ry i}tf vn j j *'
k>T UiU i.
3MK»s.jgjBEaMBii^ra»8rac:«B»aawmrraa«cre.»«?aBi»«aaaagBrs..y.«.
TRGOVSKI LIST,
»Ta-Ta« detuc^f
j mr, ki fja je ljudstvo- prihranilo. Uničila bi se osa sredstva, ki so nastala z delom in žrtvami. Zato r,o soiomb voditi lirtaidtitte politike,
2 utirala proti sefei
Solidarnemu protestu becgrr.j-©l£ega trgovstva -preti dovolitvi .veleblagovnice -Ta-Ta-: se je pridružila tudi — »Ta-Ta«. Kakor se-zaprli .vsi beograjski trgovci svoje lokale, tako jih je tudi zapila (—
»Ta-Ta«. Tako je »Ta-Ta« demonstrirala proti sebi. ,
as na.. «w>U>«*x<»a>bq»= način zahvalila vliflft *"<“‘‘vcTiJco usluga, kp^-^te bila storjena z nfi.jffl<adSS3b'6 o trgovinskih obratih 2 -/p fCleprn v pomolil ^ ta uredba za jffa-To« naravnost |
odrešujoče darilo, se je vendar | «adsxji »Jugoslavenski Gvcždja-r« tudi »Ta-T1a« priu-ružila splošnemu j je pbjavil pod gomjito naislovoaE protestu proti tej uredbi	j	članek, ki ga ponatisikujeano v ce-
Nekateri pa skušajo cleme-nstra- h«{iVn ki so glasi:
'cij-o »Ta-Te« tolmačiti tudi ha ta j »problem .Ta-Te‘ je postal znan. način, da so je »Ta-Ta« bala, da | iajM rCSim sl-cjem -naroda v na-, bi ji kdo razbil izložbena okna, če Uj. i:plavi) <icčim je kot načelne* ne bi imela lokala zapi tega. Mne- j vprašanje pri naš iar po svetu bolj
novih dohodkov za oboroževanje pa se ne sme zadušiti podjetništvo z novimi davki. Ne smemo misliti, da podjetja vzdržo vsako breme.
Če je oboroževanje neodvrnljivo zlo, .potem moramo, potem je treba ljudstvu odkrito povedati, da
k, bi znižala veljavo denarja.
Država mo-a od ljudstva naravnost zahtevati žrtve. Pri iskanju
BEZznasaHER&Essnc&eK: .jnuisaBasilBSzniaiaBSEESsacsEzsnMHr•
ti
.; j žrtve nci/.ogibnfe, ker ni računati na pomoč iz tujine ...
Proračun mora biti v redu in uravnovešen, zato pa se mora gospodariti- nad vse varčno. Varčnost bo na ta način rešitev za samostojnost.,-državo.«
» fMK*
til ,*?**»
treš&m*
*x && w <iua
n ja smo, da je ta razlaga brez vsake utemeljitve. Kajti na eni strani je policija v Becgradu tako dobra, da bi že znala »Ta-T-o« zadostne zastražiti, na drugi strani pa se tudi ni bati, da. bi trgovci segli po takšnih sredstvih. Trgovstvo se beri za tako- pravično stvar, da se poslužuje lc legalnih sred e te v. •
Vsa' stvar pa dokazuje, kako malo zanesljiv je tuji kapital, Iti se ne obotavlja tudi iz praznega stra-hu 'demonstrirati^rnti rrftfriiBade*
' Fred bližnjo noveMzadj® obrtnega, zakola
V. soglasju s splošno zahtevo -po-inoveiiz-acijri -obrtnega zakona- jo zaprosila zagrebška trg. industrijska zbio-rn-ica ministrstvo, da ee obrtni zakon cim -prej n-ove-lira. Trgovin« Sko ministrstvo- je sedaj spo-roililo-zagrebški zbornici, da je minister za trgovino že odredil, da se začne pripravljati nova izdaja obrtnega zakona. Ministrstvo bo pri tem upoštevalo gradivo-, ki so mu ga' poslale zbornice. K sodelovanju ,pa bodo še enkrat pozvani zastopniki
vsem ustrezal. Upajmo, da; bodo Le -obljube tudi kmalu uresničene in :da se bodo- pri novelizaeip obrtnega zakona ir,-.oštevale tudi vse, žc ponovno navedene zahteve trgovstva:	y
L?to3Mja koruzna žetev
Po cenitvi kmetijskega ministrstva bo letošnja koruzna žetev najboljša, kar sme- jih imeli. Kmetijsko ministrstvo računa, da bo- znašal letošnji pridelek v posameznih banovinah:
mili’o nov ali na 1 ha
I0r:> '9	s-t-oto-v		stotov
H vardarskl	2,03	12'4
T v ii/ttSKl 1 •	3,39	143
’ 'dravski	0,53	140
\ti drinski	5,70	371
’i donavski	24,22	201
zetski	L 32	148
l^morriv-iki	6,30	18 0
T primorski j Savski-	0,97	18’6
	8,60 '	197
k upr. Beograda 0,11		.23'5
vsa Jugoslavija	53,32	20‘2...
