leto XVII. št. 2 (150)
14. februar 1983
Bomo
uresničili
razmerja?
DOGOVOR O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA V LETU 1983
V	naši delovni organizaciji je pravkar v teku sprejemanje pomembnih planskih aktov tozdov in DO, v katerih bodo določene politika razporejanja dohodka in čistega dohodka ter usmeritve za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo glede na ustvarjeni dohodek v letošnjem letu.
Ali bomo razmerja v planskih aktih med letom lahko tudi uresničili ali pa ne, pa bo seveda odvisno od poslovnih rezultatov oziroma uspeha, ki ga bomo dosegli. Sprejeta sta tudi že dva zelo pomembna dokumenta, ki sta podlaga za sprejemanje planskih aktov, to je resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1983 in družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve raz-, porejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983, katerega naloga je zlasti uresničiti resolucijo v praktičnem življenju in selektivno usmerjati razporejanje dohodka tozdov, to je glede na to, ali so k povečanju dohodka v tozdu in delovni organizaciji prispevali delavci z boljšim gospodarjenjem ali pa je bil porast dohodka le rezultat povečanja cen.
V	naših planskih aktih smo vnaprej določili kazalce, ki jih bomo primerjali glede na dosežene rezultate gospodarjenja v preteklih letih s sorodnimi organizacijami združenega dela v dejavnosti gradbeništva. Te primerjave za nazaj bodo po
Tudi zadnji iz trojice velikih na sliki se je umaknil. Januarja je vso Jugoslavijo pretresla vest, daje umrl dr. Vladimir Bakarič.
mojem mnenju težko izvedljive zaradi stalnih sprememb družbenega dogovora.
Oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo po družbenem dogovoru ne more biti odvisno le od minimalne rasti dohodka, temveč predvsem od tega, koliko so delavci uspeli povečati dohodek s povečevanjem proizvodnje in produktivnosti dela, zmanjševanjem stroškov, z boljšo organizacijo dela, z izvozom. Dohodek, povečan samo na račun rasti cen in drugih vplivov mimo dela delavcev, po družbenem dogovoru ne more biti podlaga za povečanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delavci naj povečujejo sredstva za osebne dohodke le:
—	če so povečali proizvodnost dela, merjeno s količinsko proizvodnjo posameznega izdelka, ali skupine izdelkov oziroma opravljenih storitev na delavca, ali z rastjo celotnega prihodka po stalnih cenah, oziroma z drugimi uveljavljenimi kriteriji v organizacijah,
—	če so povečali izvoz na konvertibilno področje,
—	če so povečali gospodarnost poslovanja, merjeno s povečanjem celotnega prihodka v razmerju s porabljenimi sredstvi,
—	če so povečali donosnost uporabljenih poslovnih sredstev, merjeno s povečanjem
dohodka v razmerju s povpreč-
no uporabljenimi poslovnimi sredstvi.
To so seveda načelne predpostavke, ki so v družbenem dogovoru izdelane diferencirano in se nanašajo glede na povečane rezultate pri uspešnosti gospodarjenja, vendar pa jih bo v praksi težko slediti, težko bo izračunavati njihov resničen vpliv na izboljšanje gospodarjenja, in bo možno vse inštrumente izigrati in prikazati boljše rezultate na podlagi enostavnega povečanja cen. V praksi bo do tega zagotovo prišlo, zato sem mnenja, da dogovor postavlja panogo gradbeništva v neenak položaj s panogami, katerim se cene administrativno določajo; zaradi tega in administrativno pogojenih prelivanj sredstev in dohodka organizacij združenega dela je toliko izjemnih okoliščin, da bo težko presojati resnično rentabilnost in še posebej uspešnost. Najbolj
Že površna primerjava zgornjih podatkov kaže, da v primerjanem obdobju po zdajšnjem družbenem dogovoru ne bi bilo nobenih možnosti za povišanje sredstev za OD.
Tudi rast sredstev skupne porabe je po družbenem dogovoru omejena. Usmeritve za
v medsebojni močni konkurenci.
Dogovor za letošnje leto terja uresničevanje resolucije tako, da sredstva za osebne dohodke v globalu rastejo za 35 % počasneje od rasti dohodka po sedanjih resolucijskih usmeritvah. Ob tem pa je treba zagotoviti takšno politiko razporejanja dohodka in čistega dohodka, da morajo sredstva za razširitev materialne podlage dela naraščati hitreje od rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Ne da bi močno izboljšali poslovni uspeh in s tem čisti dohodek, bomo letos že težko dvignili sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, to nam pove primerjava rasti čistega dohodka in rasti sredstev za osebne dohodke v letu 1982, ki je naslednja:
razporejanje in izplačevanje sredstev za namene skupne porabe delavcev so predvsem naslednje:
po zaključnem računu za leto 1982 se bodo sredstva povečala počasneje od rasti dohodka, vendar tako, da bodo (Nadaljevanje na 2. str.)
31.3.
rast CD	137
rast sredstev za OD ] 30
30.6	30.9.	31.10.	30.11
114	114	105	111
120	121	110	109
znašala največ 13.500 din na zaposlenega, kjer pa niso upoštevana sredstva za nekatere druge namene, npr. za stanovanjsko graditev, regres za organizirano prehrano med delom itd.,
— regres za organiziran obrok prehrane med delom znaša letos 900 din mesečno na delavca (to je znesek za delavce izven materialne proizvodnje), ki pa ne sme biti višji, kot ga obračunavajo za organizirani obrok delavcev v materialni proizvodnji.
MARKO SVETINA
Vplivi
na
izvajanje
finančne
funkcije
Finančna politika je le del celotne poslovne politike vsakega samoupravnega okolja. V povezavi s komercialno, proizvodno in kadrovsko funkcijo lahko v celoti zaživi in daje določene ekonomske učinke.
Nepovezanost poslovnih funkcij in neupoštevanje doslednega izvajanja dogovorjene finančne politike v poslovnem procesu vodi v težave v sistemu finansiranja, konfliktnih situacij med članicami in nosilcem izvajanja finančne funkcije ter se v končni fazi odraža v nelikvidnosti in poslabšanju strukture sredstev in virov. Na poslabšanje učinkov pri izvajanju finančne funkcije pa vplivajo tako notranji kot zunanji dejavniki.
Izvajanje finančne politike (s tem pa tudi funkcije) se začne že pri nabavnem referentu ko naroča reprodukcijski material ali sklepa pogodbe za izvršitev storitve. On je tisti, ki določa porabo finančnih sredstev za material in storitve s tem, da v pogodbi ali naročilu določi količino in dinamiko dobave materiala ali izvršitev storitve brez upoštevanja dejanskih potreb na posameznem gradbišču in s plačilnim pogojem: z virmanom v 15 dneh. Ko IB prejme račun za tako dobavljeni material ali izvršeno storitev, nima več nikakršnih možnosti za spremembo finančne obveznosti članice, temveč je dolžna priskrbeti finančn sredstva in obveznosti poravnati. Če je prisotna nelikvidnost, potem je prisiljena izdati menico in s tem samo preložiti izvršitev finanč-
ne obveznosti na poznejši čas (največ 90 dni od nastanka DUR).
Ko vodja gradbišča potrdi račun zunanjemu kooperantu v predloženi višini ne glede na kvaliteto opravljenega dela, je praktično že angažiral finančna sredstva. IB mora to obveznost poravnati v skladu s pogodbenimi določili.
Ko ustrezna služba ugotovi, na osnovi fakturirane realizacije (ne dejansko doseženega dohodka), višino stimulacije OD, angažira finančna sredstva tozd, ki jih mora zagotoviti IB.
Navedli smo samo tri vrste povzročiteljev porabe finančnih sredstev, vendar le ti porabijo skupaj 80 % vsega finančnega odliva v DO ali tozdih. Doslej še nihče od navedenih porabnikov finančnih sredstev ni odgovarjal, če je s svojim nevestnim ravnanjem porabil več sredstev:
—	kot je bilo to potrebno oz. nujno za zagotovitev optimalne proizvodnje,
—	za plačilo kooperantu za nekvalitetno opravljeno delo ali celo v večjem obsegu, kot je bilo dejansko opravljeno,
—	za izplačano neupravičeno stimulacijo.
Posamezen tozd pa zaradi takšnega gospodarjenja z denarnimi sredstvi lahko zaide v nelikvidnost, najemati mora kredite in plačevati obresti. Podoben primer lahko podamo tudi za realni in pravočasni obračun opravljenih gradbenih del ali izvršenih storitev. Z nižjim obračunom se prostovoljno odpovemo finančnim sredstvom, za nadomestitev pa koristimo kredite bank ali dobaviteljev in plačujemo obresti. Povečano porabo finančnih sredstev povzroči tudi komercialist če sklene pogodbo z določilom o vplačilu avansa ali odprtju akreditiva itd. Iz navedenih primerov lahko ugotovimo, kdo in kako vpliva na izvajanje finančne funkcije ter s tem tudi finančne politike v DO_.
Že nekaj let je zakoreninjena miselnost, da je SGP Pionir visoko likvidna DO in da sploh ne more biti vprašanje v vsakem času poravnati finančne obveznosti, čeprav nastopajo dokaj stihijsko. Moramo poudariti, da živimo v veliki zmoti. Izvajanje stabilizacijskih ukrepov in protiinflacijskih programov tako radikalno spreminja tržne pogoje za panogo gradbeništva, da se še vsega niti ne zavedamo. Konstantno se nam tudi iz objektivnih razlogov zmanjšuje akumulativnost, vendar še nismo pripravljeni z vso resnostjo izvajati sprejetih usmeritev, akcijskih programov in ukrepov ter z drugačnim pristopom k
izvajanju finančne politike prispevati v vseh okoljih k večji rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja.
Stališče IB je, da je nujno z usklajeno akcijo vseh družbenopolitičnih sil in samoupravnih organov korenito spremeniti odnos do gospodarjenja s finančnimi sredstvi v vseh okoljih in na vseh ravneh.
Tudi neposredni delavec v proizvodnji mora spoznati in občutiti, da ni vseeno, ali bo uporabljen les z nevestnim ravnanjem uničil ali pa ga bo s skrbnim ravnanjem še vsaj 2-krat uporabil in tako tudi prispeval svoj delež k zmanjšanju porabe finančnih sredstev, doseganju večjega dohodka in večji možnosti za povečanje lastnega osebnega dohodka.
KAREL VARDI JAN
Program dela za leto 1983
Obsežne naloge v zvezi z obveščanjem v tem programu bomo lahko uspešno uresničevali, če bomo vsi dejavniki v delovni organizaciji (tozdi, DS) kot tudi posamezniki pripravljali ustrezne in pravočasne informacije oziroma gradiva za objavo.
