IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
omaco
NAMESTO UVODNIKA
STRATEGIJA, NE TAKTIKA
Težki časi so vse težji. Razmere globoko družbene in gospodarske krize se zrcalijo tako rekoč na vsakem koraku. Poleg družbene in gospodarske krize smo soočeni tudi s krizo morale, krizo vodenja in krizo zaupanja. Da o medsebojnih človeških odnosih sploh ne govorimo.
Vse preveč je torej nezaupanja in nestrpnosti, nejevolje enih do drugih. Kam vse to vodi? Nikamor. Zato je tembolj pomembno, da postanemo spet ljudje, delavci, tovariši, samoupravljalei. bratje. Le strpnost, razumnost, poštenost in delavnost nas lahko pripeljejo na prijetnejšo pot resničnega vsakdanjika. ki je danes pač takšen. kol je. Stari praksi moramo primazati radikalno klofuto, z vso močjo in z jasnim ciljem. da nam bo vendarle bolje in lepše, seveda.
Nihče si ne želi. da bi se politični spopad r Jugoslaviji, ki mu v novejši zgodovini ni primera. še razplamtel. Dovolj je ognja, dovolj je strupenih puščic. ki letijo na vse strani. Zadenejo že vsakega, krivega in nedolžnega. Manipuliranja je očitno vse več. zato pa na žalost vse manj upanja, da bi spolzko žogo gneva in strasti vendarle umirili. In še pritrditev Tadeju Laberniku. ki pravi med drugim tudi to. da se očitno načrtna igra nekega končnega obračuna z vsemi, ki so za drugačno, boljšo, bolj demokratično in bolj socialistično Jugoslavijo, bliža vrhuncu. Vsem tistim, ki načrtujejo razdor v Jttgosla viji. je treba brez dlake na jeziku odločno povedali. da za nas. ljudi, ni pod nobenimi pogoji sprejemljiva ena sama resnica enega voditelja.
Sicer pa je politika tako ali drugače izbor optimalnih, ne zgolj enostranskih rešitev. Odgovornost Itako naj bo tudi v našem Lenartu) pa je strategija. ne torej taktika. Se strinjate'.'	Marjan Toš
novice
LETOV. ŠT. 4 OKTOBER 1988 LENARI
Uredniški odbor Glavni urednik — Marjan| | Toš
Odgovorni urednik — Rudi j Lešnik
| Tehnični urednik — Marjan | Hanl
Člani — Jože Dreu, Leopoldi Hameršak, Janez Kurbus.| | Jože Murko, Marija Jančič, Edvard Pukšič. Lektorici — Cvetka Jurišič| in Dragica Lovše
ZBORI OBČANOV - OBLIKA NEPOSREDNE MENJAVE MNENJ
Približuje se jesensko zimski čas, v katerem bo socialistična zveza organizirala zbore občanov po naseljih in zaselkih v naši občini in sicer o vprašanjih življenja in dela predvsem v krajevni skupnosti in tudi širši druž-beno-politični skupnosti.
Pustimo ob strani filozofiranje in leporečje o vlogi in pomenu zborov občanov ter raznih dru-
gih oblikah demokratičnega odločanja. Dejstvo je, da želimo z razpravo čim večjega števila ljudi dobiti vaše pobude in misli okoli najrazličnejših vprašanj.
Močno se zavedamo starega reka: »Več glav — več ve, več rok — več stori«. Zbori občanov v zadnjih letih niso dobro obiskani. Večkrat slišim izgovor: »Nisem dobil vabila.« Res je, da
vabila raznašajo učenci, oz. aktivisti socialistične zveze, in da je možno, da vabila ne pridejo do slehernega gospodinjstva. Vendar sem prepričan, da sta v ospredju neudeležbe predvsem dva vzroka:
-	nima smisla iti na zbor, češ, spet bodo nekaj govorili, nato pa napravili po svoje,
-	nezainteresiranost za problematiko lastnega kraja, češ, saj bodo drugi opravili brez mene. Odgovor na oba vzroka je lahko samo naslednji:
-	pridite na zbore in zahtevajte, da se dogovorjeno spoštuje in da posamezniki ne bodo delali po svoje,
-	vedno manj je tistih, ki so pripravljeni delati na nehvaležnih prostovoljnih funkcijah v krajevni skupnosti, kjer. kot vemo, imamo samo enega profesionalca — tajnika, vsa ostala vodstvena struktura v krajevni skupnosti, družbeno-političnih organizacijah in društvih pa dela povsem prostovoljno in brezplačno, brez nadomestila za izgubljen prosti čas in prevoženih kilometrov z lastnimi vozili. Najhujše pri vsej stvari pa je to. da so ti ljudje izpostavljeni kritiki, večkrat tudi neopravičeni, ravno od strani svojih sovaščanov.
Ali niste že kdaj pomislili, da bi tem ljudem kazalo pomagati vsaj na tak način, da pridete na zbore občanov ter s svojimi predlogi pomagate pri reševanju mnogih vprašanj.
Pred nami so razprave za samoprispevek (poteče 1989), uresničitvi plana razvoja krajevne skupnosti in občine v letu 1988 in plan za leto 1989, ter razna druga aktualna problematika.
Vabimo vas na zbore, ne zaradi tega, da bomo lahko zapisali ugodno oceno glede števila prisotnih, ampak zato, da bomo o vseh zadevah razpravljali ter povedali svoje mišljenje in nato tudi skrbeli, da se dogovorjeno uresniči.
R. Lešnik
V KLEMOSU PONOVNO NOVI PROGRAM, KI ZAPOSLUJE 136
DELAVCEV
Po dolgoletnih pripravah in dograditvi proizvodne hale in pomožnih objektov se je v začetku septembra tega leta pričela preselitev stružnih avtomatov, revolverskih stružnic in drugih strojev za mehansko obdelavo kovin iz TAM-a v nove proizvodne prostore Klemosa. TAM je zagotovila strojno opremo, orodje, tehnološko dokumentacijo vključno s tehnologijo in šolanje potrebnih delavcev, proizvodnih in režijskih. klemos pa je zagotovil proizvodne in pomožne prostore v skupni izmeri 6270 nv pokrite površine. Vrednost investicije znaša 6 milijard dinarjev.
Prvi delavci so se začeli izobraževati že v januarju 1987. Po izobraževanju pa so delali v TAM-u na strojih, ki so se sedaj preselili oz prenesli v Klemos. Ob začetku proizvodnje bo na izdelavi drobnih sestav- I nih avtomobilskih delov delalo I
97 delavcev, pozneje pa 136 delavcev. Med 97 delavci je tudi 18 delavcev TAM-a, to so predvsem ključni delavci na stružnih avtomatih. S prenosom proizvodnje iz TAM-a v Klemos se končuje tudi tisti del elaborata o prestrukturiranju bivše TOZD Tovarne pohištva Marles, ki govori o prekvalifikaciji, socialni varnosti in zaposlitvi »Marlesovih« delavcev, to pomeni, da Klemos svoj del sanacijskega programa in obveznosti po sanacijskem programu bivše Marlesove TOZD v celoti uresničuje.