f: D-o-sedaj je bil dosežen na 1 ha največji c. m os 1. 19114. ko- je znašal 19*4 stota, letos Je z 20*2 stote znatno prekoračen.
■ A; Kako se naj plačuje oboroževanje
'Guverner Češkoslovaške -banke dr. Englis je imel v Napajedlu- v proslavo 40ietni.ee tam usnje hranilnice govor, -v katerem je med -drugim dejal:
»Prišel je čas, v katerem je važna misija kreditov, ker potrebuje država -denar za svojo obrambo. Potrebna sredstva si more država •nabaviti na tri načine:
L z davki,
2. s posojili ■ pri -državljanih in
3. z -operacijami na svobodnem -igu, s tiskanjem bankovcev itd.
Co bi država izbrala tretjo mož-:t, potom bi bil ogrožen -oni de:
znan iy. 1 imenom -trgovskih obr# i-o-v veKkega obsega oziroma vela-bla-go-vlic,
Ta vrsta trgovskih obratov £o malc-ni lizginja -p-c- svetu, ker s.e trudijo kop redne države, da d?raj-» t.4 neprijeten po jav, ki- j6 nft eni st rani v škodo- samostojnih ligi. vin, ml dragi- strani pa -opremJ?s revne 'riroš-nike s obtienim, losa neka-kirv-ostni-m blagom-, ki iJvi-ra iz serijeke proizvodnje ter dejanske škefcuje inalenm člo-vck(i.
D-cvclilel ki izvira iz rio-ve ivf.sdbe, iz-dLie- tik p/ed pre-nfeha-njr-m veujav\-osti -prejšnje, do-vilju-ja kot d:. V-z&n o-c* pcslcdhujc tvrdke - Ta ' A«, istočasno .pa | svojim -nastankom ih cbjavljenjrfm dokazuje, da juri stojah« otpastem prav nič ni zaAltoisteuuo- tfgp-vcev in trgovskega sVvnu. j
Ne sodimo; z m-o-rato-rijsMega stališča glede zu-čAtfe trgemev. Nasprotno, zlasti gfcde- stef-ke, smo; bili v,e-in.O' proti -mliativai-m ukrepom tudi takrat, Sadar fe -bito govora -o- -potrebi zašilite -trgovca, kor sta -bila bančnik ii km-e-t vendar zaščitena. Tudi tak-mt |e na-ša stroka nastopila energiči-ccproli posebni zaščiti trgovcev, tor s-mo bili prepričani, daj ano-re trgovec v vsakem primera z, i-ttdjjkduaino -raz-'.Tdn-vijo -priti uai J?-Wšiiie- tudi brez zaščite: in br<* ovir1, ki izvirajo- iz. raauh moratorijs-kili uifre-
p>; -	j	-
i’o-da zadevo »Ta-Ti« jc treba presojati s čisto /druglga. stališča., ker njem j gla.v>4 -tleisiearri niso domači lisutjo in, aena,}. s katerim se ta družba usfonsVljl., ni domač denar.	1	*	t
Maionja s-m-o-, Aa n: ti državno oblasti niti imroferd zastopniki no smejo dovoliti, ; da r., ta način ustvarjamo drugo Moki to ali Španijo, v katerih is navad riž investiran tuji IbtrpitJ in žbp£ katerega je tudi v glavJhem priMo -Jo sve-i ovni h bo-jev aa tern. oiemlju.