Pozitivne izkušnje in še posebej viden napredek v zavesti ter hotenju po izboljšanju obveščanja delavcev s strani posameznih služb, vodilnih delavcev, kot tudi vse pogostejše vključevanje posameznikov, novih dopisnikov, dokazuje, da smo na zelo dobri poti.
Želimo, da v letu 1983 sedanje spoznanje in hotenje še utrdimo in obogatimo v želji, da našim delovnim ljudem posredujemo dovolj kvalitetnih informacij za njihovo kar najuspešnejše opravljanje samo-upravljalskih pravic in obveznosti.
V tem letu bomo pripravljali in izdajali redno glasilo Pionir za sprotno učinkovito informiranje pa po potrebi še Obveščevalec. Vsebina glasila in Obveščevalca bo naslednja:
1.	Sprotno bomo poročali o gospodarjenju ter razvoju DO in
posameznih tozdov ter DSSS. To mesečno poročanje bo zaobseglo podatke o celovitem poslovanju, doseženih uspehih, izpolnjevanju planov, finančnih
zadev pa tudi o proizvodnjih dosežkih. Da bi lahko zadostili tej nalogi, potrebujemo zlasti mesečna poročila, ki jih pripravlja ekonomski biro.
2.	Tako kot do sedaj bomo sprotno v vsaki številki poročali o vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti, odgovornosti delavca v tozdih in DSSS pri delovanju samoupravnih organov. To bomo opravljali z objavljanjem izvlečkov s sej vseh samoupravnih organov v Obveščevalcu.
3.	Posebej se bomo lotevali obravnave stabilizacijskih nalog, in sicer z objavljanjem konkretnih odločitev in dosežkov na nivoju DO, tozdov, DSSS pa tudi posameznih delovnih enot.
V	ta namen potrebujemo gradivo o temeljnih nalogah stabilizacije v DO Pionir in in posameznih tozdih ter DSSSS in tudi akcijski program DPO. To naj uredniškemu odboru posredujejo ekonomski biro in DPO.
4.	V sestavkih, ki bi morali biti objavljeni v vsaki številki, bo glasilo poročalo o doseženi storilnosti pri delu v posameznih tozdih in DPO. Pri tem bomo analizirali vzroke za eventualno neustrezno storilnost, kot so slaba organizacija dela, pomanjkljiva delovna disciplina, veliki izostanki z dela, bolniška itd. V kolikor bo uredniški odbor dobil od ustrezne strokovne službe sprotne mesečne podatke o zadnjem, bo te podatke vsak mesec objavil in jih komentiral.
5.	Glasilo bo poročalo o poslovanju posameznih organizacijskih enot, tozdov in DSSS.
V	ta namen potrebujemo kratka poročila z gradbišč in posameznih delovnih enot. Poseben poudarek bi bilo pri takšnem poročanju treba dati raznim oblikam združevanja dela in poslovnega sodelovanja, ki so razvite oziroma nastajajo v delovnem procesu.
6.	Vsaj četrtletno bomo v glasilu objavljali poročila o delovanju posameznih služb (služba varstva pri delu, služba za razvoj in organizacijo poslovanja, izobraževalno središče, kadrovska služba itd.). V ta namen potrebujemo od omenjenih služb kratka, zgoščena poročila, ki bi posredovala podatke o njihovem osnovnem delovanju, poudarila dosežene uspehe in opozorila na pomanjkljivosti.
7.	O sprejemanju samoupravnih splošnih aktov bomo poročali sproti, v ta namen pa potrebujemo kratka, zgoščena poročila, ki bi opredelila bistvo in namen posameznega sprejetega akta.
flOMB 3
OBVEŠČAJ, BODI OBVEŠČEN!
8.	V glasilu bomo pisali o uveljavljanju delegatskega sistema, o delovanju delegatov v delegacijah in konferencah delegacij, njihovih uspehih in težavah. Za objektivno pisanje potrebujemo ustrezne analize in ocene strokovne službe, samoupravnih organov in DPO.
9.	V glasilu želimo več pisati o naših odnosih med DO, tozdi, DSSS in KS, kjer širijo in uresničujejo del svojih ustavnih pravic naši delavci. V ta namen bomo potrebovali ustrezne informacije DPO in pristojnih služb.
10.	Glasilo bo poročalo o delovanju in prizadevanju organizacijskih oblik SLO in DS, ki so razvite v DO in posameznih tozdih ter DSSS. V ta namen potrebujemo od komitejev za SLO in DS kratka, zgoščena poročila o njihovi dejavnosti.
11.	Glasilo bo poročalo o delovanju DPO v DO, o delovanju športnega društva in raznih drugih oblik družabnega življenja, kulturnega udejstvovanja in oddiha. V ta namen potrebujemo kratka, zgoščena poročila nosilcev zgoraj omenjenih dejavnosti.
12.	Glasilo bo objavljalo kritične prispevke ali soočenja stališč in mnenj, ki bi jih morebiti v posameznih zadevah prejelo od delavcev, delovnih skupin ali DPO.
KATJUŠA BORSAN
Kako nas
vidijo
drugi?
Izdelana je bila študija (avtor je Janez Dernovšek) o tem, kakšna je motiviranost delavcev v gradbenih kolektivih v Sloveniji. Ugotovitve te študije so zanimive tudi za nas, še zlasti, če jih obravnavamo kritično. Avtor v svoji študiji ugotavlja, da tedaj, kadar so člani delovnega kolektiva resnično tudi upravljalci, -obstaja v takšni organizaciji tudi večja možnost zadovoljitve vseh njihovih potreb, ne le ekonomskih. V delavskem samoupravljanju delavci niso več odtujeni od ciljev družbe, pač pa jih sami postavljajo. Zato se tudi cilji posameznega delovnega kolektiva praviloma ne bi smeli preveč razlikovati od ciljev družbe kot celote.
Motiviranost delavcev v gradbenih kolektivih je proučeval z vidika več motivov, od katerih je eden najpomembnejši motiv
dobrega upravljanja. Osnovni cilj motiva dobrega upravljanja je dohodek delovnega kolektiva, in sicer, kako doseči maksimalni dohodek in ga ustrezno razporediti v skladu z interesi članov delovnega kolektiva, to je za DO in skupno porabo, za razširjeno reprodukcijo, za socialno varnost, to je rezerve in za širše družbene potrebe. Delavci kot dobri upravljalci naj bi bili motivirani za odločitve, ki bodo pospeševale delovno učinkovitost, omogočale večjo poslovno uspešnost in zagotavljale obstoj ter nadaljnji razvoj delovne organizacije.
Motiv dobrega upravljanja se mora v delavskem samoupravljanju avtomatično odražati v delovanju delavcev in v njihovih vsakodnevnih poslovnih odločitvah. V kapitalizmu je takšna spodbuda boj kapitalista za profit, ki ga sili k racionalnim vlaganjem.
V delavskem samouprav-, ljanju pa ima to funkcijo značaj dohodka iz dela kot razmerje med produktivnostjo dela ter osebnim in družbenim standardom, ki bi moral postati eden izmed poglavitnih nosilcev vsestranskega razvoja.
Vendar pa avtor ugotavlja močna odstopanja od motiva dobrega upravljanja, pojavlja se
namreč močan mezdni motiv, in sicer zlasti pri priseljenih delavcih iz drugih republik. Lahko bi rekli, da nas avtor vidi v naslednji luči, ko v svoji študiji ugotavlja: značilnost delitve dela v gradbeništvu je potreba po enostavnih fizičnih delovnih opravilih, ki jih lahko opravljajo nekvalificirani in nizko kvalificirani delavci. Ta značilnost vpliva tudi na motivacijsko strukturo delovnih kolektivov. Pridobivanje delavcev za tovrstna dela namreč že dolgo časa ni zagotovljeno v krajih, kjer gradbene delovne organizacije opravljajo svojo osnovno dejavnost. Ti delavci se priseljujejo iz drugih republik in je zanje značilna velika fluktuacija. Njihov motiv je kratkoročen — čim večji osebni dohodek. Če dobijo možnost za večji osebni dohodek drugje,
praviloma menjajo zaposlitev. V večini primerov so nastanjeni v samskih domovih in se po določenem času vračajo v svoje domače kraje. Redkejši so primeri, ko se stalno naselijo na območju, kjer opravlja delovna organizacija svojo dejavnost. Kot drugi delavci se tudi ti delavci pojavljajo v funkciji upravljalcev. Njihov prevladujoči kratkoročni interes pa vpliva na njihov motiv pri upravljanju. Večinoma so ravnodušni do upravljalnih odločitev, ki so dolgoročnega pomena. Njihov odnos lahko opredelimo kot mezdni odnos in ne kot odnos samoupravljanja. Motiv dobrega upravljanja je zato pri tej značilni skupini delavcev spremenjen, lahko bi rekli, bistveno okrnjen. Teh delavcev je največ v čisti gradbeni operativi, kjer predstavljajo veliko večino.
Praksa se kaže, da pri različnih samoupravnih odločitvah, ki jih formalno sprejemajo vsi delavci operativnih enot, igra odločilno vlogo motiv in iz njega izhajajoč vpliv maloštevilnih domačih delavcev, večinoma vodstvenih delavcev na nižjih nivojih, zlasti pomembno vlogo ima vodja organizacijske enote. Zaradi ravnodušnosti tako velikega števila delavcev do nekaterih upravljalnih odločitev nastaja praznina, ki jo zapolnjuje 'manjšina delavcev s svojimi motivi. Upravljanje se s tem zgoščuje v rokah manjšine delavcev.
Ni naš namen kritično in strokovno ocenjevati ugotovitve iz zgornje študije, vsekakor pa lahko ugotovimo, da dobro pozna gradbeništvo in da so ugotovitve tudi za nas zelo zanimive. Vsekakor drži ugotovitev, da je v gradbenih kolektivih prisoten močan mezdni odnos. Delavci s takšnimi nazori pa nimajo smisla za racionalno delitev dohodka, za neizogibnost vlaganja za jutri, zahtevajo plačo ne glede na svoj delež pri delu, zelo pogosto se navdušujejo nad uravnilovko itd. Kritično se lahko vprašamo, ali smo v našem kolektivu storili dovolj in kaj bomo morali še storiti, da bi nezdravi mezdni motiv čimbolj izkoreninili iz naše miselnosti.
