f Emil Hojak. Nepričakovano je usahnilo mlado živIjenje v vrstah našega stanu. Življenie, polno upov in nad. Bitje v naflepšem cvetu mladosti, spoštovano in priljabljeno od vseh, je odšlo v mrzlo naročje svoje matere — zemlje, in kdor je poznal zdravo osebo Iepe in krepke postave, je slebrnega presenetila vest, da je v noči od 30. na 31. maja nagloma izdihnil svojo duša — od kapi zadet — m!ad. komaj 25 let star mladetiič, tovariš Emil Hojak. Pokojnik je bil priden, vesten in delaven učitelj. ki se je čedalje bolj izpopolnjeval in izobraževal. Poln je bil tudi lepih last- nosti, radi katerih se je vsem1 prikupil, S svojo vljudnostjo, prijaznostjo in vesejim značajem si je znal pridobiti srce vsakega, s katerim je občeval. V družbi ie bil vselej zabaven, trezno vesel med veselixni. Prepeval je rad pesmi, skladal in spesnil je več takih, ki jih je poslej večjidel priobčeval v raznih listih, kakor v »Slovanu« in dr. — Najrajši in čestokrat se je veselega srca zabaval v družbi med svojimi kolegi, ki jim je bil priljubljen zairadi svoje kblegialnosti. — Pa tudi resen, stvaren in objektiven je v govoru, kadar je bilo treba. — Saj: ni čudapotem, da ie slehrnega. ki je poznal to osebo — toliko bolj potrla vest o njegovi nagli smrti in vsak si dornišlja, da tovariš Emf1 živi še kj_ med živimi. — Služboval je šele driigo leto v Levpi v goriške-m okraju. S prihodnjim šolskim I-etom bi bil na lastno željo premeščen v svoj rojstni kraj in v jesenskem trminu bi prebil izpit učne usposobljenosti. Imel je načrtano lepo bodočnost — a usoda mu ie načrte prekrižala — in bodočnost je padla z njim v hladno jamico. Njegovega pogreba dne 2. junija t. 1. se ie udeležilo vzlic delavniku mnogo domačega občinstva, dokaz, kako spoštovan in čislan je bil pokojnik pri domačih ljudeh. — Na čelu izprevoda je korakala šol. mladinai. Prišlo je okrog 32 tovarišev in tovarišic izkazati mu poslednjo čast. V imenu teh se je poslovil od njega tovariš A. Vrč, nadučitelj v Kanalu. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču soi mu peli domačj pevci in učitelji-tovariši srce pretresujoče žalostinke, ob katerih tožnih zvokih je zalesketailo veliko solz med navzoči. Krsta je padla, in grude glas je tožn-o in zamolklo odmeval v pozdrav. Nato so se spremljevalci razšli, potolaženi z zavestjo, da smo dostojno počastili pokoj- nikov spomin in da se z njim nad zvezdami vnovič snidemo. Čast Tvojemu spominu! ... * * O Emilu Hojaku smo prejeli z druge strani še te-le vrste: Kadarkoli sem Te pogledal sem se vzradostil: vendar eden, ki nam že lice priča, da nam bo pel o zdravju, vendar eden izmed onih redkih rojenih pesnikov, ki jim vse sile prevar in spoznanj ne morejo ukrasti rdečice in zdravja Iic. Pa ie prišla vest, da si se nenadoma poslovil. Zadela me je tem bolj, ker je bila suha in brez vsakega priznanja, kot bi izgubili s Teboj le človeka. Zapuščina po Tebi je majhna, zakaj še mlad si odšel. A kar si zapusttf, zadostuje* da Ti ohrani ime. Stal si na križpoti: Oj, oblaki nad vrhovi in v oblakih vi gradovi, kam? Sam si si vedel odgovor: stopil si k! oknu in zaukal v svet. Komaj si se okrenil, si pogledal smrti v obraz. Mir s Teboj tovariš! V svojem spominu Te ohranim močnega in velikega. Zakaj zmagala Te je tista velika, mogočna smrt — niso Te ubili pritlikavi Ijudje. J. Ribičič.