Vse vlade d-d začc(ka| te države in r*i režimi do danes, IfdtoT da, bi naravnost ie|mova!i v tem, kako bi čim DMinj Idobrega. -st<wili za trgovski stan |b kako bi V zvezi s tem Wm bolj ustregli tiitereve-in njisprcinib ekapin in gosp^odarskih paneg. Kar M trgevei zahtevajo, io se otlkltuija in odpravlja, 6c pa. kdo nekaj :zahteva, kar \c v nasprotju z intcrop.j trgovstvi, potom so takoj r*aide oblika, dc'1'he ntere ustreči tej eahtovi.
Tako je 1 tudi z zadoi|o tvrdke I'a-Te«. Mi- kot -or-goti |,tfoke, ki je -naj-manj zaiinie-iesiraiM’ na tem vprašanju] mo-ramo povzdignili proti takšni politiki, ki se-izvaja priti trgovskimi interesom. Je v resnici že popolnolia nerazumljivo,/da. oblasti ne nVcŠtcvojo zahteve' ,iiad 120.900 ti A-včcv ih nad 300^000 obrtnikov, hlkatorim je treba prišteti še vclikq število industrialcev, ki se ramo rami bero ptati tvrdki »T;> Tn«,\da pa ene-nu/ samemu podjetju hr.vzlic vsem protestom deirceaijo. t^Iera-zumljp;o- jo v glavnem to, da clajo-naše.jdržavne oblasti prav! neld tuji pc-djtetoiiki skupini in nekihl;-«di| ivsifki, ipa čeprav naspretujef* ^ tein željam in interesom po-l mi-
lijona jugoslovanskih gospodarskih I l&koni- bere za dobro- in blag-osta-Ijn-ii.	svojega	stanu	in	-državnega	g>
C\ pa za-dov-o .presojamo s prav?
Ae-gas\ in gcs-podarslccga! stališ^, p-otenme nam odgovarja, d-a je' t-o zakoasM- predpis. Toda vpraišŽmo: ali. jo kV višji -£aI:-?-n kakor jc volja naro-dV?!
V za-dAi »Ta-Te« se ne sme prav za .preb nič pisati v/listih. Ali ni žalostno;: da naša/ cenzura v Beogradu plo^ii -vse čpo-pisne vesti o- vprašanju «.»Ta-T&«? Vzemimo--pri-nter »Trg-o-vičlkjA nc-vin« v Beogradu. Ker 0-ne'Mit organ trgovinskega g<»podamva možato ih hrabre branijo jptVese trgovskega stanu, jšh /enzif^a -ne-n: miljeno pleni in "brp. obzida, samo. da; se -cmeiii be-srfda »Ta-Ta«.
Če se rfore tu koaw: kaj očitati1, potem sd mora reči, so nepri-j a tel j i Aaše-ga 1: orodnega, gospodarstva ^ni, Id proti zagovmmitk-o-m tr~ gov^Kih iratereso-v n-asto-p-ajh s takšnih? orožjem, ne- pa oni, Mi se s /
mmtk atu
tr
s-
Letos je v Ljubljani gradbena sez-ona dokaj živahna ter se gradi več impozantnih, stavb. .Tako jo bila -baš te cliii dozidana v surovem stanju lepa palača E. M. Maye-rjfi, hitro se dviga tudi ženeva palača Letela .»Slon« in začeli so- tudi žc graditi palačo banko »Slav-ije«, Ivi -b-p med vsemi temi novimi stavbami hajvečja.
