Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Pos. štev. V50 din.; letna naročnica 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.785.
Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst je Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje.', v - v. v'
Pogumno naprej!
Svež je še naš spomin na veličastno slavje, ki ga je slovenski narod v tem letu priredil Kristusu Kralju. Še nam v ušesih zvene mogočne pesmi, ki so se zlile iz src deset in desettisočev vernega ljudstva v eno samo pretresljivo, vročo molitev k božjemu Jagnjetu, naj podeli zemlji svoj mir. Z neizmernimi osebnimi in materialnimi žrtvami je naš narod v zavesti svojega poslanstva, ki mu ga je določil Kralj vseh kraljev, doprinesel največ, kar je zmogel: ob najusodnejši uri človeške zgodovine je odločno in nedvoumno pokazal vsemu svetu pot, ki edina more privesti k rešitvi iz strašnih zmot in zablod, iz te obupne stiske, v katero je zašlo človeštvo. Nasproti uničevalnemu sovraštvu in divjim strastem, nasproti kraljestvu nebrzdane sile je postavil veličastno misel Kristusovega kraljestva, kjer.pripada ljubezni in pravici prva in poslednja oblast.
Temni oblaki - moreča slutnja
Da, svet je prisluhnil . . . Toda ni imel več moči, da bi zadržal uničujoči pohod sovraštva. Ko se je še iz ust ljudi, zbranih na Stadionu, dvigala proti nebu glasna molitev, so se na obzorju že kopičili temni oblaki in iz njih so grozeče si ali bliski, znanilci prihodnje nesreče. Sledili so dnevi, polni negotovosti; s silno težo je na človeška srca padla moreča slutnja, da prihaja z neizprosno nujnostjo trenutek, ko se bodo zamajali temelji svetovnega reda in bo preko zemlje zaplamtel požar, silnejši kot kdaj koli Poprej. Strašna slepota je vpregla človeškega duha, ne v plodno delo, temveč v to, da se do viška izpopolnijo sredstva za uničevanje življenja in dobrin, ki so potrebne za obstoj. V svojem napuhu so ljudje, ki so si prilastili pravico, da vodijo usodo sveta, zavrgli vsak poizkus, da se ublažijo razpaljene strasti in da se narodi vrnejo k miru in delu.
Priče smo nasilja
Priče smo začetka naj večje katastrofe do današnjih dni. Vsepovsod si nasilje in Pravica močnejšega prisvajata oblast nad slabotnimi. V množicah padajo možje, *ene in otroci, ki imajo samo to krivdo, da so hoteli živeti kot svoboden narod, P° postavah in zakonih, ki so si jih sami ustvarili. Tisoči in tisoči so že izkr-vaveli v^ obrambi svojih pravic. A vse to le le začetek. Nihče ne more vedeti, kako Se bo to končalo, kolike bodo žrtve.
Preizkušnja - žrtve - borba
Naš čas je čas preizkušnje. Posebej še let nas. katoličane. Zakaj v nevzdržnem za-ptu si brezboštvo osvaja pot v Evropo. rya trdnjava na vzhodu, ki je doslej zazevala njegov pohod, je bila po brez-nL^em boju porušena. Kraljestvo teme je povedalo odločilen naskok na Trdnjavo, i J° le Zveličar postavil v obrambo svo-K evap£elija. Bliža se čas, ki bo od nas bom terjal skrajnega napora sil, čas, ko udnK° °]ora!i pozabiti na lastno korist in kar 6 m iih. žrtvovati za obrambo tega, iavnSnit° ta!<0 iasno izpovedali pred svetovno Dra^'°,: da smo in ostanemo vojska pod svef°ri ^nstusa- To, kar je prišlo nad vidno8?1-6 emamo z zauPanjem v božjo pre-borhe m -e bodo razmere terjale od nas zavest’inSe^)e bomo udeležili pogumno, z Preiei ’ da branimo svetinje, ki smo jih J v varstvo po samem Kristusu.
Ob peti obletnici smrti
Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
9. oktobra je preteklo polnih težkih pet let, ko je od kroglje zadet padel naš viteški kralj Aleksander Zedinitelj. V dneh najhujših skrbi in mak za evropske narode je naš narod v svojem srcu nosil bol kraljeve smrti, marsejsko rano, da v njem napravi mesto za njemu dragi lik za sedanjost in za prihodnjost Žalobnega pajčolana ni potegnil naš narod raz obraza za svojim izgubljenim viteškim Gospodarjem, ker mu vedno lebdi pred očmi njegova slika, njegovo delo in podvig, dokler je bil narodu vodnik kot zvezda vodnica. Bil je prvoboritelj in zaščitnik svojega naroda, srečen vojskovodja in zedinitelj. Bil je pravi Karadjordjevič in državnik velike koncepcije. Zaradi tega bo naš narod v današnjem težkem času od Djevdjelije do Triglava še bolj ohranil spomin na Njega in bo v znak zahvale še bolj vdan njegovemu sinu Nj Veličanstvu kralju Petru II., nositelju vseh naših velikih nad in naše usode.
Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj
Plaz brezboštva - preizkušnja
Ali so bili napori, ki jih je slovenski narod doprinesel minulo poletje za razširjenje misli Kristusa Kralja, res.zaman? Ne! Katoliška cerkev je prestala že težke dneve. Toda z močjo, ki je neminljiva, ker ima izvir v Bogu, je vedno premagala vse zapreke. Propadla so kraljestva, ki so bila zgrajena na nasilju in krivici. Cerkev pa je ostala. Ostala bodo z njo tudi načela pravice in resnice, preživela bodo vse svetovne katastrofe, ker so večna, utemeljena v božjih zakonih. Plaz brezboštva, ki se z brezobzirno močjo vali od vzhoda, boj, ki ga napoveduje krščanstvu, bo le preizkušnja naše zvestobe večnemu Kralju in naše vere, ki je tako mogočno zasijala v dnevih kongresa.
Za srečo domovine - za dežjem solnce
S to borbo pa bomo združili napore za srečo naše domovine. Nikdar v zgodovini usoda posameznih narodov in držav ni bila tako negotova, nikdar se v tako kratkih časovnih razdobjih niso dogajali tako težki potresi. Kar je bilo nekdaj stvar stoletij, se zdaj pred našimi očmi vrsti z naglico, ki ji komaj sledimo. Mnogi so že izgubili zadnje' upanje v boljšo prihodnost človeškega rodu in ti s svojim obupanjem širijo strah tudi na svojo okolico. Toda ti so pozabili na to, da je doslej v zgodovini
iz ruševin, ki jih je ustvarilo nasilje, vedno vstala z neizprosno doslednostjo pravica; božji mlini meljejo počasi ... Ti so- pozabili, da za nočjo vstane dan. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od nas samih, od našega zaupanja v Boga in Njegovo pravičnost.
