilo n°r| manj, kot se jih je za nastop prijav' v
manj, ivcn M, jih jv ih	r-v . „ ,
precej aplavza pa je požel kočevski1 sar, kije povedal, daje za težave v
najbolj kriv vratar, ki vsakogar sp®'
noter. Z uspelimi zabavnimi nastop' se predstavili tudi nekateri najvisji * čevski politiki, s čimer se je Pra'itlC. začel predvolilni boj za volitve v P hodnjem letu.
V CELJU SPET ZLATARSKA RAZSTAV^
CELJE — Zlatarna Celje bo od 1°
RESNO IN ZABAVNO — Straške igre so pritegnile množico, med katero ni manjkalo tistih, ki so spodbujali svoje ekipe, pa tudi tistih, ki so se prišli zabavat.
— imunim	c--
do 20. oktobra priredila že dvaind«^, j
» 1)0
V lupljenju krompiija in zvijanju volne je bila najboljša ekipa Gorenje Straže, v žaganju in zlaganju drv pa ekipa Dolenje Straže (na sliki). (Foto: J. P.)
to zlatarsko razstavo z udeležbo. Na prireditvi tokrat "e tradicionalne predstavitve jugoslc j zlatarstva, amnak predstav , J
skega
Golob kot vojak
Iz dela ribniških golobar-
ig<
jev — Prvak golob Bra-neta Janeža iz Kočevja
na svoji posesti urejeno jezerce, skozi katerega teče čista voda. Ce pa samice
ne bo dobil, bo raka spet spustil tam, kjer je bil ujet.	J. PRIMC
•	Ni zmota tisto, kar ubija dušo, marveč laž. (Unamuno)
•	V medicini me lahko ozdravi vednost zdravnika, tudi če ne vem, kje imam jetra, v religiji pa me ne more rešiti vera mojega spovednika. (Unamuno)
RIBNICA — »Klub športnih golobov—pismonoš Urban Ribnica smo ustanovili pred dvema letoma tako, da smo se ribniški golobatji ločili od Društva rejcev malih pasemskih živali, kočevski golobatji pa od tamkajšnjega Društva za vzrejo in nego ptic,« je povedal predsednik kluba Alojz Pucelj iz Ribnice.
Klub ima 14 članov, ki imajo skupno okoli 500 golobov. Združuje golobatje iz občin Kočevje, Ribnica in še nekatere iz ljubljanskih občin. Letos so člani kluba sodelovali na 11 tekmovanjih. Naj-
. .„.	ampak prev— yj(
ustvaijalnosti dežel Alpe-Jadran- ■ t
mctartlreno nHollrp Kn tilHl lfitOSvA* I
razstavljene izdelke bo tudi letos naj la mednarodna žirija. Zlatarsko t*® pre vo pa bo letos četrtič dopolnila ®a tlga,
rim idnlmirti/Hn t/vlrrnt no tAlllf). ^	. f \nM
ska delavnica, tokrat na te.mo:[^lI1iii- Jan
za lepoto roke«. Delavnica bo c~ j rana v prostorih Zlatarne Celje oo do 30. septembra.
bolj oddaljena proga je bila tista iz Niša, od koder je 691 km zračne linije. Na
Bralci kličejo na uredništvo Dolenjskega lista
Več spodbud novinarjem
Trio Novina za bolne otroke
Danes zvečer dobrodelni koncert v Brežicah
/c nekaj mesecev vsak četrtek med 19. in 20. uro na telefonu (068) 23-606 dežura novinar Dolenjskega lista, da bi prisluhnil, zapisal, morda dal nasvet bralcem I žolenjskega lista, kijih kaj žuli, ki hi radi kaj spremenili, pohvalili, opozorili mi zanimiv dogodek iz domačih krajev. V lem času smo dobili že
mnogo spodbud za novinarsko obdelavo problemov, zanimivosti itd., naša želja je, da bi bilo tako tudi v bodoče, da bi skupaj z. bralci strli kaj največ trdih orehov.