Gradi na. tako imenovanem D-u-kiče-vem bk-iku na vogalu Tyrše-ve in Gajeve ulice. StavbiŠče je bilo zelo drago in je unenda dosedaj najdraže plačano- stavbišče v vsej Ljubljani. To pa tudi zato, ker sega velik del stavbišča čez regulacijsko črto. Za celih 12 in se namreč mora pomakniti nova stavba nazaj. Seveda pa je tudi res, da ja stavbišče oa enem najbolj krasnih -mest, v sredi ceiitra nove m-o-derne Ljubljane.
Te-nielje za n-ov-o- palačo so že zaceli kopati v septembru in segajo 9 metrov globoko. Nova palača bo- namreč na nekaterih mestih dvakrat p-cdlcleiena. Ob Tyr-ševi cesti ho- n-o-va palača dolga 31 metrov, <3b Gajev j 3-9 in v novi projektirani ulici med Ga jeva in Puharjevo ulico 31 111. Do-voz v novo palačo- bo- lc- z nove ulice, s Tyrševe bo- dostop le za pešce, glavni vhod pa bo- iz Gajeve ulice. Talt-o bo tudi pi-o.metnim ozirom v popolni meri ustreženo.
Da se dobro izkoristi drago rtavbičč« — 2C00 din za ih* —■ bo stavba visoka. 30 m in bo -imela 6 nadftropij ter podstrešje. Nova palača' bo torej 8e ne&oj&o- višja kakor pa so hiše Dukičovega bloke. V pritličju bodo trg-o-vski lokali, ki s-a že vsi oddani, v prvem i-n drugem nadstropju lxs-d'0 po-sldvni pr-o-Btori banke, v ‘ ostalih arad.strcp-j-ih pa dve in trosobna stanovanja, ki bo-J-o urejena’ seveda z vsem k-onf-or-oin. Vseh stanovanj bo 38 in je tudi za ta staco--vanjn živahno zanimanje.
Pr-Oijektait nove palače, -ki- bo v ,resnici v okras Ljubljani, jo inž. Medved. Vse pridobitve moderne tednike jc uporabil inženir Medved z 1 novo palačo. Tako je med -dnrim projektiral poseben iz-olacijs-kijašek, ki bo zadržal vse sunke in tresljaje težkih voz. Nadalje je ioskrbel za zelo praktičen načij oddajanja 'smeli. Vse o izpelj a-
k>o-da.rbtva.
'Bedi kakor koli1, ostajajoč i/k te-rmto izražanja, fci je dovoljeno tudi -o-\cenz-u-re, rJka-ko-r n (/moremo -odiobravati s-tališča pristojnih oblasti glade njihovega c-Jno-sa do tr-gaviinsKtga g-oeipe-daiAtva ter zlasti še gkde dovc-Uive- peelc-vanja tvrdke VSn-Ta
Brez dvdkrta- jč najnovejsa gesta •pristojnih e\la^ti dokaz več, da ne smejo- trge',-V v svojem boju za cb-stanck nl?\>riSak»vati od njih. To jo va-žnA fV-z nanje-, s kalc-rian je treba r<Ru-na* in na lej podlagi tudi' zi'dafti sve-jdk b-o-d-c-čo- orientacije.	\
Tujci v tvrdki »lV-Ta« so tc pet premagali nacionalroV gospodarsko ljudi, To- pa -mo-ra iVi v opomin tudi/enim, ki eo to zniW dovolili, pa--tudi	so- se p-ustiii preč
ma-gali.«
BaE»«c«aaR5SimaHro?<®3^2$23!a$st5saiiii 225 »I	n'iT,	Sit
u
«Ss* © ^ Ra
ne ©kozi poseben steber. Tudi vzidane cin ar e, kakor eo splošno uvedene v Ameriki, bo imela n-ova palača. Trije lifti bodo skrbeli za lahek d-ostop v vsa stanovanja, seveda pa bo imela palača tudi centralno- kurjavo.