MARKO SVETINA
Akcijski program za
boljše varstvo pri delu
V sedanjem zapletenem gospodarskem položaju, ko mora vsaka delovna organizacija analizirati svoj položaj in se pripraviti na bistveno drugačne pogoje za delo, je prav, da vsaka funkcija v DO analizira svoje delo in da svoj doprinos stabilizaciji.
Naloge funkcije varstva pri delu so, da se na delovnih mestih organizirajo taki delovni pogoji, ki omogočajo, da delavci pri normalni pazljivosti zavarujejo svoje življenje in zdravje.
Ti pogoji se uresničujejo predvsem s:
—	teh ničnimi ukrepi,
—	zdravstvenimi ukrepi,
-- vzgojnimi ukrepi,
- uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu,
—	organizacijo prve pomoči,
—	organizacijo požarnega varstva.
Za uresničevanje teh ukrepov smo odgovorni prav vsi, izvajali pa naj bi se pod strokovnim vodstvom službe varstva pri delu. Kljub temu da so se nesreče pri delu zmanjšale v zadnjih 10 letih za več kot 50 %, imamo v boljši organizaciji dela še vedno določene rezerve, da to stanje še izboljšamo.
Služba varstva pri delu je pripravila akcijski program izboljšanja stanja varstva pri delu, ki je bil obravnavan na vseh odborih za varstvo pri delu v tozdih. Po podrobni analizi obstoječega stanja v akcijslcem programu je prav, da si pogledamo najbolj karakteristične predlagane ukrepe z nosilci nalog:
1.	Elaborat organizacije gradbišča in varstva pri delu mora
biti osnova za izvajanje varnega dela na gradbišču. Pri sedanji izdelavi bi bilo potrebno upoštevati naslednje spremembe:
—	delavec SVD mora sodelovati že pri ogledu zemljišča, kjer je lokacija bodočega objekta, in potem pri samem projektiranju;
—	pri izdelavi sheme organizacije gradbišča in zavarovanja gradbišča proti okolici naj se upoštevajo vsi elementi zemljišča, okolice, oddaljenosti;
—	zavarovanje del mora biti upoštevano v vseh fazah gradnje od zemeljskih del do zaključnih del;
—	elaborat naj vsebuje čim manj posplošenih ukrepov in mora biti konkreten.
Nosilci naloge: SVD, priprava dela.
2.	Zavarovanje na gradbiščih mora biti v vseh fazah gradnje dosledno in sestavni del tehno-
logije. Dosledno se morajo upoštevati zahteve elaborata organizacije gradbišča in varstva pri delu ter zahteve delavcev SVD, ki jih dajejo pri izvajanju notranje kontrole.
Nosilci naloge: vodstvo gradbišča, SVD.
3.	Montažna gradnja TO-GREL mora biti v skladu s programom ukrepov, ki je izdelan za posamezno vrsto objekta. Predvsem je potrebno upoštevati vse elemente zavarovanja pred padci z višine.
Nosilec naloge: TOGREL.
4.	Garniture OUTINORD opažev je potrebno pregledati in popraviti, predvsem kar zadeva odre za izvlačenje tunelov. Zavarovanje pred padci z višine mora biti v skladu s tehnološkim projektom. Garniture se morajo pregledovati v skladu z navodili.
Nosilec naloge:SPO, SVD.
5.	Sedanji sistem pritrjevanja žerjavnih tirnic je potrebno opustiti in takoj preiti na sistem vijačenja.
Nosilec naloge: SPO.
6.	Gradbišča morajo biti stalno urejena, predvsem kar zadeva deponije gradbenega in odpadnega materiala. Prehodne poti morajo biti stalno vzdrževane.
Nosilec naloge: vodstvo gradbišča.
7.	Uporaba in vzdrževanje sredstev in opreme za osebno
/ \
Poslovni odbor tudi v
Pionirju
Na podlagi 30. člena statuta delovne organizacije SGP Pionir Novo mesto in 20. člena pravilnika o delovnih razmerjih DSSS se s 1. 2. 1983 za dobo štirih let imenuje: GUŠTIN Slavko za predsednika poslovodnega odbora SGP Pionir Novo mesto, HORVAT Stojan, dipl. gr. inž., za člana poslovodnega odbora za komercialno in poslovodno koordinacijo za inozemska in domača tržišča, ter VERČEK Milan, dipl. gr. inž., za člana poslovodnega odbora za proizvodno koordinacijo.
\___________________________________
varstvo pri delu na gradbiščih in obratih mora biti dosledno. Nosilec naloge: vodstvo gradbišča in delavnice.
8.	Delovne priprave in naprave morajo biti stalno v brezhibnem stanju. To se bo doseglo s kontrolnimi pregledi in izdajanju internih obratovalnih dovoljenj.
Nosilec naloge: SVD, vodstvo gradbišča in delavnic, strojni referenti.
9.	Gradbeni odri se morajo postavljati v skladu s projekti. Pred uporabo in med uporabo morajo biti pregledani. Pregledi se vpisujejo v kontrolni list odra.
Nosilec naloge: vodstvo gradbišča.
10.	Izobraževanju delavcev s področja varstva pri delu, predvsem pa novo sprejetih delavcev, je potrebno posvetiti vso pozornost. Nujno so potrebni seminarji.
Nosilec naloge:	oddelek za
izobraževanje, SVD.
11.	Vsako nesrečo pri deluje potrebno analizirati in ugotoviti vzrok nesreče.
Vsako težko, smrtno in kolektivno nesrečo morajo analizirati odbori za varstvo pri delu in po potrebi tudi delavski svet tozda. Poleg vzrokov naj bi se ugotovili tudi delavci, ki vzrokov niso pravočasno odpravili. Nosilec naloge: vodstvo gradbišča in delavnice, SVD.
12.	Notranja kontrola izvajanja varstva pri delu po gradbiščih in obratih mora biti stalna in programirana z zasledovanjem določenega cilja. Namen notranje kontrole naj bo pomoč pri izvajanju varstva pri delu.
Nosilec naloge: SVD.
13.	Vodstvo gradbišča in delavnice naj bi bilo stimulirano za izboljšanje stanja varstva pri delu. V ta namen naj se ocenjujejo tako po posamezni problematiki kot tudi vodstvo gradbišča.
Nosilec naloge: SVD.
14.	Alkoholizem, ki je še vedno zelo pogost pojav na vseh naših gradbiščih in delavnicah, bi moral imeti za osnovo poseben akcijski program. Ta bo moral imeti dva dela: preprečevanje vnašanja alkoholnih pijač na delovno mesto in zdravljenje alkoholikov. Nosilec naloge: socialna služba, splošne službe TOZD, zdravstvena služba, SVD.
15.	Požarna varnost v podjetju naj bo eden od osnovnih nalog družbene samozaščite. Za vse tozde morajo biti izdelani požarni načrti, ki morajo biti tudi realizirani. Za gradbišča mora biti urejeno požarno varstvo v elaboratu organizacije gradbišča. Poseben problem so lahko vnetljive tekočine, kijih
uporabljajo tozd Obrati v Bršlji-nu. Za te bi bilo potrebno urediti skupno skladišče s skupnim zavarovanjem.
Nosilec naloge:	SVD, tozd
Obrati.
Za velik del težav našega gospodarstva sta kriva naša nedisciplina in nedoslednost pri izpolnjevanju nalog. Takemu ravnanju je potrebno narediti konec. To predvideva tudi dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, kjer so o disciplinski odgovornosti določila, kdaj se mora izreči kazen prenehanja delovnega razmerja. Glede varstva pri delu je to: kršitev določb o varstvu pred požarom in opustitev ukrepov za varstvo pri delu.
Podrobna opredelitev omenjenih kršitev bo zapisana v naših internih samoupravnih aktih.
EDO FRANTAR, var. inž.
V času od 23. decembra 1982 do izida te številke so bile sklenjene, pogodbe za gradnjo tehle objektov:
I.	Tozd Gradbeni sektor Novo mesto:
—	razvojni center Novoles Straža,
—	poslovni prostor Petrol v objektu D ob Cesti herojev v Novem mestu,
—	dodatna dela na objektu Stacionar sestara milosrdnica Rijeka.
II.	Tozd Gradbeni sektor Krško:
—	objekt ERC za Tehnični remontni zavod Bregana.
III.	Tozd Gradbeni sektor Ljubljana:
—	podpisan je samoupravni sporazum za izgradnjo stanovanjske soseske MS 4, 5 Fužine — II. in naslednje etape med GIP Gradis — IMOS SGP Grosuplje in SGP Pionir.
IV.	Tozd Gradbeni sektor Zagreb:
—	stanovanjski objekt K. 2.3. v naselju Vrapče v Zagrebu
ANICA ORAŽEM
sedaj?
Na konferenci za tisk, ki je bila konec septembra 1982 v Gospodarski zbornici Jugoslavije, je Aleksander Jojič, sekretar splošnega združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Jugoslavije, obvestil novinarje, da je od 750.000 gradbenih delavcev samo okoli 30.000 zaposlenih v inozemstvu in da ni pričakovati pomembnejšega povečanja. Poudaril je, da lahko pričakujemo presežek 100.000 delavcev, ki so zaposleni v gradbenih delovnih organizacijah, in še nadalj-nih 20.000, ki so vezani na gradbeno dejavnost. Uredništvo časopisa Izgradnje daje naslednje ugotovitve v premislek:
Prvo
dejstvo je, da visokogradnja pri nas kljub stopnji mehanizi-ranosti dela v posameznih delovnih organizacijah ni dosegla industrijskega nivoja proizvodnje.
Drugo
dejstvo je, da gradbena operativa izvaja samo 40 % vse stanovanjske gradnje pri nas, to je samo družbeni del stanovanjske gradnje. Zato sprašujemo, kdo in kako izvaja preostalih 60 % stanovanjske izgradnje?
Tretje
dejstvo je, da si precejšnje število gradbenih delavcev (ampak ne toliko, kot se želi pogosto prikazati) zagotavlja dodatni vir dohodka z obdelovanjem zemlje, zaposlitev v delovni organizaciji pa jim predstavlja varnost v primeru bolezni in delovne nesposobnosti.
Četrto
dejstvo je, da tudi v sedanjih razmerah nimamo zadovoljivega števila visoko kvalificiranih gradbenih delavcev, kar dokazujejo razpisi prostih delovnih mest.
Peto
dejstvo govori, da je ekstenzivni razvoj gradbeništva posledica pretiranih investicijskih vlaganj, ki pa so bila družbeno usmerjena. Zato so tudi družba in njeni izvršni organi odgovorni za nastalo stanje.
Časopis Izgradnja predlaga naslednje rešitve:
— Storiti je potrebno vse, da vsaj en del visokogradnje preide na industrijski način proizvod-
nje in ponudi tržišču gotove serijske izdelke.