Finančna sredstva za prekvalifikacijo so prispevali skladi
skupnih rezerv občin Lenarta in Maribora ter sklad skupnih rezerv S RS. Za izobraževanje in zaposlitev delavcev pa sta denar prispevali Občinska skupnost za zaposlovanje Lenart in Medobčinska skupnost za zaposlovanje Maribor. Na novo se je zaposlilo in usposobilo 70 delavcev. Dosedanje izkušnje, ki jih imamo s TAM-om pri prenosu proizvodnje, nam potrjujejo, da pravočasno izobraževanje in usposabljanje delavcev jamči kakovost in pravočasno izpolnjevanje zahtevanih dobavnih rokov. To pravilo se nam je potrdilo v vseh treh do sedaj prenešenih programih.
Delavci Klemosa se zavedamo, da je pred nami izredno težka naloga. Prvenstveno bomo morali osvojiti proizvodnjo, zagotoviti kakovost in se držati dogovorjenih rokov izdelave. Zahvaliti se moramo tudi vodstvu TAM-a za posluh, ki ga imajo pri prenosu proizvodnje. ko tudi njim samim, zaradi splošne krize primanjkuje dela doma v lastni tovarni.
V Klemosu želimo samo z dobrim delom dokazati, da smo vredni zaupanja, ki ga ima TAM do nas.
Stanko Kranvogel Venčeslav Čuček
VELIKA PRIPRAVLJENOST DELAVCEV - PREMALO POSLUHA ŠIRŠE DRUŽBE
»DO Mercator-Potrošnik Lenart se ne odloča za megaloman-ske naložbe, ampak za naložbe, ki bodo že »jutri« vračale denar! Prijetno je delati s kolektivom, ki se zaveda, da je v službi potrošnika in ki se zavestno odloča za naložbe, čeprav ve, da bo zaradi tega prikrajšan pri osebnem dohodku!« pravi direktor DO Mirko Košmerl.
Po spremenjenem programu naložb več novih trgovskih lokalov
Z letos sprejetimi spremembami srednjeročnega programa naložb so se v DO Mercator-Potrošnik Lenart odločili za gradnjo objektov, ki bodo bistveno izboljšali ponudbo v Jurovskem Dolu, Gradišču in Cerkvenjaku. V Jurovskem Dolu so dolgo pričakovane prodajne prostore in bife predali namenu pred nekaj dnevi, samopostrežnico in bife v Gradišču bodo prav tako odprli letos, v Cerkvenjaku pa dela na gradbišču potekajo v vsem zama-
hu. Samopostrežno trgovino in bife bodo odprli prihodnje leto, takoj ko bo mogoče.
Ob dograditvi blagovnice v občinskem središču so nekatere klasične prodajalne preuredili v samopostrežne, vendar je bila prostorska stiska prevelika. Da ho slika o prizadevanjih delavcev lenarške trgovinske organizacije popolnejša, dodajmo še lansko obnovo trgovine in bifeja Lovec, samopostrežno trgovino pri Benediktu in trgovino na Selca h . Za prihodnje Teto pa načrtujejo gradnjo železnine in diskonta. Pri gradnji železnine pa ne gre vse po načrtih.
Izvršni svet občinske skupščine ni potrdil že odobrene lokacije
Mirko Košmerl: »Izvršni svet Skupščine občine Lenart (v različnih zasedbah) že od leta 1975 zagotavlja zemljišče za izgradnjo 11. faze skladišč za že obstoječimi skladišči. Projekti so bili že izdelani, sedanji fS pa je doseda-
Mirko Košmerl: »Pri vsaki menjavi občinske vlade se menja tudi urbanistični načrt . . .«
njo lokacijo odklonil in odobril drugo lokacijo za železnino v le-narski industrijski coni. Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine je zaščitil hleve . . . Sprašujemo se, zakaj? Neki delegat je na seji zborov občinske skupščine izjavil, da se pri vsaki menjavi občinske strukture menja tudi urbanistični načrt. Vsak komentar k temu je odveč, morda samo to: obnašamo se razsip-niško, preveč so prisotni zasebni interesi, manj pa družbeni. Že
pred več kot 30 leti so bili na primer izdelani projekti za Poleno, gradnjo olimpijskih bazenov, motela in podobno. Napravili bi tudi tovarno sadnih sokov — pa je šlo vse po vodi! Nekaterim tudi niso všeč naši bifeji, ki smo jih gradili prav na pobudo občinskega izvršnega sveta. Stališče naših samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je jasno: ne bomo jih zapirali ali uKi-njali!«
Kljub težavam z lokacijo pa di-skontna prodaja že poteka
Nenehna rast cen, padanje realne vrednosti osebnih dohodkov in s tem vedno manjša kupna moč povečujejo število kupcev v diskontnih prodajalnah, kjer je cena za proizvod 10 ali več odstotkov manjša. Kupec mora sicer kupiti vsaj minimalno količino blaga, ki jo je določilo slovensko združenje za trgovino za prodajo v diskontnih prodajalnah. Kupiti je treba torej več, vendar ceneje. To pa tako ali tako postaja pravilo, saj inflacija nažira dinar in ga objeda iz dneva v dan. Kljub temu, da gradnja železnine in diskontne prodajalne še ni stekla, ta prodaja pod ugodnejšimi pogoji vendarle poteka v sklopu blagovnice, število kupcev pa, seveda, raste.
Edvard PUKŠIČ
zelena stran # zelena stran • zelena stran • zelena stran • zelena
PETER KRANER, KMET IN PREDSEDNIK LENARŠKE PODRUŽNIČNE KMEČKE ZVEZE
SAMO OD SEBE SE NE BO NIČ PREMAKNILO!
Razmere v našem kmetijstvu še zdaleč niso rožnate. S tem stavkom seveda nismo povedali nič novega, saj se o tem pogovarjajo že otroci v vrtcih . . . No, ne čisto tako! Res pa je, da vam lahko vsak kmet in tisti, ki vsaj bežno pozna delo na zemlji, pove kaj o zapletenem položaju v zvezi s pridelovanjem hrane in cenami za kmetijske pridelke.
Nič čudnega torej, če so se slovenski kmetje odločili, da ustanovijo svojo (novo) organizacijo, ki bo skušala hitreje, predvsem pa odločneje ugrizniti v to kislo jabolko. Ustanovili so Slovensko kmečko zvezo, zdaj pa hitijo z ustanavljanjem podružnic slovenske kmečke zveze po občinah in regijah.