Statične račune je izdelal naš priznani stalili inž. Stanko Dimnik, načrte za centralno1 kurjavo, vodovod-, plin in sanitarno opremo inž. Likar, za električne napeljav^, in neon luč ter. dvigala univ. prot. inž. Horvat ter ing. Vajda. Naši prvi strokovnjaki s-odeluje-jo' torej pri tej palači.
Ljubljana bo z novo palačo silno .mnogo pridobila, kar je zasluga ban-ke »Sl-avije«. Znova se vidi, kako, so domače zavarovalnice nam vsem v korist!
Ecununski izvos živina in živalskih proizvodov
Romunija je v prvih devetih mesecih izvozila: konj za klanje l'Q 1-6
	1-837	1930	1935
	•tisoč ‘.riav		
gevedi	32-2	348	55‘8
pr-ašičev	122'8	146'5	85‘4
ovc	1S‘2	18‘2	97*1
konj za Itlarje J‘6		1’6	2*8
svinjskega	1937	193C tisoč kg	1935
mesa	1087	68	99
s-toninc	483	499	724
svir-i-ake			
-masti	2635	371	—
Iz tega. se vidi, da jc izvoz govejo živine in tudi prešičev nazadoval, tom b->5j pa mg rast el i--vn^fc. mesa in masti.
»Shižhenf list«
kr. banske ur vino z
instalacij boclo smisel:i
mre dravske ban-o 7 ^dQ. 3. n-ovemb-m bbjavlija: Liedbo o- razporeditvi krajev ali Sol, na katere se nanašajo pc-goii-, predpisani v prvem odst. g 101. zakona' o ljudskih'š , -s'1 — Uredbo- o trgov inskih -ek ra-tlli velikega obsega- — Pravilu Tv c strcLcvnorn odboru za gc:-:!.ie proizvede pri za v-odu za pc-speše: anje zunanje trgovine — Proosn-cvo; banskega sanitetnega sveta -dravske banovine — Razne razglase sedišč in uradov ter razna druge objave.
Pl S pr s v
Kraki Boris je sprejel v avdienci augležkega mimstrskegd pr-edsed-nlka Chamberlaina in ziinar-jega ministra Edcna.
Bomunska vlada j-e na svoji zadnji seji sklenila, da ččstopi takoj, | ko- se vrne kralj Karol iz češko- j, slovaške. Ministrski predsednik: Tatarescu ja odpotoval na sv-o-jb i: posestvo. V ja-vnestt so. se tako-j j začele delati razne kombinacije, kdo- 1 bo sestavil novo vlado. S-pi-ošno se | misli, da pridejo n& vlado naoiai- s malini' zaranisU pod vcclstvom M3w| h-e-lakeja, ker so dobili ti pri aa-d-.: njih c.ib-činskih v-c-litvah relativno večind.	-|
Bruseljska konferenca gMe:; nila, da pošlje novo- noto japonski1 f. v-ladii, da so. udeleži'bruseljeka kon(- i ferenc©. Bruseljski pc-slanik % To- | ki-u je japonski vladi novo noto že;: izročil. O njej jc. razpravljal nato -japonski kronski svet, ki najftclfl povabila n« -bo- odklonil, pač pa j stavil takšne pogoje, ki' b-o-do' pralc-tlčno pomenili odklonitev povabila.
Med Poljska ?n KemčJ.j® -Jo bil Jj sldemjcn dcGO-vo-r zaradi manjšin'1 tar je bila s tein napetost, ki je 3 naštela zaradi za.dnjih dogo-dkov, 1 likvidirana, HiiJsi' je sprejel v po- i sobni avdienci Vv-.lsfcvb polji/to ) mar- 'T-ve v Ka-nčiji. Je lc- pr M, da ; jo Hitler sprejel nenarodncsociali-s':L'o ©"iganizacije- v Nemčiji?
Objavljeno je bila besedilo polj-. rizo-Romšfes aanjto&e pa-gedbe.