— Treba je storiti vse. da se družbeni sektor vključi v izgradnjo tistih del, ki se jih sedaj izvaja zasebno po delovnem času. Zagotovo je mogoče ugotoviti, kako in kdaj so tudi takšna dela konkurenčna. Lep primer je lesna industrija z izdelavo tipskih oken in vrat, ki so zaradi kvalitete, cene, možnega odkupa s posojilom, garancije konkurenčna izdelavi enakih izdelkov v zasebnem sektorju. Zagotovo bi bilo mogoče tudi del gradbenih del tako tipizirati.
— Vsekakor morajo gradbene delovne organizacije razčistiti z delavci, ki so na svojem delovnem mestu samo takrat, ko nimajo dela doma, in s tistimi, ki svoje moči na delovnem mestu hranijo za popoldansko delo.
— Gospodarska zbornica ali panožno združenje bi morala biti mesto dogovarjanja o pravični razdelitvi strokovnih kadrov, da ne bi prihajalo do osiromašenja v nekaterih delovnih organizacijah in prezasićenosti v drugih. S primerno stimulacijo bi bilo potrebno doseči večji interes za stalnost v delovnih organizacijah in na delovnem mestu, kar je bilo karakteristični za vsakega industrijskega delavca v vseh družbenih ureditvah.
Ali se res moramo tega učiti pri Japoncih? Prekvalifikacija presežka delovne sile v gradbeništvu se mora izvesti tako, da bo tem delavcem zagotovljena enakovredna socialna varnost. Za realizacijo tega so odgovorni tisti, ki so bili dolžni predvideti padec investicijske porabe in zmanjšani obseg gradbenih del; z realizacijo morajo začeti takoj (primer: prestrukturiranje tesarjev z gradbišč v rudnike).
Navedeni članek je bil objavljen v 10. številki časopisa Izgradnje, letnik 1982. Prevod je na nekaterih mestih smiselno skrajšan, v srbohrvaščini pa ga objavljamo v celoti.
Človek
in
računalnik
Računalniki. O njih beremo v časopisih, slišimo po radiu in gledamo na televiziji, vendar bi mnogi od nas želeli izvedeti o njih kaj več. Vse večji del našega vsakodnevnega življenja je povezan z njimi. Izračunavajo nam osebne dohodke, izpisujejo opomine za obveznosti, ki smo jih pozabili plačati, napovedujejo vreme in še in še bi lahko našteval.
Ljudje si običajno predstavljajo računalnik kot velike omare, polne gumbov, signalnih luči in stikal, katere bruhajo iz sebe gore papirja, na katerem so včasih tudi napačni podatki, pa čeprav se sliši, da so računalniki nezmotljivi. Delo ljudi, ki delajo z računalniki, pa si največkrat predstavljajo kot lagodno opravilo pritiskanja na raznorazne gumbe in stikala.
Računalnik ima tudi naša delovna organizacija, zato bi bilo dobro, da bi se z računalniki malo pobliže seznanili in bi potem lažje razumeli razne tažave, do katerih včasih prihaja pri delu z računalnikom. Zaradi tega sem se odločil, da v nekaj nadaljevanjih poskušam opisati zgodovino razvoja računalnikov od samih začetkov pa do danes, ko se je računalništvo razvilo do neslutenih razsežnosti. V preprostih besedah bom opisal zgradbo računalnika, njegove zahteve in zmožnosti, pomen človeka kot upravljalna in uporabnika računalnika.
Predstavil vam bom najpogostejša področja uporabe, seveda pa tudi delo našega centra za obdelavo podatkov.
1.	Poglavje
Razvoj računalnika kot sredstva za pomoč pri izvajanju računskih operacij ter shranjevanju in obdelavi podatkov.
Dolgo je že, odkar je človek pričel računati. V začetku je za naštevanje uporabljal prste na rokah, kamenčke, školjke ipd. V poznejši razvojni dobi pa mu samo naštevanje ni več zadostovalo, moral je že odštevati, množiti in deliti, zato je bilo nujno potrebno najti nek sistem, ki. bi zamenjal prste in kamenčke. Tako si je človek omislil posamezne znake — simbole, ki jih je potem sestavljal v smiselne skupine. Kot
(Nadaljevanje na 6. str.)
PIONIR 6
(Nadaljevanje s 5. str.)
primer naj navedem rimske številke, ali pa iz Indije izvirajoče arabske številke.
Dejstvo, da ima človek deset prstov, je gotovo vplivalo na to, da so se računarji v zgodovini odločili za številski sistem, ki je temeljil na številu deset. Ta sistem, imenovan desetiški ozi-, roma decimalni, je splošno uporabljen še dandanes, čeprav obstajajo, kar si bomo pozneje ogledali, tudi drugi številski sistemi. Na ta način je dobil človek možnost, da sebi in drugim lahko predstavi poljubno število v neki sistematični obliki. Smiselna uporaba števil pa seveda zahteva logične za-_ ključke, ki jih mora človek' delati v vsakodnevnem življenju. Tudi v modernem času se mnogi vsak dan srečujejo z neštetimi primeri logičnih sklepanj, pa naj bo to kmet pri delu na polju, delavec v trgovini, gospodinja pri svojih opravilih ali pa znanstvenik v laboratoriju.
Da pa človeku ne bi bilo potrebno že osvojenih logičnih zaključkov delati vsakokrat znova, jih je poskušal shraniti. Zapisoval jih je na glinaste ploščice, na papirus in kasneje na papir. Zapise je začel združevati v knjige in tedaj so se pričele pojavljati težave. Zapisani podatki so se zelo hitro množili. Vsak problem zahteva hitro in natančno rešitev, ker pa nismo vsi matematični geniji s super spominom, so se stvari začele zapletati.
Človeška sposobnost sprejemanja informacij iz okolice in njih shranjevanje v spominu je zelo omejena. Največjo sposobnost sprejemanja informacij ima človek pri 20 letih, pa še takrat je meja hitrosti branja na primer samo pri okoli 16 znakih v sekundi, še ti ne ostanejo vsi v spominu. To pa pomeni, da je sposobnost učenja daleč pod 16 znaki v sekundi. Ta sposobnost se sicer s treningom, to je ponavljanjem, lahko poveča. Ostane pa seveda problem, kako od vsega znanja v najkrajšem času izluščiti najpomembnejše.
Število informacij iz leta v leto skokovito narašča. Na primer: leta 1700 je letno izšlo na celem svetu nekaj manj kot 100 znanstvenih del. Od tedaj njihovo število raste večkratno in danes je precej večje kot 20 milijonov. Sposobnost zavestnega človeškega spomina je približno 10 milijonov znakov in zato je jasno, da lahko človek od vse te zakladnice znanja uporabi le neznaten delček.
Da bi človek povečal sorazmerno majhne možnosti svojih
možganov, si je že davno omislil razne pripomočke, ki so mu ‘olajšali delo pri računanju in kasneje pri uporabi zbranih informacij. V tem smislu naj omenim naštevanje na prste, štetje in grupiranje kamenčkov in raznih drugih predmetov v posamezne enakovredne skupine. Taki sistemi so še dandanes vsem poznani v obliki računal na kroglice. Z napredkom tehnike so se možnosti povečale. Pojavili so se računski stroji najrazličnejših vrst mehanske ali elektronske izvedbe.
Iz 19. stoletja so poznani številni poskusi, ki pričajo, koliko truda je človek vložil v prizadevanja, da bi si olajšal izvedbo dolgotrajnih računskih operacij. Leta 1822 je angleški matematik Charles Babbage izdelal stroj, ki je zmogel le seštevanje. Pozneje je poskušal s konstrukcijo velikega računskega stroja, ki naj bi zmogel vse aritmetične operacije. Pot je bila sicer pravilna, vendar mu tedanja raven razvoja tehnike ni mogla nuditi ustreznih tehničnih rešitev. Počakati je bilo treba na 20. stoletje, ko je priskočila na pomoč elektronika s svojimi praktično neomejenimi možnostmi. V ZDA sta znanstvenika Altker in Harvvard okoli leta 1940 skonstruirala prvi relejski računalnik, katerega je tovarna IBM izdelala leta 1944 pod imenom MARK 1. Ta stroj smatramo
kot prvi moderni, splošno uporabni avtomatski računalnik.
Med drugo svetovno vojno, še bolj pa seveda po končani vojni, so z uporabo elektronike razvili računalnike, ki so sposobni v neverjetno kratkem času rešiti najbolj zamotane matematične in logične probleme s področja znanosti, tehnike, proizvodnje, upravljanja, zdravstva itd.
Prvi moderni računalniki so bili zgrajeni na osnovi električnih relejev in elektronk. Njihove zmogljivosti so bile sicer neprimerno večje od strojev z mehanskim principom delovanja, vendar omejene z razmeroma dolgimi odzivnimi časi relejev in kratko življenjsko dobo elektronk. Fizične dimenzije takih računalnikov so bile velike, trošili so veliko električne energije in oddajali precej toplote, tako da je resen problem predstavljalo hlajenje prostorov, v katerih so bili nameščeni računalniki. Z iznajdbo tranzistorjev in uvedbo le-teh v proizvodnji računalnikov, se je zmogljivost in zanesljivost računalnikov povečala. Še večji skok je bil narejen s pričetkom proizvodnje tako imenovanih integriranih elektronskih vezij. Ta vezja omogočajo zelo veliko koncentracijo elektronskih elementov na izredno majhnem prostoru. Kapaciteta hranjenja podatkov je v zadnjih treh letih dosegla že magično mejo en
milijon znakov n eni poti integriranega vezja. Ta enota, po angleško chip, je kljub velikim kapacitetam zelo majhna. Ima debelino nekaj milimetrov in velikost slabe polovice človeškega nohta. Tako lahko sodobna industrija izdeluje z uporabo teh „čipov“ računalnike velikih zmogljivosti in hitrosti, pri tem pa so ti računalniki fizično majhnih dimenzij. Uporabo take tehnologije je omogočilo tudi veliko pocenitev enote računalniškega spomina.
Ta ogromen napredek lahko ilustriramo s tole prispodobo. Če bi podoben napredek doživela avtomobilska industrija, bi moral avtomobil svetovno znane tovarne Rolls-Royce imeti velikost škatlice vžigalic, sposoben bi moral biti poleteti do meseca, a pri tem ne bi smel stati več kot navadna pisemska znamka.
V prihodnji številki si bomo podrobneje ogledali zgradbo in delovanje računalnika.
