Isvelizhani fo ti mifoftljivi in ufmiljeni, sakaj oni bodo na ta J ftrafhni dan fodbe miloft dofegli. Math. v 5. V. ' Refnizhno , refnizhno, vam povem, nebo in semlja bota prefhle, moje befede pa ne bodo prefhle. Luk. 2i , 2o — 3%. Refnizhno poboshne prigodbe | od ubosih dufh v vizah. \' Ljubljani/ IS56. Pri ftarimu Wajmanu. 175253 Vera bres dobrih del , (bres del ufmilj eno fti) je merica. Sv. Jakob 2, 26 p. „Kakor je ufmiljenoft do ter- pezhih gotovo snamnje vezhniga svelizhanja, tako je tudi neufmi- ljenoft doftikrat snamnje vezhni¬ ga pogubljenja^ piflie fv.Matevsh na 25 . poftavi. Zhifta ljubesin do Boga in u- fmiljenoft do terpezliiga Mishniga is ljubesni do Boga, to je nar re¬ zili dar p er Bogu in gotovo snam¬ nje vezliniga svelizhanja; sakaj 4 Jesuf govori: „Blagor ufmiljenim, ker oni bodo (v dnevu velike sod¬ be} ufmiljenje dofegli.“ Mat. 5. p, „Refnizhno, refnizhno, rezhem vara, nebo in semlja bota prefhla, moja befeda pa ne bo prefhla. w Luk. 2i, 25 — 33. Jesuf je re¬ kel tudi: ,,Refnizhno vam rezhem, kar fte ubogim v mojim imenu fto- rili, fte meni ftorili. 44 Mat. 25. Ljubi kriftjani! prafham vaf, kteri fo pravi, narvezhi ubogi sapufheni, kteri fo ufmiljenja narbolj potrebni? — Narvezhi in objokovanja vredni ubogi fo uboge dufhe v vizah, ktere naf v ^vojim velikim terpljenju ne- prenehama pomozhi in ufmilje¬ nja profijo. — 5 Blagor tebi, ljubi kriftjan, zhe bolh enkrat v dnevu velike fodbe bogat s deli ufmiljenja pred pravizhniga fodnika JesuTa Ttopil! Blagor tebi, gotovo imafh tudi ti uTmiljenje upati. Mat. 5. Ja refnizhno, farno zhifta, fveta ljubesin do Boga in uTmi¬ ljenje do terpezhiga blisliniga is ljubesni do Boga, to je nar- vezhi dar per Bogu in gotovo snamnje vezhniga svelizhanja. Ali fi shelifli tedej, kerfban- ika dufha, na Tvoji fmertni po- Ttelji v poflednji uri fvojiga shivljenja, v kteri gre sa fre- zlino ali nefrezhno vezhnpTt, v tifti TtraTlmi uri, v kteri Ti ftraflino peklo s vfo Tvojo mo- 6 zhjo persadeva, de bi tvojo ubo¬ go dufho v Tvoje sanjke vjelo in v vezhno nefrezho potegnilo; ali Ti shelifh takrat pomozhi, praviga varftva in profhnje, ki te v tem ftrahu ne sapuTte, ampak s tolashbo v vezhno sve- lizhanje Tpremijo: o! bodi sdaj ufmiljen, podajaj tudi ti sdaj Tvojo ufmiljeno roko ubogim terpezhim ljudem, sakaj ufmi- ljenoTt is ljubesni do Boga je nar vezhi dar per Bogu. Ljubi kriftjan ! uboge duflie v vizah, te ufmiljenja vredne dufhe To v nar vezhi revTliini, v par vezhim terpljenju, v takim terpljenju, kteriga zhlovefhki 7 um ne sapopade in tudi sapo- pafti me more. O Bog , jokajo in , klizhejo neprenehama v nebo in k nam kriftjanam: „0 ufmilite fe naf! ufmilite fe naf, ftrafhne martre terpimo, u de bi jim pomagali in fe jih ufmilimo. Pa pomifli, ljubi kriftjan, de je med temi terpezhimi ubosimi dufhami go¬ tovo tudi ktera tvojih ljubih, ozheta, matere, feftre, kakiga prijatla, ktera neprenehama s objokanimi ozhmi pomozhi profi. O! trikrat