Pretekli četrtek smo po tem dežurnem telefonu zvedeli za do sosedov brezobzirnega črnograditelja na Velikem Slatniku, ki je kljub odločbi inšpektorjev o ustavitvi del do pridobitve potrebne dokumentacije zidal naprej in hišo že spravil pod streho. Zvedeli smo za srečen zaključek akcije Krevsi iščejo svoje korenine«. Ameriški rojak je namreč našel svoje in je sedaj že na obisku v stari domovini. Zapisali smo in bomo skušali ustreči prošnji o natančnejšem zapisu, kako se goji leska. Prav tako je zapisana želja po predstavitvi v Dolenjskem listu nove obrti v Črnomlju,
GUMBERK — V brežiškem prosvetnem domu bo danes zvečer ob 19. uri dobrodelni koncert, ki ga skupaj s Pediatrično kliniko iz Ljubljane pripravlja družinski trio Novina z Gum-berka pri Otočcu. Prireditev bo potekala pod geslom »Samo življenje za druge je vredno življenja«. Celoten izkupiček bo namenjen za pomoč pri nakupu aparatov za uspešno zdravljenje otrok, ki so oboleli za rakom. Dobrodelno prireditev bodo dan kasneje pripravili tudi v
kulturnem domu Španski borci v Ljubljani; poleg tria Novina bodo sodelovali tudi nekateri drugi gostje.
Marjan Novina je invalidski upokojenec in težak bolnik. Njegov družinski ansambel poznajo domovi starejših občanov in zdravilišča po Sloveniji. V dveh letih je s svojima sinovoma, zdaj 15-letnim Marjanom in 11-letnim Borutom, velikokrat nastopal brezplačno in v dobrodelne namene. »Resnično smo ansambel, ki bi rad pomagal bolnim in trpečim in jim prinesel vsaj malo sreče in vsaj za trenutek iskrice v oči. Kaj je bolezen, se najbolj zavedava jaz in moja družina, zato tudi druge bolne in ostarele razume lažje kot zdravi ljudje, ki jim je prevečkrat le do kopičenja materialnih dobrin. Ne želim spremeni-
ti svet, želim pomagati tistim, ki so na robu dogajanja in vseprevečkrat tudi pozabljeni,« je za naš list povedal oče Matjan, vodja triperesne Novinove deteljice, ki ji trdno stoji ob strani mama Vladka.
Takoj po obeh koncertih bo oče Matjan, ki boleha za rakom, odšel na operacijo.
J. P.
tem tekmovanju je zmagal golob, last Braneta Janeža iz Kočevja, ki je progo preletel v 9 urah in 5 minutah. Ta golob je tudi prvak kluba za letošnje leto.
Golobatji težko delajo, ker ne dobe denatja od nikoder, vsako tekmovanje (samo prevoz golobov) pa jih velja okoli 2 milijona dinatjev. Nekaj razumevanja imajo le pri teritorialni obrambi, ki jim daje skromno pomoč. Pri vaji »Jesen 87«, ki je potekala v okviru akcije NNNP, se je namreč praktično izkazalo, da je poročilo iz ribniške občine z golobjo pošto prispelo v gl4vni štab vaje v Ljubljano v 30 minutah, medtem ko so za isto oddaljenost vzpostavljali radijsko zvezo kar tri ure.
J. P.
KROMPIRJEV SPAČEK — Vse tako kaže, daje narava letos poskrbela za malo smeha. Ljudje bi se pri is-kopavanju svojega krompirjevega pridelka morali jeziti nad tem, da je veliko gnilega, drobnega, pa jih sem ter tja preseneti »krompirjev spaček«, ki se mu lahko zasmejejo. Milan Turk, varnostnik v IMV, si je to krompirjevo podobo nastavil kar na okno čuvajnice in medtem je lahko tudi zaspal, misleč, da se ob takšnem strašilu, ki ga je na njivi izkopala njegova žena, nepovabljeni gostje ne bodo upali v prostore te tovarne. (Foto: J. P.)
__________
P0'
DANES IGRE BREZ MEJA
BRŠLJIN — Na igrišč" P" osnovni šoli XII. SNOUB se danes popoldan za mlade iz KS šljin pričele Igre brez meja, kij;}1 tos prvič pripravlja Zveza PnJa ljev mladine občine Novo n165 , skupaj s krajevno skupnostjo i"
•eg
tuj
ipla
je.