Slovenska kmečka zveza tudi v lenarški občani
Kdo se boji bogatega kmeta? Kdo želi siromašenje kmetijstva in s tem tudi države? Kdo želi spreti kmete in delavce?.. . Vprašanja, ki so se ponovila že tisočkrat in na katera so trezni ljudje tudi našli trezne odgovore. Vedeti je namreč treba, da kmetje niso proti prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva, niso proti varčevalnim programom, nenazadnje nimajo nič proti delavcem in tudi delavci ne nič proti kmetom. Res pa je, da kmetje ne morejo delati zatonj in na drugi strani, da tudi delavci težko zmorejo nakupe vse dražje hrane.
mist je najprej 5 let služboval pri lenarški kmetijski zadrugi in nato še 5 let pri temeljni zadružni organizaciji v Pesnici. Tako je ostal povezan z zemljo in kmetijstvom resnično od mladih nog do danes. Pred slabim letom pa se je odločil, da ostane samo na kmetiji. Skupaj z ženo in svojimi starši je zgradil hlev za pitance, v katerih je prostora za 80 glav. Seveda je na takšni kmetiji tudi veliko dela, tega_pa se Peter na srečo ne boji ... Se bi lahko pisali o njegovem delu na kmetiji, pa raje še recimo kaj o podružnici kmečke zveze in njegovem pred-sednikovanju. »
»Naša podružnica ni proti zadrugi, ni proti doslej že uveljavljenim oblikam sodelovanja zasebnega kmeta z družbenim kmetijstvom. Nasprotno! Menimo, da moramo okrepiti vlogo zadruge, ki je naša organizacija, vendar takšne zadruge, ki bo zastopala naše interese in ne bo zgolj posrednik ali trgovina.«
Tako je z nekaj besedami predstavil usmeritve novi predsednik, ki mu lenarški kmetje zaupajo. Uspeh njihovih prizadevanj pa je kajpada odvisen od članov in vodstva podružnice in nenazadnje tudi od delavcev zadruge in drugih kmetijskih organizacij. Kajti tudi lenarški kmetje se dobro zavedajo, da se samo od sebe ne bo nič premaknilo .. .
J. Kurbus
Ali gre torej za začarani krog? Kmetje menijo, da ne, pač pa, da je med neposrednimi kmetijski proizvajalci in potrošniki njihovih pridelkov vse preveč posrednikov, skratka tistih, ki poleg kmetov služijo za nič ali malo dela. Logično je, da se potem mleko, meso in kruh bistveno podražijo.
in tudi povedali — odkrito, pošteno in brez dlake na jeziku! In tako — roko na srce — prav so imeli!
Predsednik Lenarške podružnice kmečke zveze — mlad kmet Peter Kraner.
Na dobro pripravljenem ustavnem zboru podružnice kmečke zveze so kajpada kmetje
Peter Kraner: »Nismo proti zadrugi«
Kaj torej želi kmečka zveza?	i
Odpraviti ali vsaj omiliti vse te	\
gomile težav. Poskrbeti za raz-	i
bremenitev kmeta z vsemi takšni-	j
mi posredniškimi okraski.	(
V nedeljo* 25. septembra smo
dobili kmečko zvezo tudi v naši	i
občini. V Zgornji Ščavnici so se v	c
tamkajšnji telovadnici zbrali	I
kmetje iz vse občine. Zbrali so se	i
izvolili tudi svoje »vodstvo«. Na volitvah pa so se tjano odločili za Petra Kranerja mladega kmeta, ki bo vodil njihovo podružnico.
Zapišimo nekaj stavkov o tem mladem fantu. Najprej se je z očetove kmetije podal v srednjo kmetijsko šolo, za tem pa študiral ekonomijo. Kot mlad ekono-
MOŽNOSTI OPORABE SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE
V	SR Sloveniji zbiramo (združujemo dve vrsti sredstev, ki jih uporabljamo za program usposabljanja kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo in za program pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Prva vrsta sredstev se združuje pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije s prispevno stopnjo 1,5 % od davčne osnove organizacij združenega dela in drugih zavezancev ter od odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Zbrana sredstva iz tega prispevka se uporabljajo za izboljšanje kmetijskih zemljišč
- to je za kmetijske prostorske operacije, kot so hitro in agromelioracije ter komasacije.
Teh sredstev se bo v letu 1988 zbralo po finančnem načrtu Zveze vodnih skupnosti Slovenije pri Odboru	za	melioracije 59.173.000.000,- din.
V	naši občini smo v letošnjem letu pridobili v okviru kmetijske zadruge, to je za zasebni sektor kmetijstva, 125.713.000,- din. od tega za:
agromelioracije {144.34 ha) 81.369.000,— din
agromelioracije (trajni nasadi 12.20 ha) 21.231.000,- din.
komasacije (zajeto ludi del družbenega sektorja) 23.1 13.000,- din.
NAŠ NASVET
V družbenem sektorju kmetijstva — Agrokomhinatu - pa je bilo pridobljenih 1.427.479.000, din sredstev za 323 ha hidro in agromelioracij in sanacij le-teh.
Druga vrsta sredstev se zbira \ SIS-u za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v SRS, ki je naslednik samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabo hrane Slovenije. V tej SIS se bo letos zbralo predvidoma 49.829.429.000,- din sredstev za naslednje namene: premira-nje povečanja in obnove črede krav. pitanje telet, prirejo mleka, sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali, nabavo plemenskih
svinj in merjascev, pridelavo pšenice. rži. sladkorne pese. 1 3 stroškov pospeševanja službe kmetijske zadruge. stroške obrambe pred točo ter nadomestilo obresti in tečajnih razlik. Te pospeševalne oblike kmetovalci že dobro poznajo. V programu pospeševalnih ukrepov pa je v letošnjem letu uvedena nova oblika pospeševanja, in sicer spodbujanje koncentracije prireje govejega mesa \ večjih stabilnejših pridelovalnih enotah hlevih. To bi dosegli s sofinanciranjem povečanja zmogljivosti za prirejo mleka in mesa, še posebej zato. ker so vlaganja \ kmetijstvo - govedorejo zaradi visokih investicijskih stroškov in neugodnih kreditnih pogojev v zadnjih letih zastala. Za namene novogradenj in rekonstrukcij hlevov, za krave in pitance ter silose je republiška SIS predvidela za zasebni in družbeni sektor 4.479.000.000 din nepovratnih sredstev.
Pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev v zasebnem sektorju so. da rejec sklene s kmetijsko zadrugo dolgoročno pogodbo ter da je naj-
manjša zmogljivost hleva, za katerega se odobre sredstva, 6 krav molznic, oz. 20 pitancev. V okviru kmetijske zadruge Lenart so bile v začetku leta planirane novogradnje in rekonstrukcije hlevov za 189 stojišč za krave molznice, 184 stojišč za pitance in 3200 m' silosov. Od tega bo letos realizirano: 460 stojišč in 3875 m' silosov pri 16 kmetijskih proizvajalcih. Za ta namen je bilo v juliju Kmetijski zadrugi iz republiških sredstev SIS nakazanih 60"» odobrenih sredstev v vrednosti 153.325.000 din. Ta sredstva je Kmetijska zadruga usmerila v skladu s programom investorjem -kmetom.