frezhni fo pobosh- ni kriftjani, kteri te velike pri- jatle Boshje od njih velizih marter refhije in v nebefa po- 8 magajo, blagor njim, njih pla- zhilo v nebefih je veliko. Ljubi kriftjan, pomiTli, koliko sakladov sa vezhnoTt, sa nebefa fi samoreTh sa fvojo duTho na- berati, zhe jih s molitvijo in dobrimi deli od njih veliziga terpljenja in marter refhifh. Ja frezhni, zhes vTe Trezhni she tukaj na semlji , in fhe bolj unftran groba To tifti kriftjani, kteri is ljubesni do Boga ubo- , gim dufham ufmiljenje fkasujejo; I sakaj nihzhe ne naklada Tvoje molitve in dobrih del bolj in s vezhim saflushenjem, kakor ti¬ fti , kteri Tvoje dobre dela sa uboge terpezhe duThe v vizah, sdrushene s Tvetim terpljenjeffl 9 J e s u fo v i m in s profhnjo M a- rije nebefhkimu Ozlietu daruje; pomifli moj kriftjan, kolikor ubo¬ gim dufham bofh s dobrimi deli v nebefa pomagal, toliko jih bofh imel per Bogu, ktere bodo v tvoji fmertni uri sa tebe molili. Sveti Ambrosh govori, de bo vfe kar fe sa uboge dufhe s saflushepjem Jesufa Kriftufa daruje, tudi nam po¬ polnoma v suflushenje sapifano in de bomo savoljo tazih dobrih del po fmerti ftotero plazhilo od Boga prejeli, ker Jesuf fam je rekel: „Kar bote ubogim v mojim imenu ftorili, to fte meni ftorili. a Mat. 25. Dionisi, is kartav sarfkega 10 ordna, je po Tvoji Tmerti sapi- fano puTtil: de je Tveta deviza J e d e r t vfaki dan sjutraj ubo¬ gim dufham v vizah is ker- Tlianfke ljubesni vfe v imenu JesuTovim darovala, kar Ti je s Tvojimi dobrimi deli, s Tvojo molitvijo in pokoro perflushila, in ko Te ji je nasadnje Tmert blishala, To jo bridke mifli ob- Tlile, ktere je peklenTki duh v nji obudil in ji pred ozhi po- Ttavil, da tudi njo taka martra v vizah zhaka, ker je tako ne- Tpametna bila in vTe Tvoje do¬ bre dela ubogim dufham v vizah darovala, in v ravno tiftim hipu, ko To Tveto Jedert te miTli nad¬ legovale, glej, Te ji prikashe 11 Jesuf, kteri jo je potolashil, rekozh ji: „Ljuba hzhi J e- dert, de svefh, kako prijetna mi je bila tvoja velika ljubesin, ktero fi ubogim dufham v vi¬ zah tka,sala, glej, ti fpregie- dam v plazhilo vfe, kar bi imela fhe terpeti. — — Tudi tvojo zhaft hozhem fhe v nebelih povekfhati in ftoriti, de ti bodo vfe te po tebi refhene duflie po tvoji fmerti naproti perfhle in tvojo dufho s vefelim hva¬ ljenjem v nebefa fpremile. u — O! nefkonzhna dobrota boshja! Ja refnizhno, vfi dobri krift- jani, kteri v fvojim shivljenju vezhkrat s molitvijo in dobrim delam ubogim dufham v vizah pomagajo, po Tvoji fmerti go¬ tovo ne bodo dolgo v vizah; ,t v Tvojo tolashbo bodo svedli, j kako ljubo in prijetno je bilo ljubimu Bogu, de To Te is Iju- besni do Boga ubosih dufh uTmilili in s dobrimi deli uboge duThe njih marter reThili. Rav¬ no te duThe, ljubi kriftjani, val tudi takrat ne bodo sapuTtile, ko bote v ta TtraThni kraj pri- Thli; te reThene dufhe bodo ! neprenehama iniloTti in ufmilje- nja sa vaT profile, dokler jih bo Bog uTliThal in