Delo - uspeh
Ne smemo se prepustiti obupu in pesimizmu 1 To pa bomo dosegli le z delom. Delo in ustvarjanje rodita tisto notranje ravnovesje in z njim združeno samozavest, ki sta pogoj uspehu.	P. V.
Eoč. Slovenci v banovini ErsilsM
V zadnjem času večkrat čitamo o naših dveh slov. občinah — Draga in Osilnica — ki se nahajata sedaj še v banovini Hrvatski. To vprašanje stopa posebno sedaj v ospredje, ko se hrvatska banovina postopoma organizira in ko se ustanavlja banovina Slovenija.
Ne bo odveč, če se k besedi oglasimo tudi mi, ki smo takorekoč predmetleh polemik in ki smo neposredno prizadeti.
Še predno se spuščamo v nadaijno razpravo, moramo pribiti, da sta bili obe slovenski občini, tako Draga kakor tudi Osilnica, priključeni k bivši savski banovini proti volji tukajšnjega ljudstva, ki je takoj vzdignilo svoj glas proti neosnovani spremembi. Takrat se je prebivalstvo obeh slov. občin pomirilo s tem, ko se je zatrjevalo, da bo ostal čabarski okraj v dravski banovini. Zgodilo se pa je ravno nasprotno: čabarski okraj je bil vrnjen Hrvatski, slovenske občine se pa niso vrnile Sloveniji . . .
Ponovno smo že poudarjali, da ni razlogov, ki bi opravičevali pripojitev naših slovenskih občin k bivši savski in sedaj hrvatski banovini. Če razmotrivamo zgodovinsko stališče, moremo takoj ugotoviti, da sta bili obe občini, Draga in Osilnica, od pamti-veka pod Kranjsko, odnosno v okvirju skupnosti vseh Slovencev. Politično-upravno sta bili obe občini do leta 1931. v kočevskem okraju in je tvorila Čabranka politično, zemljepisno in zgodovinsko mejo. V narodopisnem pogledu ne tvori Čabranka meje, ker, če bi obravnavali to stališče dosledno, bi z lahkoto ugotovili, da sestoji večina prebivalstva čabarskega okraja in še preko iz priseljenih Slovencev in Kočevarjev, o čemur nam dajejo nepobite dokaze izrazito slovenski priimki in ljudske šege. Če so kdaj prebivali v hrvatskih delih čabarskega okraja čisti Hrvati, o tem ne bomo sedaj razpravljali, ker sploh ne reklamiramo za sebe hrvatskih predelov.
Večje važnosti so za nas gospodarski odnošaji! Že površen pogled na zemljevid nas prepričuje, da težita skoraj dve tretjini čabarskega okraja k Sloveniji in to prvenstveno po prirodni legi, ki omogoča, da je ta del okraja v gospodarskem pogledu popolnoma navezan na Slovenijo. Celo center Čabar, ki ima do 300 m višinske razlike z ostalimi hrvatski mi deli, še več pa s slovenskimi deli, ne more izhajati brez Slovenije. To so nepobita dejstva! Toda ostanimo pri Čabranki 1 Do tod sega slovensko ozemlje, tod prebivajo izključno Slovenci in Kočevarji. V tem delu kočevskega ozemlja nisi prej slišal v cerkvi ali šoli nikdar hrvatske besede in tudi naše ljudstvo je ni uporabljalo. V vseh pogledih smo bili tesno
povezani s Slovenije, Z brati Hrvati nismo imeli ničesar skupnega,'čeprav nas je ločila samo ozka Čabranka.
Danes pa bi hoteli nekateri, da molčimo, da zatajimo svoja čustva ... Ni nam treba predbacivati, češ, Čabar je bliže kakor Kočevje itd. Na vse te izpade samo odgovarjamo: raje enkrat v Kočevje, kakor desetkrat v Čabar . . . Kakor mi ne zahtevamo, da ostanejo hrvatski kraji v Sloveniji, tako tudi želimo, da se vsi slovenski kraji nemudoma vrnejo Sloveniji. Nikdar nismo bili protivni, če so se Hrvati potegovali za svoja bitna prava in ista tudi dosegli, prezirali smo le tiste naše slovenske izgubljence, ki so iz osebnih koristi prodajali naše slovenske interese. 95°/$ tukajšnega prebivalstva je za Slovenijo in Kočevje, za gospodarski procvit in napredek kraja; le peščica, zaslepljena po obljubah in v prednačenju za svoje lastne interese podpira nekatere prenapeteže, ki imajo za cilj širiti svoje in uničevati tuje. Toda Čabranka še teče, čeprav je ozka! Tu je stoletna meja med Slovenci in Hfvati, pa naj bo še naprej, ako tudi samo meja med brati na eni, a zato tem bolj prisrčna vez na drugi strani. To je v interesu obeh narodov, slovenskega in hrvatskega.
SEoracusi u [uG^čaji
Potrebno je, da nekoliko pogledamo na slovensko manjšinsko vprašanje v Nemčiji, posebno še z ozirom na govor, ki ga je imel nemški vodja in kancler Adolf Hitler 6. t. m. v nemškem državnem zboru, ko je med drugim dejal: „Kot najvažnejša naloga je sledeča: preurediti je treba narodnostne razmere, t. j. izvršiti je treba preseljevanje poedinih narodnih manjšin, da bi po tej izvedbi bile jasnejše meje med narodi kot so danes. Če obravnavamo ta problem iz tega vidika, tedaj se isti ne nanaša samo na več imenovane kraje, ampak je mnogo bolj kompliciran. Vedeti moramo, da žive po vzhodu in jugovzhodu Evrope Nemci na raztresenih otočičih, ki se tam dalje ne morejo več obraniti kot Nemci.“
Mnogo pišejo listi o tem preseljevanju, posebno Nemcev iz baltiških držav. Njim je bil •določen rok 48 ur za premislek, da se izselijo in da prenesejo svoje imetje v Nemčijo. Oni, ki ad se odločili za to, pa morajo to izvesti do meseca marca leta 1940. Poročajo, da je nemška ladja ,/Der Deutsche14 odpeljala prvih tisoč nemških "izseljencev nazaj v Nemčijo. Na izseljence pa čakajo še mnogi nemški parniki v Rigi, Liha vu in v ostalih lukah. Iz Rima tudi že poročajo, da so končane vse priprave za preselitev nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem na podlagi nemško-italijanskega dogovora. Iz Berlina pa poročajo, da so se na pobudo nemških oblasti pričela pogajanja z nekaterimi državami za izvedbo največjega preseljevanja manjšin, kar jih je doslej bilo. Po nemškem predlogu naj bi se izselilo iz Romunije 750.000 Nemcev, iz Jugoslavije 600.000 in iz Madžarske 480.000
Nemcev. Vsi ti Nemci bi se naselili povečini v zasedeni Poljski. Nemce bodo izselili tudi iz Rusije, ki jih je v letih 1763 do 1773 naselila ruska carica Katarina II. Po statistiki iz leta 1931 jih je tam okoli 426.000.