JANKO SKUBE
Komunisti o svoji
avantgardnosti
Komunisti tozda Gradbeni sektor Novo mesto smo kritično analizirali in ocenjevali svojo avantgardno vlogo: sposobnost z idejnim bojem, argumenti, znanjem pridobivati ljudi, razreševati probleme in uresničevati statut ZK in na kongresih začrtane naloge. V zelo plodni razpravi so se komunisti zedinili v oceni, da komunisti nimamo ustrezne avantgardne vloge, in sicer iz tehle razlogov:
- V tozdu je premalo članov ZK z ozirom na število zaposlenih (6,9 %).
— Precej članov ZK je pasivnih in ima oportunističen odnos v boju za spreminjanje razmer. To je zlasti pomembno in se bolj negativno odraža na ZK, ker imajo tak odnos komunisti, nosilci samoupravnih in odgovornih delovnih zadolžitev.
— V ZK ni dovolj idejne enotnosti in odgovornosti.
— Ni dovolj kritike in samokritike.
— Komunisti bi morali več razpravljati o problemih v občini in širše ter zavzemati stališča do konkretnih perečih vprašanj. Preveč smo dovzetni samo za svoje probleme, ki jih je veliko-
krat težko razreševati, ne da bi vplivali na razmere v DO, občini in širše.
— Komunisti bi morali bolj kritično ocenjevati posege v gospodarstvo, ki se jih izvaja z takoimenovanimi stabilizacijskimi ukrepi državnih organov. Pri tem imajo zelo veliko odgovornost organi občinske organizacije ZK, ZKS in ZKJ. Škodljivo je za zvezo komunistov, da kljub kongresnim stališčem ZK do etatizacije odnosov v družbi, propagiramo posamezne ukrepe, ki nam povzročajo več škode kot koristi in to ne samo z ekonomskega vidika, ampak tudi s socialnega in z vidika krepitve in poglabljanja samoupravnih socialističnih odnosov v družbi. V ZK se „od zgoraj" devalvira zaupanje v ZK, njegovo avantgardnost. V takih razmerah je težko voditi boj za avantgardnost v konkretnem delovnem in življenjskem okolju.
Nadalje smo komunisti ocenjevali, da se bomo morali pri svojem delu opirati na marksistično analizo prakse in na pobude delovnih ljudi. Za tak pristop je potreben višji nivo idejno-teoretične usposobljenosti, kot jo imamo. Potrebno se bo permanentno usposabljati, to je dolžnost članov ZK.
Komunisti so tudi ocenjevali, da je premalo akcijskega povezovanja komunistov med tozdi.
Iz povedanega sledi zaključek, da bo ZK uresničevala svojo avantgardno vlogo v družbi takrat, ko bomo komunisti vzorni delavci in občani, se pri svojem odgovornem delovanju opirali na marksistični analizi prakse in pobudah delovnih ljudi in ko bomo enotni v ideji in akciji.
1.1.
Iz
tozda
Keramika
Tozd Keramika zaposluje blizu 97 ljudi, od tega jih dela 35 v proizvodnji, ki je sestavljena iz petih oddelkov, in sicer: priprava materiala, ob liko val -nica, sušilnica, žgalnica in skladišče. Ožja specialnost naše proizvodnje je izdelava pečnic za krušne peči in kamine ter Samotnega materiala.
Naš proizvodni program trenutno vsebuje 10 različnih
oblik in velikosti pečnice, izdelujemo jih v dveh barvah, in sicer rjavi in zeleni.
Iz naših pečnic se lahko oblikuje peč pri postavitvi na razne načine, kar je razvidno tudi na sliki. Velikost pa je odvisna od prostora, katerega peč ogreva, ker ena pečnica srednje velikosti ogreva od 1 do 1,5 m3 prostornine.
Na montaži imamo zaposlenih okoli 47 ljudi, od teh dela blizu 10 pečarjev v ZRN, tam postavljajo peči in kamine delno tudi iz naših izdelkov, katere izvozimo.
Ostalih 37 monterjev, to so večinoma keramičarji, pa polagajo stenske in talne keramične ploščice na raznih objektih širom domovine, vendar trenutno v zelo zmanjšanem obsegu, ker je to delo sezonskega značaja. Trenutno so odprti objekti samo Iskra, tozd Ela, na Cikavi, stanovanjski blok ob Cesti herojev v Novem mestu, Petrovac na moru (hotel), stanovanjsko naselje Sarajevo in Lovreč pri Poreču.
DS tozda je na zadnji seji 26. januarja 1983 obravnaval med ostalim tudi problematiko dela na gradbiščih in se zavzel za večjo povezavo med tozdi, da ne bi bilo toliko zastojev tudi v zimskem času.
ZORA KAZAKOVIČ
amw«ww«««m«K«www»MWww«i»i<
\ Ne pozabimo: brez do- | Ž brega obveščanja ni £ ? uspešnega samoupravlja- ž I njal	p
^ Dopisujte v PIONIR — | ^ pričakujemo novice in ^ p prispevke tudi iz vaše £ p temeljne organizacije!
r	K
^vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxx\
Oddih za ogrožene delavce
PLAN ORGANIZIRANEGA ODDIHA SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO OGROŽENIH DELAVCEV V SGP PIONIR
V	sedanji gospodarski situaciji smo priče, da so najbolj ogrožene skupine delavcev z nizkimi osebnimi dohodki ter delavci s slabšim zdravjem, saj jih zaradi izdatkov za zdravstvene storitve ostane malo za preživljanje. Zaradi tega si ti ljudje ne morejo omogočiti oddiha ob morju, v toplicah ali v planinah, kar bi verjetno vplivalo na izboljšanje zdravstvenega stanja, na njihovo boljše počutje v delovni organizaciji, kar bi se poznalo pri večji produktivnosti.
V	zvezi s tem priporočamo 10 OOS tozdov, naj izločijo finančna sredstva za določeno število svojih delavcev za organizacijo oddiha socialno šibkim ter zdravstveno ogroženim delavcem.
Za delavce bomo organizirali oddih na morju ali v hribih v počitniških do mo vili SGP Pionir. Ob morju bi ga organizirali v Vrsarju, v hribih pa v Bohinju. Zdravljenje v toplicah bomo organizirali predvsem v Dolenjskih Toplicah oz. v Šmarjeških Toplicah, po potrebi pa tudi drugje, odvisno seveda od višine razpoložljivih finančnih sredstev.
Predlagamo, da 10 OOS tozdov planirajo sredstva za število delavcev glede na velikost tozdov. Sindikati bi to obliko dejavnosti morali podpirati v celoti, sredstva ne bi smela biti vprašljiva, saj smo humanistična družba, ki podpira take akcije, ki se vedno večkratno obrestujejo.
Desetdnevni stroški organiziranega oddiha za enega delavca bi bili 8.200 din.
TOZD Novo mesto TOZD Ljubljana TOZD Zagreb TOZD Krško TOZD MKI TOZD LO TOZD PB TOZD TKI TOZD Keramika TOZD Metlika TOZD Togrel DSSS in IB Skupaj:
Štev. delavcev, ki jih naj 10 OOS predlagajo za organizirani oddih
5
3
3
5
3
1
1
2
2
2
2(l + D 34
NEVENKA STANKOVIČ
J
=---= HVALA ZA ŽIVLJENJE
^-----TEBI, KI Sl DAL
=- —..KRI IZ ŽIL
DEL SEBE SAMEGA.
Kri dajemo danes-morda jo bomo že jutri potrebovali sami!
V današnji številki glasila objavljamo imena delavcev naše delovne organizacije, ki so v letu 1982 prvič darovali kri, in imena vseh tistih, ki v tej humani akciji sodelujejo celo devetinšestdesetič.