vaT tudi to¬ liko bershej v nebeThko veTelje in vezimo svelizhanje vsel. Sa- * kaj kakor je ufmiljenoTt do ter- pezhili gotovo snamnje vezhniga 13 svelizhanja, tako je tudi neu- f frniljenoft doftikrat snamnje ve- zlmiga pogubljenja, kakor Kri- , ftuf govori po Tv. Matevshu v 25. p.: „Bil fini lazhen in vi me nifte nafitili , w in tako bo enkrat Jftrafhna beseda vezhniga fodiiika neufmiljenim sagromela: ^Poberite fe /pred mene! a oh Bog, kam ? „v vezhni oginj!“ — Sveto pifmo vam prizha, de je med vlimi fvetimi zhednoftmi ljubesin do Boga narvezhi zhed- noft, in de ta refnizhna fveta ljubesin do Boga terpezhim ufmiljenort ikasuje. Nihzhe pa te bolj ne potrebuje, kakor ubo¬ ge sapufhene dufhe v vizah, 14 ker fi te uboge dufhe farne kar nizh ne morejo pomagati. Pomifli, kako veliko saflu- shenje bofh v dnevu velike fodbe nafhel, zhe bofh sjutrej in svezher vfe fvoje dobre dela in molitve sedinjene s Jesufo- vim terpljenjem nebfhkimu o- zhetu daroval, ja fhe vezhi saflushenje fmefh upati, kakor zhe bi jih farno sa febe da¬ roval. V mnogih bukvah beremo tudi od nekiga shlahtniga go- fpoda, kteri je bil velik do¬ brotnik ubogih dufh. Sbujen je bil enkrat is fpanja in opo¬ minjan, de nej gre koj k IVo- jimu fpovedniku, ker mu bo potem umreti, To flifhati vfta- ’ ite, gre k fvojimu fpovedniku in mu pove to. Ko je Tvojo i fpoved opravil in prefveti sa- krament altarja poboshno prejel, je kar umeri. Pazh frezhna fitnert. (P. Martin de Grass. Enako beremo tudi od ne- kiga poboshniga mosha. Ta je Tmertno sbolel, shivot mu je oflabel in veliko bridkih mifel ga je obfhlo. V tem teshkim vojfkovanju je vidil ta poboshni mosli vezh belo oblezhenih mosh priti, kteri To Te vil pri- jasno ob njegovo pofteljo vfto- 'pili in mu rekli: „Nizh Te ne ' boj, priflili Trno, ti v tvojim 16 poflednim vojTkovanju pomagati.“ Te befede To bolnika potola-f sirile, vefelja Te je jokal in prafhal, kaj to pomeni? — „Mi Tmo w mu odgovore — „duThe, kterim Ti f Tvojimi mo¬ litvami in dobrimi deli v nebefa pomagal; sdaj Trno tukaj, te tudi varovati in ti pomagati in v nebefhko domazhijo te Tpre- miti. a Glej , umeri je in Trezh- no je umeri, in Thel je s njimi gotovo v vezhno shivlje- nje. P. B i n e t. Pater G r e g o r i, korar, pi- fhe to le: „Neki ubogi sheni, ktera je she s Tvojimi otrozi * revno shivela, To The moslia saperli, ker je bil sadolsliem 17 Tako je bila njena revfhina prelilna, ker ni imela farno fvoje || otroke, ampak tudi fvojiga ubo- siga mosha rediti. V ti ftra- fhni lili je flila vfa objokana v zerkev, Bogu, ozhetu ubosih fvojo revfhino potoshit. Ko je tukej s jokam in molitvijo Bogu fvoje ferze odperla, ji kar, ka¬ kor zhe bi ji jo bil angel varh dal, mifel v glavo pride, de uboge dufhe v vizah fvojim dobrotnikam v potrebi slo po¬ magajo. Veliko saupanje do Boga je tedej dobila in je dala par krajzerzhkov, ki jih je fhe imela, sa fveto mafho sa ubo¬ ge dufhe v vizah, pri kteri mafhi je bila farna