Za program novogradenj in rekonstrukcij služba pri Kmetijski zadrugi. ki vodi te aktivnosti, ugotavlja. da je velik interes za gradnje in rekonstrukcije, vendar Republiška skupnost letos ne odobrava več sredstev novim investitorjem, ker mora najprej dokončno zagotoviti sredstva za že odobrene programe.
SEKRETARIAT ZA DGZ SO LENART
zelena stran • zelena stran • zelena stran • zelena stran • zelena
FOTOKRONIKA
NOVO IZ TVT BORIS KIDRIČ
Kljub težkim pogojem gospodarjenja se naše TOZD odločajo za pogumne korake pri posodabljanju proizvodnih procesov. Za tak korak so se odločili delavci TOZD Proizvodnja bojlerjev TVT Boris Kidrič v Lenartu, ki so v drugi polovici septembra začeli tehnološko prenavljati svoj proizvodni program. S to posodobitvijo želijo doseči predvsem naslednje cilje:
a)	povečanje izvoza,
b)	izboljšanje kvalitete svojih proizvodov, s tem pa konkurenčnost na domačem in tujem trgu.
c| uvajanje zelo učinkovitih ekoloških rešitev.
Pri rekonstrukciji so se odločili za postavitev nove linije za luže-nje bojlerjev. S tem je povezana vgraditev sodobne naprave za čiščenje odpadnih voda. Kapaciteta proizvodnje se je povečala za okrog 30"». Posodobili so emajlirano peč, s katero bodo pridobili na kvaliteti emajliranja bojlerjev in prihranili za okrog 30 do 40 % električne energije.
Ker so uvedli novo tehnologijo za izolacijo bojlerjev s trdim po-liuretanom, so izboljšali kvaliteto solarnih in drugih bojlerjev. S postavitvijo novega sodobnejšega stroja z NC krmiljenjem za valjanje pločevine je ta faza v proizvodnem procesu osnova za nadaljno kvalitetnejšo izdelavo bojlerjev. Iz uvoza pa so nabavili avtomat za vzdolžno varjenje bojlerjev, namenjen pa je predvsem izvozni proizvodnji.
Začeli so izdelovati projekte za novo proizvodnjo — skladiščno halo v izmeri okrog 400 nv s tem pa so podani osnovni pogoji, da del repromaterialov in končnih izdelkov primerno uskladiščijo, tako pa pridobijo na kvaliteti proizvodov. Vrednost skupne investicije za posodobitev proizvodnje je okrog 3550 milijonov. V TOZD TVT menijo, da je osnovni namen posodobitve tehnologije v tem, da so podani pogoji za boljšo perspektivo in nadaljni razvoj te temeljne organizacije. Prav tako pa se izboljšajo tudi pogoji dela zaposlenih delavcev. Proizvodnjo bodo v času rekonstrukcije v glavnem ustavili, ponovno pa bo stekla po predvidevanjih vodje TOZD tov. Gričarja okrog 10. novembra 1988.	"lože Murko
BREZ KOMENTARJA
NEKAJ PODATKOV 0 HOTELU AGATA
Na mestu gostišča Črni les se je pričela gradnja hotela visoke B kategorije, ki bo zajemal naslednje:
—	150 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah ter dveh apartma-
nih,
—	500 sedežev v restavraciji, na terasi, kmečki sobi, sejni dvorani in nočnem lokalu,
—	v sklopu hotela bodo delovati: točilna soba, trim kabinet, frizerski in pedikerski salon, savna in trgovina s spominki,
—	zunanje spremljevalne površine: sprehajalne poti, štiri tenis igrišča, dva ribnika za športni ribolov ter jahalna proga.
IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA
V krogih zdravstvenih delavcev je v zadnjem času večkrat stekla razprava o participaciji v zdravstvu. Povečano participacijo smo sprejeli z pomisleki, saj predvidevamo, da bodo varovanci (tudi tisti, ki bi bili zdravstvenih storitev zelo potrebni) prihajali v manjšem številu iskat zdravstveno pomoč. Dodaten problem nam predstavlja pobiranje participacije, saj zdravstveni delavci sedaj porabljamo še več časa za administrativna dela v zvezi z denarjem.
Da bi varovancem, ki so pripravljeni reševati življenja z dajanjem krvi. na nek način izrekli priznanje, smo se nekatere zdravstvene ustanove dogovorile, da deloma opravičimo participacije za krvodajalce, in sicer:
krvodajalci, ki so darovali kri 10 krat in več so iz naslova participacije pri uveljavljanju zdravljenja \ enotah osnovnega zdravstvenega varstva, razen za protetična dela v zobozdravstvu, oproščeni vseh dajatev v višini 50'V
krvodajalci, ki so darovali kri 20 krat in več, so iz naslova participacije pri uveljavljanju zdravljenja v enotah osnovnega zdravstvenega varstva, razen za protetična dela v zobozdravstvu, oproščeni vsah dajatev v višini 100 %.	dr. Dušan Markoli
in v Cerkvenjaku
Rastejo kot gobe po dežju, na vso srečo potrošnikov v Jurovskem Dolu . . .
Gradišču
TUDI TO SE ZGODI
Umazana si, naša slovenskogoriška voda — Nisi ti tako hotela, kajne?
EKOLOGIJA
Živimo v času, ko se iz dneva v dan bolj zavedamo pomembnosti našega naravnega okolja. To potrjujejo mnoge akcije v svetu pa pa tudi pri nas v Sloveniji. V tujini nastajajo celo politične stranke, tako-zvani zeleni, ki hočejo opozoriti, ne samo na probleme in napake v okolju, ampak predvsem na nevarnosti, ki sledijo malomarnemu, nestrokovnemu ali neodgovornemu ravnanju z naravo. Istočasno iščejo tudi rešitve v ekološki ekonomiji, to je ekonomiji, ki bi bila vsklajena z naravo. Narave ne bi uničevala, temveč bi jo kljub koriščenju ohranjala. Kljub mnogim simpatijam ta gibanja v današnjem industriji podrejenem času nimajo velikega uspeha. Razni zakoni, odloki in ustave sicer zelo jasno in nedvoumno obravnavajo tudi področje ekologije ali skrbi za naše okolje in naravne dobrine, toda ambicije po večji in cenejši proizvodnji, večjemu zaposlovanju v industriji, večji potrošnji in komfortu so glavni vzroki, daje v praksi ekologija le na papirju.