TOZD LESNI OBRAT
Kri darovali 1-10-krat:
Erpe Janez, Katanović Stjepan, Matko Alojz, Novak Jože,Plantan Ivan, Rifelj Franc, Slivnik Matej, Saje Franc, Turk Karel, Tomc Srečko, Zoretič Zdenko, Penca Josip, Radenovič Janko, Vidic Ivan, Hudoklin Alojz, Tombolaš Tomo, Vidmar Anton, Škrbec Jože, Božič Alojz, Novak Anton, Aš Alojz
Kri darovali 10—20-krat:
Dragan Jože, Draginc Ivan, Zupančič Maks, Deželan Anton, Derganc Franc, Črnič Jože, Mlakar Marjan, Trumbetaš Stjepan, Bačar Jože, Fink Polde, Murgelj Marjan, Gorenc Ivan, Krese Marjan, Rajer Jože, Gorjanc Ivan, Štepec Ivan, Košele Anton, Bukovec Marjan, Bartolj Franc
Kri darovali nad 20-krat:
Udovč Franc, Žagar Janez, Udovič Vili, Hančič Franc, Vidljinovič Milan, Čečelič Franc, Vidic Ivan, Vovko
TOZD SPO
Kri darovali 1-10-krat:
Barbo Jože, Matko Dušan, Bobnar Franc, Kajtazovič Sulejman, Hajder Sead, Ivanič Vukašin, Košak Ivan, Krašovec Adolf, Može Jože, Peterlin Drago, Romih Igor, Sedič Zijat, Šoštarič Josip, Turk Jože, Veselič Alojz, Zupan Jože, Brulc Franc, Cvirn Milan, Gosenca Rdenko, Kastelic Anton, Meglič Rudolf, Oblak Karlo, Strahan Branko
Kri darovali 10—20-krat:
Činkole Marjan, Goršin Milan, Kovač Tone, Količ Josip, Martinčič Anton, Progar Ciril, Zupančič Jože, Rapuš Jože, Rovšek Franc, Sotlar Srečko
Kri darovali nad 20-krat:
Dragman Mirko, Rodič Milan, Matko Vinko
TOZD TKI
Kri darovali 1-10-krat:
Hajnič Vjeko, Hočevar Mojca, Kovačič Ana, Miklavčič Miroslav, Oražem Anica, Strmec Alojz, Bajec Emil, Kuzma Franc, Kapš Ivan, Lukan Jože, Lončar Mladen, Markelj Branka
Kri darovali 10—20-krat:
Košir Karel
Nad 20-krat:
Rovan Ivan
TOZD KERAMIKA
Kri darovali 1-10-krat:
Belavič Rudi, Hrovat Silvo, Kuplen Janez, Krupič Zlatko, Šuštaršič Stanko, Bambič Silvo, Vesel Anton
Kri darovali 10—20-krat:
Plantan Anton
Kri darovala nad 20-krat:
Ajdišek Stanko, Zadkovič Milivoj
TOZD NOVO MESTO
Kri darovali 1-10-krat:
Benkovič Josip, Bajuk Slavko, Colarič Miha, Čelesnik Stane, Davtovič Behir, Delič Ismet, Femc Jože, Huskič Medid, Juntez Franc, Košak Anton, Krpelnik Jurij, Ostrvica Juso, Progar Alojz, Palič Bajro, Sarajlič Fadil, Srovin Milena, Šega Štefka, Vilic Husein, Velše Viktor, Zelinger Jože, Zrilič Devad, Dananovič Avdo, Komes Slavko, Kukman Anton, Modic Alojz, Mervič Ivan, Ristič Nikola, Stanojevič Radovan, Saje Jože, Bučar Jože, Bačar Ivan, Cvjetkovič Dorde, Perič Dušan, Pavlin Alojz, Srebrnjak Jože, Turk Jože, Zorko Janez, Došlič Vlado, Hrastar Alojz, Omerbašič Ramo, Slak Jože, Skulič Asim, Zgonc Jože, Kovač Ciril, Kovačič Janez, Kastelic Alojz, Venta Marjan, Marenče Jože, Kopina Fani, Luzar Jože, Colarič Jože, Hrovat Franc, Luzar Jože, Turk Silvester, Hočevar Silvo, Kukman Franc, Mihajlevič Jožo, Pavlovič Tihomir, Ban Jože, Hrastar Alojz, Kraševec Jože, Mantelj Tone, Cizelj Vlado, Meglič Anton, Meglič Milan, Muhič Franc, Sašek Ivan
Kri darovali 10-20-krat:
Kraševec Marjan, Klemenčič Jože, Pungerčar Anton, Juntez Franc, Golobič Alojz, Hrovat Albin, Pelko Franc
Kri darovali nad 20-krat:
Filipčič Marjan, Rabič Ljubo, Simčič Petar
TOZD MKO
Kri darovali 1-10-krat:
Becele Anton, Bobnar Franc, Čeh Stane, Može Jože, Makse Anton, Romih Rihard, Uhernik Jože, Fabjan Sašo, Franko Stanko, Iskra Jože, Medic Stane, Arabadzič Ante, Gričar Jože, Kočman Edi, Klobčar Ludvik, Kos Darko, Kužnik Anton, Merlin Miran, Tomšič Roman, Medic Stane, Šlejkovec Franc, Žužek Karel, Bukovec Slavko, Kramar Zvone, Sivak Boštjan, Kastelic Janez, Mavsar Janez, Pirnar Roman, Petrič Branimir, Novak Milan, Orehek Slavko, Pavlič Bojan, Virant Slavko, Božič Jože, Foršček Drago, Hrovat Alojz, Novina Milena, Novak Milena, Avbar Karel, Božič Jože, Duh Miha
Kri darovali 10-20-krat:
Nagelj Danijel, Kašček Ljubo, Mrvar Igor
Kri darovali nad 20-krat:
Kotnik Srečko, Dežman Jože
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Kri darovali 1-10-krat:
Humer Stanko, Kozole Ciril, Markovič Miran, Nosan Edvard, Novak Anton, Božič Martin, Jukič Dušan, Papež Franc
DS INTERNE BANKE
Kri darovali 1-10-krat:
Brčan Jerneja, Hajnič Jožica, Kerin Ivanka, Miklič Danica, Nemanič Leopold, Skubic Anica, Štepec Slavko,
Kri darovala 10—20-krat:
Avbar Marija
DSSS
Kri darovali 1 — 10-krat:
Bejov Angelina, Peterlin Jožica, Filipovič Anka, Rozman Jože, Gregorčič Mojca, Strmole Ana, Krevs Darinka, Štrumbelj Majda, Gobec Sonja, Mazovec Majda, Nosan Jožica, Drašler Jože, Ovan Alojz, Hribar Alojz, Peteline Cvetka, Kraševec Irena, Poredoš Ervin, Simunovič Majda, Bajc Marija, Pezdirc Vojka, Bajec Jože, Palič Smail, Hosta Alojz, Stankovič Nevenka, Komelj Janez, Stankovič Dragan, Šlejkovec Miha, Burgar Martina, Slak Cilka, Štukelj Marija, Derganc Ančka, Malnar Albina, Draginc Vinko, Skube Zofija, Kuzma Fani, Štrucel Helena, Primc Miloš, Višček Mirko, Ravbar Rudi, Žagar Marija, Sofronov Vida, Hočevar Ivan, Zoran Marija, Podržaj Amalija, Sever Janez, Selak Peter
Kri darovali 10—20-krat:
Bračko Martina, But Nežka, Gabrijelčič Janez, Irt Marija, Knap Cvetka, Kovačič Franc, Matjašič Vida, Vrbanek Ana, Štukelj Danica
TOZD KRŠKO
Kri darovali 1 — 10-krat:
Stanič Martin
Kri darovala 10—20-krat:Božič Marija
Kri darovala nad 20-krat:
Šuštar Ivan, Jamnikar Milan
TOZD TOGREL
Kri da rovali 1 — 10-krat:
Kralj Ivan
Kri darovali nad 20-krat:
Jamnikar Franc
TOZD METLIKA
Kri darovali 1-10-krat:
Vukšinič Anton
Lani konec novembra se je z dela v Rusiji vrnila skupina kleparjev iz tozda Metlika ( Ivan Dolinar, Anton Težak, Jože Matjašič, Zlatko Hrestak, Josip Mihelič in Josip Martinac). Takole je stekel pogovor z njimi o opravljenem delu in vtisih:
— Kje in kaj ste delali?
„V Moskvi na gradbišču Gosbanke smo izvajali kleparska dela v kooperaciji s tozdom Gradbeni sektor Ljubljana. Vodstvo in delavci tega tozda so nas lepo sprejeli. Stanovali smo v hotelu Južnaja, oddaljenem 20 km od gradbišča, zato smo se na delo vozili vsak dan s podzemno železnico. Delali smo en mesec, lahko pa bi z deli zaključili 6 dni prej, vendar
Delali smo v Rusiji
gradbišče 2 dni ni obratovalo zaradi proslave ob oktoberski revoluciji in 4 dni zaradi pogrebnih svečanosti ob smrti generalnega sekretarja KP ZSSR Leonida Brežnjeva na Rdečem trgu, ker je bilo gradbišče v neposredni bližini trga.“
— Kakšne so bile razmere za delo in zaslužek?
„Prve dni nas je pri delu oviralo močno sneženje, zadnje dni pa dež. Sicer pa je bilo vseskozi precej mrzlo vreme, vendar smo dela kljub vsemu v redu in pred rokom končali, za kar so nas pohvalili tako šef gradbišča kakor tudi ruski nadzorni organ. Zaslužek je bil soliden.1*
— Kako ste preživeli prosti čas?
„V prostem času smo si ogledali mavzolej Lenina in njegov muzej, muzej industrijskega razvoja ZSSR in Moskvo.11
— Si še želite takega dela?
„Želimo in upamo, da se bomo z delavci drugih tozdov še velikokrat srečevali na skupnih gradbiščih doma in v tujini.11
Pogovor vodila: A. BEDNARŠEK
Še
formalno
V zadnjem tednu lanskega leta je bil ustanovni občni zbor odbojkarskega kluba Pionir. Klub deluje že dlje časa pod pokroviteljstvom naše delovne organizacije in v okviru športnega društva Novo mesto. Na občnem zboru so klub le še formalno-pravno ustanovili, to se pravi, sprejeli so statut in ostale samoupravne splošne akte ter izvolili organe kluba.
Veliko popularizacijo je odbojka doživela s balkanskim prvenstvom leta 1981 v Novem mestu. Glede na njihove programske tismeritve pa naj omenimo delno le zadnje leto. Moška ekipa je v sezoni 1981/82 osvojila drugo mesto v drugi zvezni ligi, bila še polfinalist pokala v SRS, osvojila je prvo mesto na velikem mednarodnem turnirju v Celovcu.
Mladinska ekipa je bila tretja v naši republiki in se je plasirala na državno prvenstvo, kadeti so bili finalisti. Pionirji pa so na jugoslovanskem pionirskem festivali odbojke na Badiji osvojili 7. mesto. Naši igralci so zastopali tudi barve jugoslovanske državne reprezentance pa tudi republiške.
Velike premike pa so dosegli z vključevanjem šolske mladine, predvsem v pionirske ekipe, tako da trenutno vadi skoraj 100 pionirjev in pionirk.
Tudi žensko ekipo je potrebno ponovno oživeti v strokovnem in materialnem pogledu, ji zagotoviti lepšo perspektivo v okviru odbojkarskega kluba.
In še nekaj bistvenih ciljev odbojkarskega kluba Pionir v letu 1983:
—	da moška ekipa uspešno nastopa v drugi zvezni ligi, to pa po meni ob morebitni reorganizaciji sistema tekmovanja osvojitev mesta, ki še zagotavlja nadaljnje tekmovanje v tej konkurenci,
—	da se uvrsti ženska ekipa v
2.	slovensko ligo,
—	da se mladinska kadetska in pionirska ekipa uvrstita v finale SRS,
—	da se še nadalje uresničuje koncept množičnosti.
KATJUŠA BORSAN
Lrnšum i
s i s a
I 6 I 1 i

* » > rsr
4w" ' f	7	<-*,	*v**
p^tprarriir^

_*?-* «5*#
-»«•*»-*
•**<*># ilmi

«*»
»<*1rA
■ V
Razširitev Pionirjevih proizvodnih zmogljivosti z izgradnjo III. faze Togrel
Na svojem dvorišču ima tozd Togrel v prisotnosti tozda Gradbeni sektor Krško odprto precej veliko gradbišče, kateremu izredno pomembnost daje namen rastočega objekta.
V	polnem zamahu je tretja faza izgradnje tovarne gradbenih elementov, s katero bo Togrel postal zaključena celota po proizvodnem programu in po tehnološkem postopku.
V	dosedanji stopnji razvoja Togrela je proizvodnja že močno presegla kapacitete proizvodnih prostorov, kar je grozilo z neuskaljenim tehnološkim procesom, ki povzroča padec produktivnosti in kvalitete izdelkov ter ogroža varstvo pri delu.
Čeprav se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo, bo izkoriščenost obstoječe opreme (in z njo produktivnost) znatno porastla.
Prav tako bo z novo prostorsko razporeditvijo kalupov, notranjih prometnih poti in začasnih deponij laže zadovoljiti novemu standardu JUS E 3.050, ki določa pogoje proizvodnje prefabriciranih elementov.
Investicija je vključena v srednjeročni program razvoja tozda Togrel za obdobje 1981
— 1985, ki je sestavni del srednjeročnega plana razvoja DO SGP Pionir, vključena pa je tudi v srednjeročni program poslovne banke in občine Krško.