V letih 1870—1880 so Slovenci začeli prihajati kot rudarji, posebno iz slovenskih pre-mogokopov Trbovelj in drugih v Westfalijo, pokrajino, ki se razprostira ob reki Ruhr in teče v reko Ren. Vse premogovno ozemlje leži na francosko-nemško-belgijski meji.
Vsi, ki so šli tja, so bili toliko revni, da si niso mogli kupiti karte za Ameriko in so prijeli za vsako še tako slabo delo, ki ga nemški delavec ni hotel opravljati. Tekom časa so se nekateri opomogli in postali poklicni rudarji z vsemi rudarskimi predpravicami. Mnogo slovenskih ljudi je seveda šlo v bivšo Avstrijo v gor-nještajerske rudnike kot v premogokop Fons-dorf pri Judenburgu, v Leohen i. dr. Pred vojno je bilo Slovencev v Nemčiji okroglo 40.000. Jugoslovanska državna oblast jih vodi danes v seznamu še okoli 27.000. Nemci pa pravijo, da jih je komaj 17.000 na Westfalskem. Iz tega sledi, da so se naši ljudje hitro potopili v nemški narodnosti in državljanstvu. Med vsemi 60 slovenskimi naselbami so največje v Ham-bornu, kjer je 1200 Slovencev, nato v Glad-becku, Dortmundu, Gelsenkirchnu in Osterfeldu. Prvi naseljenci v prejšnjem stoletju niso imeli zaradi avstrijske vzgoje po šolah še prave narodne zavednosti. Prišli pa so v stik s poljskimi in češkimi izseljenci, ki so bili narodno bolj zavedni in so si ustanavljali svoja narodna in gospodarska društva. Po vzorcu teh so si tudi Slovenci ustanovili podobna društva. V West-faliji delujeta danes dve osrednji organizaciji in te: Zveza jugoslovanskih narodnih katoliških društev sv. Barbare v Nemčiji — s 34 društvi in 2243 člani — Zveza jugoslovanskih delavskih in podpornih društev — s 36 društvi in 1690 člani. Tudi ženske so organizirane v svojih društvih in jih je 218.
Slovenci v Nemčiji do leta 1930 niso imeli svojih šol niti kakih prepotrebnih tečajev za pouk materinščine. Hodili so v nemške šole in se tako izgubljali v nemškem morju. Tudi srednje šole so morali otroci obiskovati nemške, če bo hoteli priti na boljše položaje. Ni redkost, da sedaj tudi pri nas naletite na našega vojaka/ ki služi kaderski rok, je westfalski Slovenec in naš državljan, je prvič pri vojakih v Jugoslaviji, ne zna našega jezika in je vzgojen v hitlerjanskih šolah. Pa saj imamo zgled takega Westfalca tudi na Kočevskem kot duhovnika. In kako lepo opisuje pesnik Župančič v svoji dumi ta potek.
Leta 1931. so začeli organizirati na West-falskem enoletne tečaje za čitanje in pisanje slovenščine in spoznavanje slovenske zgodovine in kulture. Ustanovili so tudi več knjižnic s slovenskimi knjigami in danes že deluj o na tem področju tudi slovenska učiteljica. Duhovnikov, slovenskih namreč še ni. Upati je pa,, da se bo tudi to uredilo. Do sedaj je skrbel za dušebrižni-štvo nemški, Slovencem zelo naklonjeni duhovnik, kanonik Tensundern. V zadnjem času je mnogo stvari uredil v dobro izseljencem državni izseljeniški komisariat. Organiziral je enotno izse-
ljeniško jugoslovansko organizacijo in tako olajšal izseljeniško delo.
Že preje sem omenil, da se je mnogo slovenskih ljudi izselilo tudi na ozemlje bivše Nemške Avstrije, zlasti v okolico Dunaja, Leobna, Knittelfelda in Gradca. Na tem ozemlju je po uradni naši statistiki bilo Slovencev leta 1934. še 4652.
Seveda pa k tem manjšinam v Nemčiji ne štejemo koroških Slovencev, ki so tam naseljeni kompaktno in se drže tudi geografsko preko Karavank in dravske doline z našo narodno skupnostjo.
Westfalski Slovenci nimajo nobenega svojega lists in so ostali pač na zelo slabi višini, niso se dvignili iznad delavske in težaške ravni. Tudi svobodnih poklicev nimajo, le par gostilničarjev imajo, kjer se tudi zbirajo.
V začetku članka smo omenili, da Nemci mislijo na izselitev 600.000 ljudi v Nemčijo iz Jugoslavije po Hitlerjevih načrtih. Ni nas strah! Posebno na Kočevskem ne, ko je že sedaj toliko posestev, hiš in zemljišč brez pravega upravitelja in koristnika. Oglejte si samo kočevske zapuščene vasi kot Podstenice, kjer sta dve hiši obljudeni, Rimsko, kjer stoji najlepša hiša v vasi, ki je enonadstropna, neobljudena, Beli kamen in pa Kozice! Kozice, vas prejšnjega stoletja, ko še ni segla civilizacija do tod in so ljudje v svoji skromnosti le živeli domače življenje. Danes razen dveh podov in ene hiše, vse ostale, po številu 10, razdejane in v njih zidovju rastejo že debela drevesa. Tudi kapelica priča samo še preteklost in ponoči se sliši sova, ki poje smrtno pesem naselju. Zakaj vse to ? Kaj res ni tukaj obstanka? Zakaj ga pa ima naš Ličan v Liki ali na Velebitu, kjer je še znatno slabše 1 Ljubezen do rodne grude veže človeka na zemljo! Rod jo ljubi za rodom in se ne umakne, pa, če nevem kaj pride. Sedaj se bo pokazalo, kdo ljubi svojo rodno grudo in kdo jo smatra za svojo. Samo tisti jo bo zapustil, ki mu je bila vedno tuja in jo je gledal samo pod pritiskom za svojo. Oni pa, ki svojo zemljo ljubi, bo prišel tudi, če bo le mogoče skromno življenje, nazaj, jo bo poljubil kot zemljo svojih pradedov, ki je redila že rod za rodom in ne bo več šel od nje.