Še do nedavnega je večina ljudi, ki ne živi v neposredni bližini industrije, velikih mest ali drugih večjih onesnaževalcev, bila prepričana, da živi v zdravem in čistem okolju. Nesreča v atomskem reaktorju v Černobilu, odmiranje gozdov zaradi kislega dežja, zastrupljene reke, potoki, jezera in celo morja, ki so prava odlagališča strupenih odpadkov in tako dalje pa nam potrjuje, da nismo neprizadeti nikjer. Če hočemo rešiti to zeleno vejo, na kateri stojimo, moramo storiti vse. da si je ne odžagamo. Ne nameravam se spuščati v strokovne polemike na posameznih področjih, pač pa želim nakazati neka dejstva, ki so pomembna za poznavanje pojmov ekologije.
Sam pojem ekologije izhaja iz grške besede OIKOS, to pomeni veda o hiši in neposredni okolici. Torej je ekologija nekako veda o odnosu med organizmi in okolico. Če pogledamo naprej, vidimo, da imamo v tej okolici producente, to so rastline in na drugi strani porabnike, to so živa bitja, ki porabljajo.
Človek je v tej okolici porabnik, ki je v času svojega razvoja prišel iz vloge naravi podrejenega v vlogo naravi in vsem okoljem dominantnega. Čeprav pa navidezno tej naravi dominira, je verjetno v celoti ne bo mogel nikoli ukrotiti niti narediti boljše. Navajeni smo. da je z razv ojem in novimi tehnologijami povezan tudi red in veliko znanja. Nihče običajno ne pomisli, da bi zapletene postopke pri proizvodnji in izdelavi zahtevnih izdelkov povezoval z neredom. Tudi ko gradimo nove objekte, običajno ne razmišljamo, da bi s tem nastal nered ali da bi z tem porušili ravnotežje v naravi. Tudi v trgovinah z dobro založenimi policami, lepo izdelano embalažo in zahtevnimi tehničnimi in drugimi izdelki ne pomislimo na nered, temveč kvečjemu na red. napredek in blagostanje. Še bi lahko naštevali primere navideznega reda. Da je ta red res samo navidezen, imamo dovolj dokazov v naravi. Zgrajeni so objekti, ki se niti najmanj ne vključujejo v okolje. Razne energetske, industrijske pa tudi kmetijske objekte, ki so ne samo spremenili videz kraja, temveč tudi klimo in življenjske pogoje. Embalažo in druge uporabljene izdelke ter snovi najdemo povsod v naravi.
Razvoja in napredka gotovo ni mogoče zaustaviti, tudi novih izdelkov bo vedno več in z njimi tudi vedno več odpadkov. Vedno več bomo porabljali tudi naravnih dobrin pa tudi energije, toda to še zdaleč ne pomeni, da moramo zastrupiti in onesnaževati vse vodotoke, jezera in morja, da moramo uničiti gozdove in zastrupiti kmetijske površine, porabiti neobnovljive vire energije itd. Razvoj in napredek razumemo v usklajenem načrtovanju ter discipliniranem organiziranju postopkov na vseh nivojih. Torej, če je pojem ekologij skrb za gospodinjstvo in z njim povezano okolico, potem velja ta skrb tudi za druge enote, kot so tovarne, farme, energetski objekti in tako velja ista skrb tudi za naselja, mesta in države.	Janez Erjavec
ZATIRANJE
površine, ki jih obdelujemo (vrtovi, njive, za travnate površine pa se lahko uporabijo škropiva, kot so: karboril, sevin in mesurol VP, seveda pa je potrebno pri navedenih škropivih upoštevati ka-renčno dobo (doba učinkovanja oz. škodljivosti škropiva), ki je navedena poleg navodil za pripravo škropiva. Nadalje priporočajo poleg navedenih sredstev za zatiranje polžev še tudi nekatera druga sredstva, kot so: živo apno, sol, pivo . . .
Glede na to, da se je poletje izteklo in da se polži, če niso bili uničeni s sredstvi za uničevanje, oz. fizičnim uničenjem, postopoma umikajo v zemljo, je načrtovanje kompleksnejšega zatiranja polžev v letošnjem letu neučinkovito. V prihodnjem letu. če bi se polži ponovno pojavili v večjem obsegu, pa se je potrebno v tistih delih naselij Lenarta, oz. tudi drugje, organizirati za kompleksno — vse obsežno akcijo.
Upoštevati je namreč potrebno, da imajo sredstva za zatiranje polžev, izjema so živo apno, sol in pivo, tudi škodljive učinke na druge živali.
Akcijo bomo vodili po navodilih ustreznih strokovnih služb.
tr-
Tako kruto usodo doživlja naša krajina. Dogovori v pisarnah pa so bili nekoliko drugačni . . . Torej desnica ne ve, kaj dela levica!?
JESEN - LEPA IN BOGATA
Bliža se jesen. Listje začenja spreminjati barv o. V vinogradih zori grozdje. Kadar piha jesenski veter, se oglašajo klopotci, ki preganjajo ptiče, da ne pojedo preveč grozda. Kmetje se bojijo dežja in hitijo po poljih pospravljat krompir in fižol, tudi peso že pospravljajo v kleti. Na drevesih pa visijo rumena in rdeča jabolka, ki jih bomo potrgali, spravili v zaboje in jih shranili za zimo. Sedaj pa nekateri pridno obirajo robide. Mamice pospravljajo pridelke z vrta, očetje pa pripravljajo v gozdu drva za zimo. V gozdu odmevajo sekire in žage.
Želimo si toplo in sončno jesen, da bomo lahko pospravili prav vse pridelke, ki nam jih narava nudi, če se bomo vsaj malo potrudili. Jesen je lahko lepa in bogata, če si skozi vse leto vsaj malo prizadevamo pri delu.
Katja Mlinaric, 4. r.
OŠ Vladko Majhen-Lokavec
POLŽEV
V letu 1988 so se na območju mestnega naselja Lenart v nekaterih delih, prejšnja leta pa tudi v manjšem obsegu, pojavili rdeči polži, ki uničujejo rastlinje, zlasti vrtnine in druge pridelke, kar povzroča občanom številne težave. V zvezi s tem so dali občani številne pobude, naj širša družbena skupnost pomaga pri razrešitvi tega problema. Občani menijo, da so se polži v mestnem naselju v letu 1988 razmnožili do te mere. da to že meji na manjšo katastrofo, kjer občani ne morejo biti prepuščeni lastni iznajdljivosti. V zvezi s tem je sekretariat za družbenogospodarske zadeve pridobil neuradno mnenje Kmetijskega zavoda Maribor, ki ugotavlja, da je pojav teh škodljivcev potrebno obravnavati tako kot vse druge rastlinske bolezni in škodljivce. Ti se pojavljajo v različni intenziteti v različnih obdobjih. pač odvisno od mnogoštevilnih faktorjev. Po mnenju Kmetijskega zavoda Maribor so za zatiranje polžev priporočljiva sredstva: mesural in polžomor za
Folklorna skupina KUD Jurovski Dol na srečanju v vinski kleti pri Zelenkovih v Zgornjem Partinju
KUD IVAN CANKAR JUROVSKI DOL
USPEHI, KI OBETAJO
KUD Ivan Cankar iz Jurovskega dola sodi pra\ gotovo med najbolj delovna društva v občini Lenart. Kot nam je povedala predsednica Cilka Neu-virt, je v delo društva vključenih preko 70 krajanov, od tega dobra polovica mladih. To je jamstvo, da kulturna dejavnost še kmalu ne bo usahnila.