Sredstva za realizacijo izgradnje Togrel - III. faza so združena v okviru plana investicij SGP Pionir iz vseh tozdov.
V novi proizvodnji bo poleg že obstoječih programov pričela teči tudi proizvodnja novo razvitega sistema AB konstrukcij gama ter izdelava elementov iz prednapetega betona.
V sedanjih prizadevanjih družbe za večje pridelovanje hrane v kmetijstvu se Pionir z novim programom montažnih hal gama posredno vključuje tudi v realizacijo Zelenega plana.
Montažni objekti iz tega programa so sestavljeni iz ce-ih hitromontažnih elementov, ki so primerni za živinorejsko dejavnost in prav tako za različne druge namene. Odlikujmo jih dobre fizikalne lastnosti, zelo dobra statična izkoriščenost materialov ter zelo hitra in enostavna montaža. Vse
3pE3- m
to pa pomeni izredno konkurenčnost že razvitim tovrstnim objektom ostalih proizvajalcev v kvaliteti in ceni.
Poudariti je še potrebno, da je nova konstrukcija rezultat lastnega znanja, je inovacija, ki je že prijavljena za zaščito patenta.
Drugi, prav tako nič manj pomemben del proizvodnje v novi hali bo predstavljala uvedba tehnologije prednapetega betona, s katerim bo mogoče doseči tudi večje razpone hal, po katerih je tudi povpraševanje vse večje.
Kar pa je najpomembneje, masivne elemente iz obstoječih programov bomo zamenjali z vitkejšimi prerezi, ki jih omogoča tehnologija prednapetega betona, s tem pa si bomo zagotovili boljšo konkurenčnost.
Iz vsega tega si DO Pionir z vsemi tozdi lahko obeta dodatno pridobljena dela, saj lahko v današnji izredno težki ekonomski situaciji konkurira le z dobro organiziranostjo in obvladanjem Celotne gradbene dejavnosti, predvsem pa z montažno gradnjo. Le-ta pa bo z izgradnjo Togrel — lil. faza že na zavidljivi ravni.
NIKO ŽIGANTE
f ----------------------------------s.
Aktivna
zdravstvena preventiva
PLAN DELA ZA IZVEDBO ORGANIZIRANIH ZDRAVSTVENO-PREVENTIVNIH ODMOROV V LETU 1983
Organizirano vodeni zdravstveno-preventivni odmori so ena izmed oblik rekreacije, ki jo DO Pionir nudi vsem zaposlenim. Začeli smo jih uvajati leta 1981. Letos jih bomo zopet uvrstili v naš program in upamo, da vo vsak tozd v Pionirju podprl to akcijo ter pošiljal na ORZP odmore lc delavce, ki so resnično potrebni take oblike rekreacije zaradi:
težkih pogojev za delo,
—	monotonega dela,
—	zdravju škodljivega dela,
—	za vestne delavce.
Do sedaj se je teh odmorov že udeležilo 60 naših delavcev iz različnih tozdov in služb; na podlagi anketnih vprašalnikov je bilo ugotovljeno, da so zelo pozitivno vplivali na udeležence.
Letos nameravamo izvesti ORZP odmore v dveh skupinah. Prvo skupino (30 udeležencev) bomo poslali pred glavno turistično sezono v mesecu juniju, drugo pa po s ezoni v septembru.
ORZP odmore bomo izvedli v našem počitniškem domu v Vrsarju in bližnjih športno-rekreacijskih objektih.
Glede na to da mora vsak tozd pokrivati stroške počitniških domov, menimo, da je veliko bolj smotrno zanj, da je počitniški dom zaseden, kakor da sameva v mrtvi turistični sezoni.
Predvideni strošek desetdnevnega odmora v Vrsarju za udeleženca znaša 8.500 din.
DAVOR RANGUS
\__________________________________________________________
/
Jožetu Podkrižniku v spomin
Tisto popoldne prvega delovnega dne v tem letu je bilo mrzlo in oblačno. Sever nik je prav strupeno zavijal okrog hiš in golih dreves in ponujal sneg. Dišalo je po zimi. Tudi iz nizkih oblakov, ki so bili otožno sivi in svinčeno težki, se je spuščala lahka deževna meglica. Še ptice so se skrile v zavetje borovcev in zvonovi so zamolklo tolkli ure v zvoniku. Dan kot dan, bi rekli, za ta letni čas. Pa ni bilo tako. Ni bilo tistega pričakovanega snega, ki bi pač moral biti, ni bilo veselja v očeh ljudi, ki so se tisti dan zbrali. Saj je bilo vendar novo leto in veselje je potrebno podaljšati v nedogled. Bilo je samo zamolklo in otožno tiho mrmranje in povešeni pogledi, sključene postave, ki so čakale, da se poslovijo od Jožeta na njegovi zadnji poti. Kdo ni poznal Jožeta Podkrižnika? Povsod je bil z nami, od
pisarne do terenov, od sestankov do družabnih srečanj. Živel je pač z nami življenje gradbenikov, življenje vsakodnevnih problemov in težav, terenskega življenja v barakah, organizacije prehrane in stanovanja, življenje lepih trenutkov in delovnih zmag, življenje porazov in grenkih spominov. Razpravljali smo o preteklosti, razpravljali o prihodnosti, o samoupravljanju, o .. Mnenja so bila različna, tudi skregali smo se. Kdo se ne bi, pri tolikih različnih mnenjih. Kdo je imel prav? Verjetno vsi, tudi Jože! Ko sem mu nekoč v takšni debati rekel, da verjetno s svojimi mislimi in idejami preveč hiti naprej, mi je dejal: „Boris, revolucija še vedno teče.“ Pa prav je imel! Že od tistih bosih otroških nog je bilo v njem nekaj revolucionarnega. Kasneje bi tudi šolo najraje zažgal zaradi učiteljice, ki ga
je udarila in užalila. Potem je prišla prekleta vse uničujoča vojna, ki tudi Jožetu ni prizanesla. Pa je priživel in se vrgel v obnovo porušene svobodne domovine. Tu je, pa tam, povsod, kjer so potrebni mladi, ustvarjalni, revolucionarni. Tako ga pot zanese leta 1969 k nam, k Pionirju, v tozd Ljubljana, med gradbenike, kjer je življenje vse prej kot lepo in prijetno. Polno je težaškega dela, polno je improviziranja, polno odrekanja družini in sebi. Pa kaj bi to našteval! Jože je delal, trudil se, veselil se, doživljal tudi razočaranja. Mogoče se mu vse lepe ideje, ki jih je imel, niso izpolnile in so ga ta razorčaranja zapeljala, da bi klonil Toda Jože se ni vdal. Spet je bil poln elana, trudil se je, organiziral, pojasnjeval, se kregal Takšen je bil kot mi vsi. Toda tista gospa s koso ga počasi zasleduje, ga spremlja, mu greni življenje. Od operacije do operacije se Jože bori z njo.
Trmast kot vedno beži za korak pred njo in ponosen je na to. Kaj ne bi! Toda gospa s koso ga le prehiti in Jože, zavedajoč se zadnjih trenutkov, še vedno pravi: „Ne dam se še!“ Tokrat ni uspel Novega leta ni dočakal Ni dočakal svoje zaslužene pokojnine in užival še nekaj časa. Na prvi delovni dan v tem letu smo njegovo žaro položili v zemljo. Jožeta Podkrižnika (koliko imen smo mu, ko je bil med nami, potihoma za hrbtom obesili! In čeprav je vedel za njih, se ni jezil) ni bilo več med nami. Ne vem, s kom bom še razpravljal o revoluciji, o samoupravljanju, o visoko postavljenih ciljih in idealih, in kdo mi bo še lahko v našem kolektivu rekel: „Boris, revolucija še teče!" Mogoče pa smo mi vsi tisti, ki moramo nadaljevati tisto, kar Jože ni dokončal Trudili se bomo! In hvala ti Jože za vse nasvete in delo, ki si nam ga poklonil
BORIS POŽ EK
J
8. februar
SLOVENSKI
KULTURNI
PRAZNIK
Dan njegove smrti je naš kulturni praznik, ob katerem pregledamo bero dosežkov v kulturi in umetnosti v minulem letu, počastimo uspehe ter razgrinjamo načrte za prihodnost.
Naš uspeh na kulturnem področju je ustanovitev pevskega zbora. (Foto: K. Borsan)
Peter Plut — Družina
RAZPIS
5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
S tem razpisom vljudno vabimo vse kulturne ustvarjalce iz vrst gradbincev, naj svoje ustvarjanje predstavijo širši javnosti in obogatijo to tradicionalno prireditev, katere pokrovitelj je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Organizacijo 5. kulturnega srečanja je prevzel GIP Ingrad iz Celja in bo od 7. do 10. junija v Celju.
Kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije obsega naslednja področja:
1.	a. likovno in fotografsko
b. ročna dela — tapisarije, gobelini
2.	literarno3. glasbeno in folklorno
1.	a. Natečaj za likovna in fotografska dela
Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter črnobela in barvna fotografija. Vsebina je svobodna. Zaželjeno je, naj bi slike ne bile širše od enega metra. Grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspartuji ali kaširane. Fotografije naj bodo formata 30 x 40 centimetrov ali izvedene iz tega formata ter na teme iz gradbeništva. Slike, ki jih bo žirija uvrstila na razstavo, naj bodo uokvirjene, b. Ročna dela — gobelini, tapisarije
Vsak se lahko predstavi z dvema izdelkoma, vendar ne smeta biti večja od enega metra.
2.	Natečaj za literarna dela
V času kulturnega srečanja bo literarni večer, na katerem lahko sodelujejo avtorji s prozo, poezijo ali gledališkimi deli, oziroma odlomki daljših del. Dela so lahko v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti.
3.	Natečaj za pevce, glasbenike in folklorne skupine
Prijavijo se lahko pevske skupine (najmanj oktet) in pevski zbori (moški, ženski ali mešani), godbe na pihala, instrumentalni ansambli in folklorne skupine.
Vsi, ki želite sodelovati na kulturnem srečanju po zgoraj razpisanih natečajih, se prijavite organizatorju kulture DO Katjuši Borsan, telefon 21—826, int. 246.
UREDNIŠTVO
V______________________________________-_____________/
KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA - KULTURA
Hoćemo li
ostvariti
odnose?