Čemu torej že sedaj prazna zemljišča in hiše ? Država naj poskrbi, da vsaj neobdelano zemljo in prazne hiše dobe v oskrbovanje oni, ki svojo rodno grudo ljubijo in po njej hrepene. Ne rabimo zopet pragozdov in razvalin, ki naj pričajo poznim redovom o nekdanjem življenju, o družinski sreči in o narodu, ki ga ni več tod, nego zemlja naj se goji in vzdržuje, da b< v korist in blagostanje naši državni id narodni celoti!
Oprostite zemljo, ki je presta, nekdanjih vezi in dajte jo narodu, ki jo ljubi!
'

Vesti iz Koroške
S 25. septembrom so bile uvedene nove živilske nakaznice. Glasijo se na kruh, meso, mast, mleko, maslo, marmelado, sladkor ter druga živila. Tedenska odmera se je pri mesu zmanjšala od 700 gramov na 500 gramov na
F. C.: .	2
Lgu raa pcglhe
Tako sva nastavljala pasti do trde noči. Čudovito so se vreče lajšale, končno so bile prazne. Sit sem bil že tega kolovratenja po skalovju in sem se veselil, da se bova kmalu vrnila. Pa pride že tako, da človek obrača, Bog pa obrne. Svojih 10 hektarjev skalovja sem oblezel s polnimi vrečami, da sem imel obdrgnjen hrbet in žuljave noge, a na kraju sem moral še v temi kolovratiti še kakega pol kilometra daleč k polšini, ki je bila v zemlji. Ko sva prišla na mesto, je bila res luknja v zemljo. Moj stari znanec je silno brmdal, ker sva prišla k njej prekasno. Hitro je potegnil iz žepa vrečico in jo nastavil na polšino. V kratkem času je postala živa. De-beluhar se je ujel. Kmalu je bil tudi drugi v vreči. Nato sva pa dalj časa zamanj čakala. Končno je Jože odločil, da ni v polšini niti rogača več, vse je pred nama odšlo na pašo. Obljubil je pa sveto, da jih bo že jutri pamal. Z velikim veseljem sem se vračal, le jaz, a moj spremljevalec je vedno prisluškoval, kako so v vejevju gomarili polhi. Kihali
so kakor, da bi jim kdo v nos papriko natresel. Bila sva že na lepi stezi, ki sem jo z veseljem pozdravil. Pa glej, spaka! Nisva naredila niti dobrih sto korakov, jo že mahne v šikaro. Usmiljeni Bog, kako si me kaznoval. Z njim sem moral od nastavljene do nastavljene pasti. Že podnevi sem trpel po večnem skalovju, a sedaj po noči je bila prava muka. In pokrajina je bila tako grozno divja. Tu in tam je pa še zaskovikala sova. Hlače so sč mi tresle, pa prav zares. Pri vsaki pasti sva pokukala, če se je že kaj ujelo. No, do zadnje pasti sva imela od kakih 40 pasti 11 živalic. Jaz sem bil hudo vesel, ker sem naprej vedel, da bodo moji. Najin solovec je že čakal. Ker je dobri mož videl, da sem zdelan in zbit, je vendarle odločil, da gremo domov, da bo zjutraj pregledal sam pasti. Zmenili smo se namreč, da ostanemo v gozdu. Tele živalice naj bodo vaše, ampak zjutraj jih dobite le, če jih bo dovolj v pasteh. Zahvalil sem se mu kar v naprej, češ, dovolj imam, več ne rabim. Kmalu sem pobral v vrečo moje prve polhe. K njim je še tretji tovariš priložil svoje štiri. Tako sem jih imel res kar dovolj. Na potu proti domu
smo se prav po bratovsko razgovarjali. Rad bi bil zvedel, če tudi v naših kralih še ljudje menijo, da sam hudir priganja polhe na pašo. No, posebne sreče nisem imel. Ni mi vedel kaj povedati. Jože je le menil, naj se za take govoriee dosti ne brigam. Kar z veseljem in dobrim tekom naj jutri spravim polhe na oni svet. Ni se mi treba bati, da bom s tem vragu dušo zapisal. On jih je s svojimi skoro sedmimi križi uničil že gotovo par tisoč, pa še vedno nosi dušo s seboj. Približali smo se vasi. Za slovo sem se rešil še velike skrbi, kako bom te živalice slačil. Jože je dejal, da. itak tega ne razumem, da bom kvečjemu uničil kože in potrgal repe, pa še črevesje se mi bo razlilo po parkljih. Sicer pa mi itak ni za kože. Kar njemu naj jih dam. Kože naj mu pustim, a meso dobim zjutraj lepo na krožniku gotovo, da ga bo moja žena kar v ponev vrgla. Pa ne bo grenko, ker on ne razliva žolca in črevesja. Kakor je rekel, tako je storil. Sam sem pa sveto obljubil, da se bom še vsaj enkrat udeležil tega zanimivega lova. Pri dobri pečenki sem takoj pozabil na težave prejšnjega dne Kogar pa to zanima, naj tudi sam enkrat poizkusi in ne bo mu žal.
osebo. Težaki in bolniki pa imajo pravico na dodatke. Otroci do 6 let ne dobijo mesa in masti, zato pa do 80 gramov surovega masla na teden. Otroci do 6 let dobivajo po 3A litra mleka na dan, med 6 in 14 letom po 1/i litra dnevno, odrasli pa dobijo le posneto mleko. Prosta prodaja mleka je a 1. oktobrom prepovedana. Odslej bodo mleko smele prevzemati samo mlekarne. Surovega masla je določenih 80 gramov na teden za osebo, kruha pa 1900 gramov. Odmera sladkorja se je znižala od 280 gramov na 250 gramov na teden in osebo. Glede drugih živil so določbe ostale nespremenjene.
Celovški policijski ravnatelj je odredil, da se dekleta letnikov 1920 in 1921 javijo k obvezni delovni službi. Prepovedano je pripravljanje kislega mleka, jogurta in sličnih mlečnih izdelkov. Ovčerejci smejo ud striže ovac ohraniti 5 kg neoprane ali 2V2 kg oprane volne za lastno uporabo, ostalo pa oddajajo zbiralcem. Prodaja čokolade,, kakana in kave pa je začasno ustavljena.