V okviru KUD-a Ivan Cankar iz Jurovskega Dola deluje več sekcij, folklorna (tudi najmlajši so že vneti plesalci), dramska in recitacijska, ročk skupina NUIT (odhajajo celo na snemanje v Ljubljano, v širši okolici navdušujejo poslušalce), skupina za izrazni ples in občasno kinosekcija (gostujoče občasne filmske predstave). Cilka Neuvirt nam je povedala, da deluje na šoli tudi PIKUD, kar je zelo pomembno za kadrovske osvežitve.
Letos so v Jurovskem Dolu obnovili dvorano. Člani društva in številni ljubitelji kulture iz Jurovskega Dola so opravili ogromno delo, prostovoljnih delovnih ur se ne da prešteti, toliko jih je bilo. Na pomoč so jini priskočile tudi delovne organizacije iz Lenarta, finančno pa je delo podprla tudi lenarška kulturna skupnost. Ob otvoritvi obnovljenega kulturnega doma so se predstavili številnemu očinstvu z Linhartovim Matičkom. Bila je prijetna in sproščena predstava, ki je bodo veseli ljubitelji odrskih desk tudi v sosednjih krajih.
In ob koncu še tole. KUD Ivan Cankar Jurovski Dol tesno sodeluje s KUD Jože Lacko iz Cerkve-njaka, nastopajo pa tudi po številnih krajih v Slov. goricah, pobrateni občini Brus in prijateljski Zlatar Bistrica.
M. Toš
Preostanek makadamske ceste v Spodnji Senarski bo dobil asfaltno preobleko
ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU KMALU MED VAMI!
Med Friderikom Herber-steinom, mladim baronom z gradu Hrastovec in Agato, hčero plemenite krvi z bližnjega gradu Štralek, se vname vroča in iskrena ljubezen.
Zaljubljenca si obljubita zvestobo do groba, toda vmes poseže njegova mati, grašča-kinja Margareta. Ta je že poprej dogovorila za sinovo že-nitev z Zofijo Stubengerg iz Vurberga. Štraleška gospoda je namreč bila za gospo s Hrastovca premalo plemenita, v nos pa ji je šlo tudi njihovo simpatiziranje z lutera-ni. Ko je moral Friderik na vojno, je to Margareta dodobra izrabila. Skupaj s trškim sodnikom Maksom Pernar-dom od Sv. Lenarta in drugimi pomagači je skovala zaroto proti mladi Agati, ki je naposled pod obtožbo coprni-štva končala na vislicah v Črnem lesu niže Lenarta.
Zgodovinsko povest Črni križ pri Hrastovcu, ki sloni na resničnih dogodkih iz 16. stoletja, je spisal Ožbe Ilau-nig, predstojnik lenarškega sodišča in leta 1928 jo je — prvič in zadnjič doslej — v knjižni obliki objavili pri Sv. Cirilu v Mariboru. Sedaj je to privlačno branje pred vnovičnim tiskom, zanj pa se je odločila turistična agencija Klopotec v Lenartu. Pred bralci bodo znova zaživeli dramatični in naposled tudi tragični prizori iz te povesti, a tudi zgodovinski in krajinski opisi Slovenskih goric, kot recimo Lenarta, Voličine (Sv. Ruperata), Zavrha, Gradišča (Sv. Trojice), Cerkvenjaka (Sv. Antona), Radehove, Hrastovca, Vurberga itd.
Turistična agencija Klopotec bo že kmalu začela sprejemati prednaročila za knjigo Črni križ pri Hrastovcu. O obliki in ceni ter prejem knjige vas bomo že kmalu obvestili. Upamo, da ne bo gospodinjstva, ki si ne bi zaželelo na svoji knjižni polici te zares izjemno privlačne zgodovinske povesti iz naših krajev.
Aleš Arih
VETERINAR SVETUJE
Kmalu bomo dobili smučarski skakalni center v Rogoznici. To bo zim sko veselje!
RAPORT IZ SKAKALNEGA CENTRA ROGOZNICA
PLANISKA »VELIKANKA« TUDI V SLOVENSKIH GORICAH
Začetki skakalnega športa na smučeh v naši občini segajo v leto 1975. ko sta domačina Vlado Žugman in Vlado Vogrin, tudi sama odlična skakalca, dala pobudo za izgradnjo najprej 30 m skakalnice v Voličini in pet let kasneje 35 m v Stražeh. Skakalnici sta bili v celoti zgrajeni z lastnim delom in lastnimi materialnimi sredstvi. Skakalni šport na smučeh je pridobil v svoje vrste tudi nove mlade skakalce.
V prave tekmovalce so se razvili bratje Veber ter Sandi Čuček. Letošnjo pomlad se je pričela uresničevati dolgoletna želja mladih in »zrelih« skakalcev iz Voličine. Pričeli so namreč z izgradnjo 60 m skakalnice »velikanke« v zimsko-športnem centru Rogoznica. »Za naše razmere je to res prava velikanka, ne samo po dolžini doskoka, ampak bo slovela tudi po 17 m visokem zaletnem stolpu«.
nam je navdušeno dejal idejni in operativni vodja izgradnje Drago Čuček. sam nekdaj odličen skakalec, sedaj pa mentor mladim ter izprašani sodnik za skoke in teke na smučeh.
Drago je povedal še naslednje: »Omeniti moram nekatere prijatelje — domačine in se jim zahvaliti za vse doslej storjeno, hkrati pa jih prosim, da začeto tudi končamo. Med najbolj prizadevnimi so bili Avgust Potočnik, Branko Kocbek, bratje Veber, Branko Tuš, Vlado Žugman, Vlado Vogrin. Sandi Čuček ter strojnika za zemeljska dela Franc Zelenko in Milan Ben-ko. Ne smem pozabiti tudi Nedeljka Mišica ki živi v neposredni bližini skakalnih objektov in nam je vedno na razpolago za razne oblike pomoči. Posebo zahvalo bi izrekel tudi kon-strukterju skakalnice ing. Alojzu Jev-šenaku iz Titovega Velenja.«
ONKRAJ RAZUMA IN NOROSTI
Tudi letos je skupina mlajih organizirala mednarodni sociidno-razisko-valni tabor Hrastovec 88. Dela je potekalo na različnih področjih. Organizirali smo družabna srečanja, kavarno, delavnice, kjer smo z oskrbovanci risali. peli. plesali, se lepotičili. kuhali, se sprehajali, imeli cirkus, snemali življenje v Hrastovcu itd. Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate ima okrog 710 oskrbovancev, ki živijo varno skrili za trdnimi grajskimi zidovi. Za ljudi, ki so zunaj teh zidov, je to udobneje. Zato je bilo naše delo usmerjeno tudi v to. da se ustanova odpre družbi in da hkrati tudi družba pokaže zanimanje zanjo. S tem namenom smo prirediti različne diskusije, predavanja. športna srečanja in cirkuško predstavo. Želeli smo dobiti slik s tisti-mi oskrbovanci, ki so se naših srečanj lani le malo udeleževali, zalo smo letos delali na zaprtih oddelkih. Hkrati s tem pa je bil pogostejši luili naš slik z osebjem s teh oddelkov. Ukvarjali smo se tudi z raziskovalnim delom, kjer nas je zanimala zgodovina gradu, zgodovina današnjega zavoda ter odnosi v njem.