f poboshnim 18 ferzam. Po fveti malhi je fhla is zerkve. Pred zerkvenimi vratmi jo frezha zhaftitljiv ftar mosh, kteri jo je prijasno ogo¬ voril in prafhal, sakaj je tako filno shaloftna. Pove mn fvojo nefrezho. Potem ji da ftari gofpod pismo na shlahtniga gofpoda v mestu, kteri ji bo gotovo pomagal v veliki rev- fhini. Potem je sginil fpred njenih ozhi. Ko je pifmo ne- mudama gofpodu isrozhila, jo je prafhal ta, vef oftermen, ker je pifanje fvojiga rajnziga ozheta fposnal , od kod ima pifmo? Odgovorila mu je, de ji ga je perleten, imeniten go- 19 fpod pred zerkvijo dal. Ko je I gofpod pifmo raspezhatil, je nafhel v njem to le pifano: „Ljubi fin! Sdaj gre tvoj ozhe is viz v nebefhko kraljeftvo 1 pomozhjo fvete maflie, ktero je ta uboga shena brati dala. Perporozhim ti jo tedej na vlo mozh, bodi ji hvaleshin in pla- zhaj ji obilno, sakaj ona je to saflushila in je tudi filno po¬ trebna.Blagi gofpod je to pitanje vezhkrat prebral, vefe- lja le jokaje in napoljen s ne- befhko tolashbo, potem je pa rekel frezhni sheni: „0 ljuba shena! S majhnim daram fte moji ga ozheta vezhno frezhniga 20 ftorila; obilno vaf bom sa to plazhal. Rezkem in obljubim vam, de bote vi in vafhi otrozij do fm er ti per meni s vfim pie- fkerbljeni 1 “ O Bog! kako fladko tolashbo in nebefhko vefelje imajo v fmertni uri tifti dobri kriftjani, kteri fo uboge dufhe s Tvojo molitvijo in s dobrimi deli ftra- fhniga terpljenja refhili in jim v nebela pomagali. Gotovo jih nebefhko kraljeftvo zliaka. Ve- felite Te, ljubi kriftjani, ki to veliko ufmiljenoft v fvojim sliiv- Ijenju fkasujete; vefelite fe, sakaj vafhe plazhilo v nebefih je veliko in vaf biga vefelja 21 I vam vekomej nihzhe ne bo mo¬ gel vseti. [ Sveti Ivo, sagovornik nbo- sih,, je bil tako uTmiljen, de je imel vedno eniga ali drusiga revesha per Tvoji miši. Enkrat pride kaj ftar ubog 1 zhlovek pred njegove vrata in ga proTi miliga daru. Ivo ga koj s vefeljem k Tvoji miši povabi, llboshez je Tedel poleg njega, pa jedel je prav malo. Po jedi je vidil Ivo, de berazhevo ob- lizhje le lepTlri in Ivitlejlhi per- kaja, tako, de te velike Tvit- lobe kmalo ni mogel vezli gle¬ dati. Potem je berazh, ki je KriftuT Tam bil, sagovornika 22 prijasno objel, kufhnil in rekel: „Gofpod je f tabo! c ‘ In sgi- iiil je. Glej tedej, ljuba keri banska dufha, kako ljube in prijetne ib dela ufmiljenofti Bogu , ki fe is ljubesni do Boga v sveli- zhanje ubosih dufh v vizah o- pravljajo. S njimi Ti sanioreih liefkonzhno velike saklade sa nebefa perdobiti. She enkrat rezhem: „Zhifta ljubesin do Boga in ufmiljenoft do ubosiga blishniga is ljubes¬ ni do Boga, to je najvezhi dar p er Bogu in gotovo snamnje vezhniga svelizhanja; ker Jesuf pravi: „Blagor u(miljenim, ker 23 T H oni bodo ([v dnevu velike fodbe) j (ufrniljenje dobili." Mat. 5. „Re- . 'fnizhno, refnizhno, rezliem vam, ‘'nebo in semlja bota prefhla, moje befede pa ne bodo pre- fhle.“ Luk. 21, 25 — 33. Natifnil J. Rud. Milic;