UtrmSii E2 22gg©dl©xfirae beneških
Redko kdaj se sliši med našimi ljudmi ime „Beneška Slovenija", pa vendar tudi tam bije pristno, veselo slovensko srce. Tudi tam so naši bratje, bratje nam po krvi, pristni Slovenci. Ime „Beneška Slovenija" se je v našem slovstvu razmeroma pozno pojavilo. Saj pred letom 1848 so bile upoštevane le državne in politične meje. Narodnostne meje pa zelo malo, oziroma popolnoma nič. Tudi francoska okupacija, ki je Slovence združila v provincijo Ilirijo, je nas Slovence premalo povezala v enotno zavest o skupnosti vseh Slovencev in našem sorodstvu do bratov Srbov in Hrvatov.
V italijanskih knjigah in spisih je za beneške Slovence oziroma Beneško Slovenijo zelo star in čisto navaden izraz „Schiavonia Veneta", ki se je rabil med ljudstvom in uradno še do nedavnega časa. Toda odkar imajo Italijani samostojno ujedinjeno Italijo in tudi Beneško Slovenijo so pričeli opuščati to ime, Češ, da so jim Slovenci v napotje pri razširitvi njihovih političnih meja. Kasneje so slovenski goriški in beneškoslovenski rodoljubi začeli rabiti za BenešKo Slovenijo ime: Italijanska Slovenija — Slavia Italiana. Toda Italijani so to ime kmalu prepovedali in mi nazi vam o ta' košček prelepe slovenske zemlje: Beneška Slovenija, to pa zato, ker je bil ta del slovenskega telesa več kot. 300 let pod beneško republiko. Ozemlje beneških Slovencev 8e nahaja v severovzhodnem kotu italijanske pokrajine Videni (Udine) in se vleče ob bivši avstrijski meji od goriških Brd pa do sivega Kanina. Približna meja tega jezikovnega predela proti furlanskemu življu so jugozahodni obronki Čedadskega pogorja, Tilment, Bela, ter razvodno gorovje med Rezijo in Rekolano. Tako omejeni prostor meri okoli 415 km2 in °a njem prebiva sedaj okoli 35.000 Slovencev.
Odprimo življenjsko knjigo tega koščka baše lepe Slovenije, poglejmo kje in kako so živeli naši pradedje, očetje, ki jih je bilo včasih še več in ne samo 35.000, v tem predelu naše ljube domovine, ki je še sedaj v tujini. Zadnji predhodniki Slovencev na tem ozemlju so bili pač Langobardi. Naši pradedje so pridrli leta 665 od severa proti Čedadu in od vzhoda proti Vidmu in strahovali ^uugobarde, dokler se niso z njimi sporazumi! in se ustalili na njihovih tleh.
Zgodovinar Pavel Diakon poroča, da so bdi naši pradedje tako vpliven in mogočen narod, da je naš slovenski jezik zakraljeval ba dvoru langobardskih vojvod kot dvorni jezik plemičev in velikašev. Ni več Lango-ardov, ne njihovih grofov, je pa Še ostal s °Venski jezik, še leta 1457 občevalni in do-aci jezik preprostega ljudstva v sedaj že Poitalijančenem Vidmu. Plemstvo je pa go-°ulo večina nemški. Pa tudi po znanem v|°d°vinarju Markantoniju Nikolettiju (7 1596) ho^0’ se ie za v*adc akvilejskih patrijar-s, v v Furlaniji po vaseh govorilo pretežno fu ,Vebski jezik, ki je bil lep in blagoglasen,
abski pa še neolikan in zlodoneč.
Duhovim beršUa
Kongres Kristusa Kralja se obrača z vso odločnostjo na ves slovenski katoliški svet z resolucijo, ki zahteva poveličevanje nedelj in zapovedanih praznikov. Kako grdo se danes skrunijo božji dnevi po naših vaseh, da ne govorimo o mestih. Prevoz lesa, zidanje, košnja, sušenje i. dr. se vrši pred našimi očmi tako drzno, da poštenega kristjana naravnost zaboli. Koliko se pa skriva dela pri čevljarjih, šiviljah, krojačih, mlinih, žagah i. dr.! Vsak Gospodov dan, to je nedelja in praznik prinese seboj neko prazničnost, ki človeka opominja na dolžnosti Gospodovega dneva. Kdor v nedeljo dela, skrune to svetost in prazničnost in izziva jezo božjo, ker krade Bogu kar je božjega. Ravno po tem se najbolj spozna vas na zunaj, koliko je krščanska, kako praznuje Gospodov dan.
Ni pa le zapovedano praznovanje, marveč tudi posvečanje nedelje, ki se vrši predvsem s tem, da se kristjan udeleži službe božje, sv. maše. Ni dovolj iti v cerkev, pa ne biti pri sv. maši, ki je pod smrtnim grehom zapovedana. Kako ne! Katero opravilo pa bolj časti Boga kot sv. maša, ko se božji Sin daruje za nas za božje usmiljenje, za božje dobrote! Oh, koliko kazni božje bi se že razlilo na grešno človeštvo, da kaznujoče roke božje ne zadržuje sv. maša! Po pravici vzklikne pobožen pisatelj: Kaj smo mi v današnjih dneh kaj boljši kot so bili ljudje pred vesoljnim potopom! In ko se božji Sin vsak dan za te daruje in te povabi, da vsaj enkrat v tednu, to je na nedeljo in na praznike prisostvuješ s spodobno pobožnostjo pri tej daritvi, ali zahteva kaj nemogočega, kaj težkega, kaj grenkega ? !
Ko je Noe stopil iz barke, je v zahvalo daroval Bogu molitev in daritev za rešitev od vesoljnega potopa. Kaj ni nas Jagnje božje odkupilo od vesoljnega pogubljenja s svojo krvjo ? Kaj se ne spodobi, človek, da se še in še zahvaljuješ za to dobroto! Zato pa, da se spomniš svoje zahvale in češčenja Boga, te cerkev strogo obvezuje k sv. maši ob nedeljah in praznikih. Moderni človek pa leta ob nedeljah in praznikih na vse strani, da streže želji po zabavi in telesnem uživanju, le za to zapoved se ne zmeni! In vendar je Bog oster sodnik nad onim, ki se za nedeljsko dolžnost ne zmenijo in jo še z razuzdanostjo' grdo skrunijo, tako oster, da pravi rek: Ka-keršna nedelja, človek, taka tvoja smrt. Nedelja brez Boga — smrt brez božje po mire in usmiljenja! Največje gorje! Slovenci smo znani kot veren narod — kažimo vernost predvsem s posvečevanjem Gospodovih dni!