Vsak. ki postane varovanec zavoda, je rezultat široke mreže odnosov, ki so sestavljali njegovo življenje in ki so najpogosteje prekinjeni ob vstopu v zavod. Zato delo ustanove ni le njen problem, temveč problem skupnosti. V zavodu smo poskušali posredovati svoje ideje in nove predloge, ler vnesli več življenja ter drugačne odnose, kar je za oskrbovance še posebej pomembno. Pomemben del tabora so bile različne diskusije udeležencev in osebja o temah. ki se jih slovenska psihiatrija le nerada in redko dolika. i Položaj duševnega bolnika v družbi, življenjski pogoji, v katerih živijo duševni bolniki, povpraševanje pojmu norosti in duševne bolezni itd.L Ker je naše 17-dnevno bivanje s Hrastovškimi prebivalci še bolj razkrilo globino problematike obravnavanja duševne bolezni smo se odločili, da ustanovimo Odbor za družbeno zaščito norosti, ki hi se s tem vprašanjem permanentno ukvarjal.
Hkrati pa smo skupaj z osebjem ustanove in oskrbovanci ugotovili, da je takšen tabor smiselno in potrebno nadaljevati, ter ohranjali medsebojne stike tudi rekom celega leta.	Darja Zaviršek. udeleženka tabora
Delavska univerza Lenart pripravlja in organizira za vas jezikovne tečaje, tečaje za viličariste, skladiščnike in tečaje iz varstva pri delu. Informacije po telefonu 74-287.
•ISiSiliiiiiM
NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV PRI ZAGOZDITVI (ZADRGNITVI)
POŽIRALNIKA PRI GOVEDU
Prišla je jesen, z njo pa tudi obilna sadna letina. Pri nas v Slovenskih goricah pride ob taki sadni letini tudi do številnih zadrgnitev goveda.
• NAJPREJ NEKAJ NA-SPLOŠNO O ZADRGNIT-
VAH:
Delna ali popolna zagozdi-tev (zadrgnitev) požiralnika pri govedu je najpogosteje posledica pohlepnega goltanja krme, ki jo živali rade jedo. Govedo je že po naravi lakomno in vselej hiti, da čimprej napolni vamp, leže in v miru prežvekuje. V svoji lakomnosti pa velikokrat pogoltne relativno ali absolutno prevelik zalogaj n. pr. neprežvečeno repo, krompir, peso, korenje, sadje, zelnat kocen, kos buče, ki je očitno predebel in večkrat pregrob, da
Videti so vznemirjene, včasih kakor pri koliki. Če je zamašitev popolna, ne morejo podri-govati in kmalu se pojavi napetost vampa. Napetost vampa pritiska na trebušno prepono, ta se pomakne močno naprej in s silovitim pritiskom na prsne organe povzroči hude motnje pri dihanju in v krvnem obtoku, kar se lahko konča s poginom živali.
• KAJ LAHKO STORI LASTNIK SAM PRI TEM?
Vedno je treba čimprej poklicati veterinarja!
Ob veliki napetosti vampa, ko preti nevarnost pogina, pa lahko lastnik žival troakira.
Žival se troakira v predelu leve lačne jame, in pa v sredini namišljene linije, ki spaja sredino zadnjega rebra in kolka.
bi nemoteno zdrsel po požiralniku. Gotovo je. da ima pri tem dogajanju določeno vlogo tudi slina, zaradi katere postane sadež tako spolzek, da se izmika zobem ter iznenada zdrkne v žrelo in naprej v požiralnik. Zlasti rado se to primeri, ko se žival med jedjo vznemiri. • ZNAKI ZAGOZDITVE (ZADRGMTVE)
Zaradi bolečine živali takoj prenehajo jesti in piti, pri tem pa se davijo in močno sli ni jo.
Troakar potiskamo v smeri prednjega desnega lakta.
S troakiranjem je lastnik žival rešil samo gotovega pogina. Po nudenju prve pomoči mora lastnik vseeno poklicati veterinarja. Ponovno želim opozoriti lastnike živali, da vse druge metode pri reševanju zagozdi-tve (zadrgnitve) požiralnika opustijo, ker se navadno končajo pogubno za žival.
Franc Breznik, dipl. vet.
DELAVSKA UNIVERZA - SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
DISLOCIRANI ODDELEK AVTO ŠOLE
Spoštovani občani!
Pri Delavski univerzi v Lenartu deluje tudi dislocirani oddelek AVTO ŠOLE. V okviru dejavnosti AVTO ŠOLE organiziramo:
—	tečaje cestno-prometnih predpisov za voznike motornih vozil kategorije A, B in kmetijski traktor,
—	za mladino tečaje CPP — kolo z motorjem,
—	tečaje iz varstva pri delu s kmetijskim traktorjem,
—	pouk praktičnih voženj za voznike motornih vozil kategorije A, B in kmetijski traktor,
—	za pouk razpolagamo z osebnimi avtomobili ZASTAVA 101 in JUGO, MOTORNIM KOLESOM JAWA, bodočim voznikom traktorjev pa nudimo možnosti usposabljanja s traktorji STEYER ali ZETOR.	PRIČAKUJEMO TUDI VAS!
JEKLENI KONJIČKI SO BILI
NJEGOVA LJUBEZEN
Drago Predan ho v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega motokrosa ostal zapisan z zlatimi črkami. V tej težki in zahtevni športni panogi je dosegel v svoji petnajstletni karieri kar osem naslovov državnega prvaka v kategoriji do 125 cm1 in en naslov v kategoriji do 250 m \
Svojo tekmovalno pot je pričel leta 1973 v AMI) Orehova vas. kjer je bil v ekipi tekmovalcev, ki je nekajkrat osvojila naslov klubskega državnega prvaka.