toz
koi
lete
pomoči nekaterih delovnih orga"
■ nče»
zacij in ustanov. Igre se bodo pr" ob 16. uri in bodo zanimive tako najmlajše kot za starejše krajan tekmovali bodo otroci od 6. do ^ leta starosti. Za zmagoval« v	M
demnajstih različnih igrah itn*	[jgj
ganizator pripravljene bogate . ■ grade in priponko Zmagovalec-najboljši bodo svojo krajevno sk K nost zastopali na finalnih igrah, "L se bodo srečali zmagovalci '7-prizorišč iger v krajevnih skup stih. Te igre bodo ob koncu okto na Glavnem trgu v Novem mes
VP:
Te
os«
rtu
Pn
”jt

studio
*tr mut***
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v-bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
MLADI TAMBURAŠI — V Gribljah so pred leti ustanovili v okviru Kultur-noumetniškega društva Niko Zupanič tamburaško skupino, v kateri igrajo izključno mladi Gribeljci. Nekateri med njimi še vedno obiskujejo osnovno šolo. Skupino uspešno vodi Silvester Mihelčič st., da pa so tamburaši zares postali pravi mojstri svojih instrumentov, pričajo številni burni aplavzi na vseh proslavah v domačem kraju ter na številnih zunaj Gribelj. (Foto: M. B.-J.)
Žreb je ta teden dodelil nagrado Sludia D CVETKI ČARMAN iz Medvod. Lestvica pa m teden takšna:
1	(5) Šopek za mamico — RŽ
2	(7) Glažek je nalit — ANSAMBEL F. MIHELIČA
3	(2) Polka ples je za Slovenca — LIPA
4	(I) Čaša sreče — TONI VERDERBER
5	(6) Ti boš pozabil - ANSAMBEL M. KAPŠA
6	(3) Kadar st sam — TOPLAR
7	(—) Kaj pa zdaj? — ANSAMBEL J. BURNIKA
8	(9) Pozabi skrbi - ANSAMBEL B. KOVAČIČA
9	(8) Za naše prijatelje - ANSAMBEL V. MUŽENIČA
10 (4) Vračam se k materi zemlji — ANSAMBEL B. KLAVŽARJA Predlog za prihodnji teden: Naša pesem — ANSAMBEL F. POTOČARJA

Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
MARJAN NOVINA — Dobrodelni koncerti za otroke, obolele za rakom.
RAZSTAVA OROŽJA
METLIKA — Jutri ob 19. uri bodo v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu odprli razstavo Starejše ročno strelno orožje. Razstavo sta pripravila Belokranjski muzej iz Metlike in Grad-ski muzej iz Karlovca. Med eksponati, ki bodo na ogled do 6. oktobra, je več izredno dragocenih primerkov.
kozerija
JOŽIC PA KAR TAKO MALO VEN
— Grem na sestanek na OK SZDL.
— V redu, tovariš direktor. Pritisnem SLI?
— Da. SLI. Službeni izhod
— Do dvanajstih me ne bo. Sestanek pri sekretarju OK ZKS.
— Hala, tovariš Izvoznik. Gumb SLI sem že uporabil
— Če me kdo išče, sem v pisrni OK ZSMS.
— To je službeni izhod, kajne, tovariš Prodajnik?
— Razumljivo, tovariš Ključič.
— Telefona mi ni treba vezati v pisarno. Kdor me nujno potrebuje, naj me poišče pri predsedniku IS Sob.
— Bom povedal. SLI, tovariš Tržišnik?
— Lepo. Gumb za nalog za nadurno delo je tudi tu. Kam pa vi, tovariš Tozdič?
kul-
Kakopak: SLI.
Jaz pa nisem SLI.
ampak
NAD. Nalog za redno delo iz ven delovnega časa.
— Tudi prav.
— Tovarišica, ki je z menoj, pa ima OND.
— Ne daleč. V prostore predsednika ZB. Trg zategnjenih pasov.
— Privatno? •
— Ne. SLI.
gredo na sestanek na IO Sfe? turo, na pogovor k sekretarju . ^ Repičeva Draga, na važen p° predsedniku VVU in podobno-
—	Kam pa ti, Repič?
—	KTMV.
— KTMV? Te kartice pa
nep°'
— To dopoldne je zapustilo Hi-trotkal še enajst uslužbencev iz DSSS. Vsi so imeli dovolilnice za izhod in vsi so imeli obkroženo SLI. Vratarju Ključiču so povedali, da
y »m N
znam, četudi barantam s stroj. ^
registracijo delovnega časa z kot dve leti.	. i-TItP
— Enostavno, Ključič. N pomeni: kar tako malo ven. .
TONI GAŠPER
(