Patrijarhi so bili dolgo gospodarji beneških Slovencev in Slovenci so imenovali oglejske patrijarhe ilirske škofe. Prvo oblast nad beneškimi Slovenci dobi cerkev že leta 888. Kralj Berengar podari dijakonu Feliksu cerkev sv. Ivana v Laudarju z vasjo vred. Sčasoma si je pridobila oglejska patrijarhija vso Furlanijo. V deželi so imeli veliko oblast, saj so imeli pravico soditi ne-le preproste podložnike, ampak tudi mesta in cela okrožja.
Radi razdora med plemiči je bilo beneški republiki kaj lahko delo osvojiti to patriarhovo ozemlje. To se je zgodilo od leta 1410 do 1420. Čedad se je Benetkam predal sam in njemu so sledila še druga mesta, med njimi tudi Videm, Pranperg, Humit) itd. Tudi beneški Slovenci so zamenjali gospoda z Benečani. Benečani jim niso potrdili le starih pravic, ampak so jim dali še drugih novih ugodnosti. Slovencem so izročili svojo mejo proti Avstrijcem v varstvo kot neke vrste graničarjem in jih zato oprostili mnogih dajatev. Obdržali so Slovenci svoja mirovna sodišča, ki so bila sestavljena iz takoimenovanih so-sedenj. Vsaka sosednja je imela svoja pravila in na čelu sosednje je bil župan ali dekan. Tu so se posvetovali o pašnikih mejah, desetini, farnih potrebah itd. Beneška Slovenija se je delila v sprva dve veliki župniji v šentpetersko in podutansko. Te so se dalje delile v veliko število duhovnij z enim duhovnikom. Ravno tako sta bile sprva dve županiji landarska in mjersinska. Županija je bila oblast v rokah domačega ljudstva. Županiji so bile podložne sosednje (2—3 vasi
ali še več skupaj). Župani obeh županij so si zbirali velikega župana in v važnejših stvareh so se posvetovali skupaj. Niso to bile kakšne majhne županije, saj je landarska obsegala 21 sosedenj in mjersinska 15 sosedenj. Ti dve županiji sta bili kakor avtonomna državica, saj so sodbe in sklepe prečitali v latinskem in slovenskem jeziku in to vse do leta 1797, do prve avstrijske okupacije. Oproščeni so bili raznih dajatev: kakor dajatve lesa za mesta, gradove in ladje, dajatve sena, vseh finančnih taks in mitnine od živine, katero so gonili v Čedad na semenj. Tudi v političnem oziru so bili vedno v dobrem razmerju z beneško republiko. Višje sodstvo so imeli pač Benečani, nižje sodstvo pa, kakor smo že omenili, so imeli oni sami, namreč Slovenci. Vladni oskrbnik je bil le pri obsodbi navzoč. Sodili so v kriminalnih, civilnih in najkriminalnejših zadevah sami. Meseca marca leta 1797 je premagal Napoleon vso gorenjo Italijo in zavzel Videm. Nato so Francozi zmagovito prodrli čez Pontebo in Predel in prišli celo do Ljubna. Avstrija je sklenila mir z Napoleonom v Kampoformiju 19. oktobra 1797 in tedaj je prišla tudi Beneška Slovenija pod Avstrijo. Priznati so morali direktno avstrijsko oblast in konec je bilo njihovih ljudskih skupščin — sosedenj in županij.	(Konec prihodnjič.)
n ©ti*© raji
V zvezi z volitvami v senat so hrvatski listi pisali, da bi morale biti volitve tudi v narodno skupščino. Zaradi sedanjih težkih razmer pa se še ne ve, kdaj bodo te volitve, čeprav si vlada na vso moč prizadeva, da bi se razmere doma čim prej uredile. Prav tako zahtevajo Hrvati vsaj volitve v hrvatski sabor. Kajpada je poprej potrebno, da se izdela dotiena uredba in določi volilni zakon. Se poprej pa bi morale biti prenesene na banovino Hrvatsko vse tiste oblasti, ki ji na podlagi sporazuma pritičejo. To bo v nekaj tednih docela urejeno.
Preteklo soboto in nedeljo se je mudil doma v Sloveniji minister za javna dela dr. Miha Krek. Takoj v soboto zjutraj je odšel k banu dr. Natlačenu, kjer sta se pogovarjala o banovini Sloveniji, kakor so poročali belgrajski listi. Banovina Slovenija je Slovencem nujno potrebna, dasi so razmere pri nas res v marsičem drugačne kakor na Hrvatskem. Zato tudi ni nikjer zapisano, da bi morali pri nas tako rekoč kar po opičje presnemati vse tisto, kar bodo Hrvati napravili. Slovenski in skupni državni interes zahteva, da ima banovina Slovenija tako oblast, ki ji bo koristila. Zlasti ja treba naglašati poleg
darska vprašanja, ker brez urejenega gospodarstva nam nobena banovina- me: more koristiti. Pri vsem tem nas mora vse voditi?misel,'i da mora oblast prihodnje banovine Slovenije biti taka, da bo od nje narod kot celota kakor tudi njeni sestavni deli, stanovi, imel korist, ki bo obenem korist skupne države. V tem oziru je bilo prav pretekli teden naglašeno, da je prihodnji banovini Sloveniji pridržana velika naloga, urediti vprašanje naših kmetij in pa naseljevanje kmetskih gruntov, ki ostanejo brez gospodarja, z ljudmi, ki so kmetje, da se prepreči, da bi slovenske kmetije prehajale v roke tujcev in špekulantov.
Glasilo Kmečke zveze „0raču je v zadnji številki prinesel važen članek, kjer med drugim kmetom svetuje te-le stvari; Nihče naj ne prodaja svoje kmetije1 Če vse drugo pade, kmetija ostane! Naj bi ljudje tudi ne držali svojega denarja, če ga kdo kaj ima, brez potrebe doma. Ta denar je odtegnjen skupnemu slovenskemu gospodarstvu. Dalje naj ljudje v teh razmerah ohranijo mirno kri, ker razburjenje največ škoduje. čim bolj bomo mirni, tem manj škode bo.