Leta 19X5 je pričel tekmovati za AMD Unior Lenart. Ta prestop ni pomenil samo dvig tekmovalnih uspehov društva, pomenil je veliko več. saj je Drago postal vzor ostalim tekmovalcem posebno mladim. Bil jim je vzornik zaradi tekmovalnih uspehov, ampak tudi zaradi tovarištva in medsebojnega razumevanja, ki ju je izpričeval in zagovarjal na vsakem koraku. »To sta vrednosti, ki ju ne more zamenjati nobeden še tako uspešen tekmovalni rezultat. To bom tudi v bodoče prenašal na naše mlade in najmlajše tekmovalce. AMD Unior Lenart se zahvaljujem za vsa leta uspešnega sodelovanja ter za organizacijo poslovilne dirke. Zato zelo cenim naše društvo, tudi nadalje ostajam v motokrosu, sedaj kol mentor in učitelj najmlajših tekmovalcev v društvu,« nam je ob koncu razgovora dejal Drago Predan.
Naši mladi tekmovalci so v dobrih rokah, dobili so pravega pedagoga in vzornika, ki jih bo naučil. da je v življenju marsikaj pomembnejšega kot uspeh za vsako ceno.
Tovarišu Predanu želimo v novi vlogi še veliko delovnih uspehov. pri delu z mladimi pa obilo zadovoljstva in športnih užitkov.
R. LLŠNIk
Stanko Vindiš i/roča pokal Dragu Predanu na poslovilni tekmi
GRAJSKI PISAR - AVTOKLEPAR
Bi
Vlirko Škrlec: »Dela je preveč, celo žena mi priskoči na pomoč«
Grajskega pisarja in avtokle-parja zgodovinsko gledano ne moremo stlačiti v isti koš, toda papir in naključje nam omogočata tudi to. Nedavno tega smo v Zgornjem Partinju obiskali 35-letnega obrtnika avtokleparja Vladimirja oziroma kar Mirka Škrleca. Mirko je vnet amaterski igralec pri kulturnoumetniškem društvu Ivan Cankar v Jurov-skem dolu. Prav zdaj nastopajo v okoliških krajih z Linartovint Matičkom in Mirko Škrlec igra grajskega pisarja. V igri grajski pisar nima veliko soli v glavi, kar pa ne velja za pravega Mirka v življenju. Kar dobro se je znašel. Z znanjem, voljo in sposobnostjo si je ustvaril lep dom in perspektivno obrt. Kot izučen avtoklepar je najprej opravljal vzdrževalna dela v košaški opekarni, zatem se je zaposlil v Cimosovem avtoser-visu v Mariboru in leta I9S0 začel kot samostojen obrtnik avtoklepar v Zgornjem Partinju. Danes ni redkost, da večina av-tomehanikov in avtokleparjev doma po službi opravi še kakšen »fuš« za povečanje družinskega proračuna. Tako je bilo tudi z Mirkom, vse dokler ga ni nekdo iz zav isti prijav il. Plačal je kazen in se nekako predčasno odločil, da bo odprl lastno delavnico. To je sicer imel že dal j časa v mislih, vendar si je predhodno želel urediti prostore. Toda sosedska ali čigava pač zavist, gaje v to potisnila nekoliko prej. Uspešno je prebrodil začetne težave in tudi stranke so začele prihajati. Danes ima dela čez glavo, tako da
ga komaj obvladuje z dvema zaposlenima. Sam dela včasih cel dan. pa še žena tu in tam priskoči na pomoč. Otroke, pri Škrleče-vih so kar trije: Tomaž, Nataša in Mojca za zdaj še bolj zanima igra, kot pa zarjavela pločevina. In to mora Mirko s svojima delavcema vse bolj krpati. Ljudje nimajo več toliko denarja, da bi zarjavele dele zamenjali z novimi, cenejše je krpanje. Velikokrat se pri Škrlecu v Partinju znajde kakšen avtomobil, ki je prej za na odpad kot pa za na cesto, pa vendar ga pokrpajo.
Tako kot vsak lastnik avtomobila tudi Mirko rad govori o avtomobilih, še raje pa spregovori o svojem konjičku. Tako je pred osmimi leti čisto slučajno zašel med amaterske igralce kultur-noumetniškega društva v Jurov-skem Dolu. Prizna, da kakšnih večjih vlog še ni odigral, pa ne zato. ker ne bi bil sposoben, bolj zaradi tega. ker mu primanjkuje časa za učenje daljših tekstov. Moramo še povedati, da Mirko Škrlec tudi poje v obrtniškem pevskem zboru, skupaj z ženo pa plešeta v folklorni skupini. Skratka dnevi in večeri so kar prekratki za vse pravi Mirko. Zelo pa pogreša telefon, saj bi imel prihranjeno marsikatero pot. V krajevni skupnosti so že začeli z akcijo izgradnje telefonskega omrežja, žal pa se ta odvija vse prepočasi. Skupaj z drugimi krajani Mirko Škrlec upa. da bo v njegovi delavnici zazvonil telefon prihodnjo pomlad. Želimo, da bi bilo res tako! lireda Čepe
SLOVENSKO
GORIŠKA
IKEBANA
Agata se torej vrača v Črni les. Postavlja se vprašanje, ali se bo vrnil tudi Friderik. Dobro bi bilo, da bi k Agati prišlo čimveč Friderikov, domačih, pa tudi tistih iz tujine ...
Ribiči pravijo, da ribe letos ne prijemajo. Niti mastni krapi ne. Sprašujem se, kako je z VELIKIMI RIBAMI. Ne vem, če prijemajo. Da veliko prejemajo, pa vem!
V samoupravnih interesnih skupnostih zaradi racionalizacije dela in varčevanja s sredstvi krčijo programe. V komunalni skupnosti so tako črtali izgradnjo čistilne naprave na Globovnici. Ekologi, predla-gajmo nadaljevanje takšnih ukrepov! Naj na primer tudi kulturna in zdravstvena skupnost ukineta dejavnosti. Potem bo gotovo ostalo dovolj sredstev za delovanje skupnosti...
Nekateri v lenarški občini z vso gotovostjo zatrjujejo, da je v občini mnogo tistih, ki prejemajo dve plači: 1. za nedelo, 2. pa za dobro voljo, ker — sploh prihajajo na delo!
Pobudniki za ustanovitev le-narške podružnice Kmečke zveze so napovedovali na ustanovitvenem zboru udeležbo 500 kmetov. Prišlo jih je 100. Kje so ostali? Sodim, da so po dolgoletnih prizadevanjih za boljše pogoje kmetijstva enostavno izg(i)nili...
Mercator-Potrošnik Lenart gradi nove samopostrežnice in druge trgovine. Predlagam, naj ob njih zgradi še — izposojevalnice denarja!
Krajevna skupnost Gradišče bo, tako je vsaj videti, uredila oskrbo Zgornjega Porčiča z vodo. Zahvala gre tudi jutranjemu programu Radia Maribor in Jožetu Jagodniku. Predlagam, naj Jože Jagodnik pride tudi v uredništvo naših Domačih novic. Honorarji so namreč tako nesramno nizki...