V pcjefciii izjavi se obe državi zia-vaaujeta, da bosta spoštovali vse, pravice manjšin, da mora manjšina - svobodno gojiti svojo na,i'C'.š::c£'t, da se ne b-osto' v hi-ecmer vmešavali v verske- in -karitativno organizacija manjšin ixl' da tordi ne bosta pr- -kušato asimilirati pripadnike narcidne- .manjšina Manjšine pa so dolžne ohr-aiiiti popolno lojaln-ost in zvestobo' do države, v kate-ri živijo.
Neinsko-japonsko-italijansM pr-o-tekomnnistlčni pakt jc bil podpisan v soboto v Rimu, in sicer so ga podpisali za Nemčijo v. Ribben-tv-c-p, r.a Italija zrm. min, Ciano-m za Japonsko vcle-pcslandik Hato. Pakt ima 4 člene ter v glaivncto -dolo-ea, da se Italija pridružuje nemško-japonske,mu piro-tikrmu-ni-stične.mii bloku, kj Jo bil sklenjen pred en\n lotom.in da more k novemu paktu pristopiti vsaka država.
Po pod pj.TO pakta vj! trije. podpisniki pakta podali krajše izjave, v kateri poudarjajn, da je.
umiral pr Vi sr.jCBttl koimuniatič-no uc’t ameja, ki da- je r.r-vuinii. evropskemu miru, da ni novi pakt nanerjen. proti nobeni drugi državi in dr, jc poroštvo za svebeden' razve j narodov. Povedane so- bil? šc nekatere druge frase, M so ob takšnih prilikah izrekajo.
Evropsko časopisje no p-viprvuje novemu paktu posebnega posr-.:na in, Irance* -1 licti I :išajo, da j» Mussolini s podpis;: .u pakta ustregel Ne-rnčij’ u-3 da bi pri tem kaj tvc-gč-1. Itolijanskc- in neinške ča-se-pte j o pa seveda pišei o- zgodovinskem porner-u novega: pakta, ki -da jc naj-večji dogodek l-ct-očnjc-ga leti.
Jap-cnd so zasedli Hrmgčo-v, k: tiso je izkrcalo; več njihovih moto-riziranih odidelkov. S tem je nastala na šangajsici frčn-ti- čisto nova situacija, ki je ga Kitajce precej nevarna,, ker bi megle- biti r.e-katere kitajske čete odrezane. Su-čava. Japonci- še vedno niso mogli-prekoračiti. Iz Tokia pa, javljajo-tudi o zmagah japonskih čet ra, severnem’ bojišču, Bprednj-c straža Japoncev so vkorakala v Tujuan, glavno mesto pokrajine šanoj. Kitajci clel teh j ap-oni^dh sma-govitdlj, vesti dem anitir a j o.
Na Japonskem sc vedno bolj širi pi-otianglešku gonja, ki j0 c-bla-sti tolerirajo. Boje se zato, d-a pri-ue do dejanslcih napadov na Angleža' in -angleške lokale. Angleški veleposlanik je tudi že- interveniral zaradi te protiargkške propagande pri japonski vladi. Zanimivo'je, da, sc na drugi -strani Japonci skrbno izogibajo vsakemu napada na Amerika uk*.
MCcn. Ftaoet je odredil takojšnjo likvidacijo fi-au.oosMh homnlatcv na Kanatrskih otokih in na -Salea«. rib. Francoska vlaka je 2s.1a.--lj tega energično protestirala, a ni ven.. Franco na njene proteste [9 c-i-govo-ril.
t.-.-i. Franco.nc bo začel o-Ic-nzivo proti Madridu, temveč bo skuša,L najprej pretrgati sv-ezo med rep-u-blika-aci in Francijo, ker sc- naeio-ualisti inij2n.-„ia, ds dobivajo r-ap-u-.1 kanci se -vedno vojni material iz Franclje.
m 1-&ri.e-da m je udele-žA hudi ©Hetsm vojaški ataše v Nan-kteGu.
V s-ovjetsiki Rusiji se še VC-dho nadaljujejo smrtne cbso-dbe' proti
trockistom.