Predsednik vlade dr. Cvetkovič in dr. Korošec na potovanju po Južni Srbiji
Veliko pozornost je vzbudil govor, ki ga je imel naš voditelj dr. Korošec v Skoplju 8. t. m. Naglasil je sledečo misel:
Vstal sem, da bi se zahvalil za lepe pozdravne besede ministra g. Antipalmarkoviča in vam. Te dni, ko se je zvedelo, da pojdem v Skoplje s predsednikom g. Cvetkovičem, so me mnogi spraševali: Zakaj pa hodite v Skoplje ? Pojdite v Ljubljano, tam je vaše! Mislim, da
nihče tistih, ki me je tako spraševal, ni gledal naprej. Če nikdar, zdaj je položaj tak, da moramo vsemu svetu pokazati, da smo enotni! Rečem vam: Ako bi vaše planine in vaše ravnine bile, kar Bog ne daj, v nevarnosti, sem prepričan, da bi vsi rojaki moje dežele rekli: Oni tam so v nevarnosti, pojdimo jim pomagati! Prav tako pa sem prepričan, če bi naše planine in naše ravnine bile v nevarnosti, da bi prav tako rekli: Slovenci so v nevarnosti, moramo jim hiteti na pomoč! Danes je tak položaj, da moramo vsemu svetu pokazati, da smo krepko povezani med seboj, da nas nihče ne more razdružiti. Hočemo svojo domovino braniti, če bi bila, kar Bog ne daj, v nevarnosti od katerekoli strani.
Prišel sem semkaj med vas tudi zato, da pokažemo, da smo mi vsi iz ene stranke, iz Ljubljane, Skoplja, Niša, Belgrada itd. enotni.
Novice
Kočevje. V Gospodu je zaspal 13. t. m., previden s sv. zakramenti, kočevski župnik, dekan in častni kanonik gospod Ferdinand Erker. R. i. p. Prihodnjič prinesemo poročilo o njegovem delovanju.
V četrtek 12. t. m. se je v bližini mestnega kamenoloma ustrelil strojnik g. Perza g. Eppich. Kaj je pognalo mladega moža v smrt nam ni znano. Bil je sin umrlega strojnika mestne elektrarne v Kočevju. Še ni dolgo, ko se je vrnil od vojakov.
Kat, prosvetno društvo v Kočevju je v ponedeljek 9. t. m. za peto obletnico smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja priredilo žalno akademijo.
Poročajo
Dolga vas. Prejsen teden je pri nas priredila Zveza selekcijskih zadrug v Ljubljani premovanje živine. Obe živinorejski zadrugi sta razstavili živino svojih članov. V splošnem letos ni bila slika živine zadovoljiva, to pa radi pomanjkanja krme. Toča je zbila prvi pridelek, povodnji so oblatile cele travnike in njive, krave veliko trpijo, ker pri nas obdelujemo vse le s kravami, tako da v celi občini ni par volov, zato so krave iztrpljene in brez večjega mesa. Razdelilo se je 6500 din nagrad. Največjo je potegnil rodovniški plemenjak g. Fr. Dejaka, član prve živinorejske zadruge- Marsikaj korist-•» neg£ prinese ,j'avno premovanje živine, zato je
. u8MBevit|vi;žadruge£ ika^ dobra ,*,«nieefce.> '
JsIeodoL Delavstvo na lesni tovarni kneza' Auersperga je z žalostjo prejelo vest, da je nenadno odpuščen iz službe dosedanji obratovodja g. Fr. Šteblaj, ki je bil kot marljiv, zanesljiv in pravičen vodja obrata pri delavstvu zelo priljubljen in je užival splošno zaupanje. Delavstvo je sestavilo spomenico, ki jo je v deputa-ciji izročila gospodu knezu s prošnjo, da ostane g. Šteblaj na sedanjem položaju. Upamo, da bo firma to tudi v lastnem "interesu ugodila.
Mozelj. Naš Prosvetni dom je zares ppstal središče novega življenja nas Slovencev v Mozlju in okolici. Ob večerih — delavnikih posebno pa ob nedeljah popoldne oživi, ko se zbira mladina in se vadi za prvo nastopno igro, ki se vrši v kratkem. Spopolnil se bo še s knjižnico in čitalnico, tako da bo služil svojemu namenu, naši izobrazbi.
Ribnica. V nedeljo je bil sestanek krošnjarjev, ki hodijo po zaslužek s suho robo v Nemčijo. Pod predsedstvom načelnika Rešetar-ske zadruge g. Škulja smo se razgovorili o svojih željah, ki jih imamo za olajšanje na-
Vino
pristno, po konkurenčni ceni dobite pri Centralni vinarni d. d. Ljubljana VIL
Frankopanska ulica št. 11.
šega zasluška. Naše sklepe je odnesel g. načelnik osebno v Belgr&d, da skuša osebno izposlovati pred vsem lažje pošiljanje mark domov.
Ponikve. Po dolgih letih in prošnjah se je nam uresničila naša želja, da smo dobili svojo šolo. V ponedeljek je bila slovesna otvoritev. Šola se nahaja v hiši Škulja Antona in bo dvo-razredna z oddelki. Potrebna je bila ta ustanova za nas, koliko so otroci pretrpeli mraza
Hitlerjev govor dne 6. oktobra 1939
v nemškem državnem zboru v Berlinu. V tem svojem govoru je dejal, da Poljske ni in ne bo več in da sta Nemčija in Sovjetska unija na vzhodu napravili red in ustvarili stanje, ki bo ostalo in ki sta ga obe sklenili odločno obdržati in braniti. O zvezi s Sovjetsko unijo je dejal, da služi miru in stalnosti v Evropi. Nemčija, je izjavil Hitler, nima več v Evropi nobenih zahtev ter ima prijateljske pakte in odnošaje do vseh držav, od katerih ničesar ne zahteva, kar pa se tiče Francije, Hitler ne razume, čemu se sploh bori z njo, ko pa Nemčija od nje ničesar noče. Glede Anglije je rekel, da Nemčija ne nasprotuje nikjer angleškim potrebam in koristim, ampak se samo brani pred njenim vmešavanjem v nemške interese na evropski celini. Hitler je ponudil Angliji in Franciji mir, ki pa mora sloneti na stanju, kakor sta ga Nemčija in Sovjetska Rusija ustanovili na vzhodu. Mirovna konferenca pa naj se peča tudi z ostalimi še nerešenimi vprašanji, med katerimi je prvo vprašanje vrnitve nemških kolonij in pa vprašanje splošne razorožitve, če pa ti dve državi mir odklanjata, se bo Nemčija pač borila dokler ne zmaga.
Daladierjev odgovor Hitlerju 10. oktobra
Med drugim je dejal: „Ne Anglija ne Francija nista šli v vojno, da bi zatrli druge ideologije ali pa zavojevali tuje ozemlje. In Anglija in Francija sta šli v vojno, ker je Nemčija hotela nasilno zavladati nad Evropo. Nemški nastop proti Poljski je bil samo poslednja etapa dosedanjega razvoja: najprej zavzetje Avstrije, nato Češkoslovaške in zdaj Poljske.11
„Kaj je rekel Hitler v svojem zadnjem govoru v nemškem državnem zboru?u je nadaljeval Daladier. „Zasedel sem Poljsko. Zadovoljen sem. Napravimo zdaj mir!“ Tako je govoril tudi po zasedbi Avstrije, a nekaj mesecev nato so prišli na vrsto Sudeti. Takrat je ponovil ista z.ago-lovila, a nekaj mesecev nato se je Nemčija polastila vse Češkoslovaške. Tudi tedaj so nam rekli v rajhstagu, da noče Nemčija ničesar več. In isto se ponavlja danes.
„Mi si iskreno želimo odkritega sodelovanja* med narodi, toda nasilje odklanjamo. Zgrabili smo za orožje proti napadu in dokler nasilja ne stremo, tudi orožja ne bomo odložili.11
Daladier je končal z besedami:
„Francija je vse storila za ohranitev miru. Francija ni nikoli zatirala drugih narodov in jih tudi danes ne zatira. Zato je njena stvar pravična.11
Chamberlain odgovarja Hitlerju 12. oktobra
pred spodnjo angleško zbornico. Med drugim je dejal: „Jasno je, da je bil Hitler odločen, da gre v vojno proti Poljski. Naj je bila njegova želja, da pride do boljšega sožitja z Anglijo še tako odkritosrčna, vendar ni bila zadosti močna, da bi ga bila prepričhla, naj odloži napad na svojo sosedo. V protislovju z vsemi svojimi dejanji, o katerih se sedaj Hitler hvali, da jih je izvedel in pe strašnem nasilstvn, ki je stalo dragocena življenja tolikim Poljakom in Nemcem, ki so bila žrtvovana samo zato, da bo nasičena njegova želja, da se uporabi sila, pa prihaja sedaj isti nemški kancler in nam ponuja svoje predloge. Ako je še obstojalo upanje, da bomo v teh predlogih tudi našli vsaj neke po-
in kaj še vse na dolgi vsakdanji poti v Dobrepolje. Zdaj bo pa vse to odpadlo, kar pomeni pridobitev na času, na zdravju, na obuvalu in odstranitev marsičesa, kar otroci na dolgi poti lahko uganjajo. Naša zahvala gre banu g. dr. Natlačenu in pa našemu skrbnemu župniku g. A. Mrkunu! Da je s šolo tudi vas mnogo pridobila, tega se tudi zavedamo. Hvala vsem dobrotnikom !
skuse, da hoče popraviti storjeni zločin proti človečanstvu, ki je sledil v tako kratkem času kršitvi pravic češkoslovaškega naroda, moramo sedaj izpovedati svoje razočaranje: poljsko državo in poljske državnike zasramuje ... In Hitler pristavlja, da spada tisti del Poljske, ki jo je zasedel, v nemško interesno območje in da se bo to vprašanje uredilo samo sporazumno med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Končno oblikovanje poljskega ozemlja in vprašanje obnove poljske države se po Hitlerjevem mnenju ne more odločiti z vojno na zahodu, edino le po Nemčiji in Sovjetski Rusiji.
Potemtakem smemo misliti, da so mirovni predlogi, ki nam jih Hitler sedaj ponuja, osnovani na zahtevi, da naj mi enostavno priznamo njegovo zavojevanje, kakor tudi vsako pravico, da še naprej dela kar hoče z zavojevanim narodom.
„Ne morem pa preiti,u je rekel Chamberlain, „Hitlerjevega preloma načel, ki jih je dolgo pridigoval. V Nemčijo je vključil mnogo milijonov Poljakov in Cehov, čeprav je mnogokrat zagovarjal nasprotna načela. S Sovjetsko Rusijo pa je sklenil pakt potem, ko je pre-mnogokrat napadal boljševizem.11
„Čista resnica je, da po naših dosedanjih izkušnjah danes ni več mogoče verjeti v besedo sedanje nemške vlade, besedo, ki je nikdo ne podpira. Naša politika ni, da bi Nemčijo izločili iz mesta, ki ji v Evropi gre, Nemčijo namreč, ki bo živela v lepem in zaupanju polnem razmerju z drugimi narodi. Nasprotno, mnenja smo, da ne bo mogoče odstraniti svetovne krize, ako se ne vzamejo v poštev vse upravičene težnje in potrebe vseh narodov. Kadar bo prišel čas, ko bomo delali nov mir, si bo angleška vlada v svesti, da ni upanja, da bi nastal nov svet, ako se ne posreči, da ne pridemo s pomočjo razgovorov in sporazumov do uresničitve teh teženj in potreb.11
Anglija ni šla v vojno z namenom, da se maščuje. Kdo pa je ovira za dosego thkštiega miru? Nemška vlada, in edino nemška vlada. Nemška vlada je bila tista, ki je s svojimi ponovljenimi nasilnimi napadi oropala Evropo miru ter udarila v srca vseh njenih sosed občutek nevarnosti, ki nikoli ne mine, in strahu, ki vedno traja. Vesel sem, da vlada v tem pogledu popolna soglasnost med francosko in angleško vlado.
Vse tri baltiške države pod ruskim protektoratom in to: Estonska, Betonska in Litva.
Enaka usoda čaka Finsko!
Ugrožene sta tudi Švedska in Norveška in to zaradi pogodbe med Nemčijo in Rusijo.
Rusija ima aspiracije tudi na Balkan, pa je zadela na odločno stališče Turčije in Italije, ki noče nobenega tekmeca več v Sredozemskem
morju.
Na zahodni fronti se vrši z manjšimi boji kanonada, na morju pa se večkrat spopade angleško brodovje z nemškimi zračnimi silami.
Kočevski Slovenec
je narodno obrambni list. Vljudno Vas prosimo, da zaostalo naročnino za to koledarsko leto poravnate po priloženih položnicah čim preje!
Govori treh
Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole
Vzajemna- zavarovalnica v Ljubljani
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - Jamstvo
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč“.