DOGOVOR O OSTVARIVANJU DRUŠTVENOG USMJERENJA RASPOREĐIVANJA DOHOTKA I ČISTOG DOHOTKA U 1983 GODINI
U našoj radnoj organizaciji upravo je u toku usvajanje važnih planskih akata OOUR i RO u kojima će biti određena politika raspoređivanja dohotka i čistog dohotka te usmjerenja za formiranje sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju obzirom na ostvareni dohodak u ovoj godini.
Hoćemo li odnose u planskim aktima moći tokom godine i ostvariti ili ne bit će naravno ovisno od poslovnih rezultata odnosno uspjeha kojeg budemo postigli. Već su bila usvojena dva jako važna dokumenta koji su osnova za usvajanje planskih akata tj. rezolucija o društveno-ekonomskoj politici i razvoju SR Slovenije za 1983. godinu i društveni dogovor o ostvarivanju društvenog usmjerenja raspoređivanja dohotka i čistog dohotka u 1983. godini, čiji je posebni zadatak sprovesti rezoluciju u praktičnom životu i usmjeriti raspoređivanje dohotka OOUR selektivno tj. obzirom na to jesu li povećanja dohotka u OOUR i radnoj organizaciji doprinijeli radnici boljim privređivanjem ili je porast dohotka bio rezultat povećanja cijena.
U našim planskim aktima najprije smo odredili pokazatelje koje ćemo upoređivati' obzirom na postignute rezultate gospodarenja u proteklim godinama sa srodnim organizacijama udruženog rada u djelatnosti građevinarstva. Te upo-redbe za unatrag po mojem će mišljenju biti teško izvodive zbog stalnih izmjena društvenog dogovora.
Oblikovanje sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju po društvenom dogovoru ne može biti ovisno samo od minimalnog porasta dohotka već prije svega od toga koliko su radnici uspjeli povećati dohodak sa povećanjem proizvodnje i produktivnosti rada, smanjenjem troškova, boljom
redba porasta čistog dohotka i dohotke u 1982. godine koja je porasta sredstava za osobne slijedeća:
organizacijom rada i izvozom. Dohodak povećan samo na račun porasta cijena i drugih utjecaja mimo rada radnika po društvenom dogovoru ne može biti podloga za povećanje sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju. Radnici mogu povećati sredstava za Osobne dohotke samo:
—	ako su povećali produktivnost rada mjerenu količinskom proizvodnjom pojedinog proizvoda ili grupe proizvoda odnosno obavljenih usluga po radniku ili sa porastom cjelokupnog prihoda po stalnim cijenama odn. drugim uvaženim kriterijima u organizacijama,
—	ako su povećali izvoz na konvertibilno područje,
—	ako su povećali gospodarnost poslovanja mjerenu sa povećanjem ukupnog prihoda u odnosu sa potrošenim sredstvima,
—	ako su povećali unosnost upotrijebljenih poslovnih sredstava mjerenu sa povećanjem dohotka u odnosu sa prosječno upotrijebljenim poslovnim sredstvima.
Ovo * su naravno načelne pretpostavke koje su u društvenom dogovoru diferencirano izrađene, a odnose se na povećane rezultate uspješnosti gospodarjenja, ilu u praksi će ih biti teško slijediti, teško će biti izračunati njihov stvarni uticaj na poboljšanje privređivanja i bit će moguće sve instrumente izigrati i prikazati bolje rezultate na temelju jednostavnog povećanja cijena. U praksi će sigurno do toga doći, zato mislim da dogovor granu građevinarstva postavlja u nejednak položaj sa granama kojima se cijene administrativno određuju, zbog toga i administrativno uvjetovanih prelijevanja sredstava iz dohotka organizacija udruženog rada u toliko je izuzetnim okolnostima da će biti teško prosuđivati stvarnu rentabilnost, a posebno uspješnost. Najviše će biti pogođeni oni koji posluju z međusobnoj oštroj konkurenciji.
Dogovor za ovu godinu zahtijeva ostvarivanje rezolucije tako da sredstva za osobne dohotke u globalu rastu za 35 % sporije od rasta dohotka po sadašnjim rezolucijskim usmjerenjima. Uz to treba osigurati takvu politiku raspoređivanja dohotka i čistog dohotka da sredstava za proširenje materialne osnove rada moraju rasti brže od porasta sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju.
Bez velikog poboljšanja poslovnog uspjega, a time i čistog dohotka ove ćemo godine teško moći podići sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju. To nam pokazuje i upo-
porast ČD	31.3.
porast sred. za OD	137
130
Već površna uporedba gornjih podataka pokazuje kako u ovom razdoblju koje smo upo-ređivali ne bi po sadašnjem društvenom dogovoru imali nikakve mogućnosti za povećanje sredstava za OD.
Porast sredstava zajedničke potrošnje također je ograničen po društvenom dogovoru. Smjernice za raspoređivanje i izplaćivanje sredstava za namjene zajedničke potrošnje radnika uglavnom su slijedeće:
—	po završnom računu za 1982. godinu sredstva će se povećavati sporije od porasta dohotka, ali tako da će iznositi najviše 13.500 din po zaposlenom, gdje nisu uzeta u obzir sredstva za neke druge namjene kao npr. za stambenu gradnju, regres za organiziranu prehranu za vrijeme rada itd.,
—	regres za organiziran obrok prehrane za vrijeme rada ove godine iznosi 900 din mjesečno po radniku, to je regres za radnike izvan materijalne proizvodnje koji ne smije biti viši nego ga obračunavaju za organizirani obrok radnika u materijalnoj proizvodnji.
MARKO SVETINA
Program rada za 1983. godinu
Obimne zadatke u vezi obavještavanja u ovom programu moći ćemo uspješno ostvarivati ukoliko svi učesnici u radnoj organizaciji (OOUR, RZ) kao i pojedinci budemo pripremali odgovarajuće i pravovremene informacije, odnosno gradiva za objavu.
Pozitivna iskustva, a posebno vidljiv napredak u svijesti i htijenju za poboljšanjem obavještavanja radnika od pojedinih službi, rukovodećih radnika, kao i sve češće uključivanje pojedinaca — novih dopisnika dokazuje da smo na jako dobrom putu.
Želimo u 1983. godini sadašnje spoznaje i htijenja još utvrditi i obogatiti u želji da našim radnim ljudima posredu-
30.6.	30.9.	31.10.	30.11.
114	114	105	111
120	121	110	109
jemo dovoljno kvalitetnih informacija za njihovo što uspješnije obavljanje samoupravnih prava i obaveza.
U ovoj ćemo godini pripremati i redovno izdavati glasilo PIONIR za tekuće efikasno informiranje, a po potrebi i OBVEŠČEVALEC (Izvjestilac). Sadržaj glasila i Izvjestioca bit će slijedeći:
1.	Tekuće ćemo izvještavati u privređivanju i razvoju RO kao i pojedinih OOUR i RZZP. To mjesečno izvještavanje obuhva-tat će podatke o cjelokupnom poslovanju, postignutim uspjesima, izvršavanju planova, fi-nanciskim poslovima kao i o proizvodnim dostignućima. Kako bi mogli zadovoljiti te zadatke posebno su nam potrebni mjesečni izvještaji koje priprema ekonomski biro.
2.	Kao i do sada tekuće ćemo u svakom broju izvještavati o pitanjima koja se odnose na položaj, prava, dužnosti i odgovornosti radnika u OOUR i RZZP u djelovanju samoupravnih organa. To ćemo izvršavati u Izvjestiocu objavljivanjem izvadaka sa sjednica svih samoupravnih organa.
3.	Posebno ćemo raspravljati o stabilizacionim zadacima i to objavljivanjem konkretnih odluka i dostignuća u smjeru na nivou RO, OOUR, RZZP kao i pojedinih radnih jedinica. U tu nam je svrhu potrebno gradivo o temeljima zadataka stabilizacije u RO Pionir i pojedinim OOUR te RZZP kao i akcioni program DPO. Te podatke će uredničkom odboru posredovati ekonomski biro i DPO.
4.	U sastavima koje bi morali objavljivati u svakom broju glasilo će izvještavati 0 postignutoj efikasnosti u radu u pojedinim OOUR i DPO. Kod toga analizirat će mo uzroke za moguću neodgovarajuću efikasnost kao što su slaba organizacija rada, nedovoljna radna disciplina, veliki izostanci s posla, bolovanja itd. Ukoliko o ovom posljednjem urednički odbor bude od odgovarajuće stručne službe dobio tekuće mjesečne podatke, te će podatke svakog mjeseca objavljivati i obraditi uz komentar.
5.	Glasilo će izvještavati u poslovanju pojedinih organizacionih jedinica, OOUR i RZZP. U tu su nam svrhu potrebni kratki izvještaji sa gradilišta i
pojedinih radnih jedinica. Kot tog izvještavanja trebalo bi poseban naglasak dati raznim oblicima udruživanja rada i poslovne suradnje koje su razvijene odnosno nastaju u radnom procesu.
6.	Bar jednom u tri mjeseca u glasilu ćemo izvještavati o djelovanju pojedinih službi (služba za zaštitu na radu, služba za razvoj i organizaciju poslovanja, obrazovni centar, kadrovska služba itd.). U tu svrhu potrebni su nam kratki sažeti izvještaji od pomenutih službi koje bi posredovale podatke o svom osnovnom djelovanju, naglasile postignute uspjehe i upozorile na nedostatke.
7.	Tekuće ćemo izvještavati o usvajanju samoupravnih općih akata, a u tu svrhu potrebni su nam kratki sažeti izvještaji koji će određivati bit i svrhu pojedinog usvojenog akta.
8.	U glasilu ćemo pisati o uvažavanju delegatskog sistema, djelovanju delegata delegacija i konferencije delegacija, uspjesima i teškoćama s tim u vezi. Za objektivno pisanje potrebne su nam analize i ocjene stručne službe, samoupravnih organa i DPO.
9.	U glasilu više želimo pisati o našim odnosima sa RO, OOUR, RZZP i MZ, gdje naši radnici šire i ostvaraju dio svojih ostvarenih prava. U tu svrhu bit će nam potrebne odgovarajuće informacije DPO i nadležnih službi.
10.	Glasilo će izvještavati o djelovanju i nastojanjima organizacionih oblika ONO i RS koje su razvijene u pojedinim OOUR i RZZP. U tu svrhu potrebni su nam kratki, sažeti izvještaji od komiteta za ONO i RS o njihovoj djelatnosti.
11.	Glasilo će izvještavati o djelovanju DPO u RO, u djelovanju sportskog društva i raznim drugim oblicima društvenog života kulturnoh učestvovanja i odmora. U tu su nam svrhu potrebni kratki, sažeti izvještaji nosioca gore pomenutih djelatnosti.
12.	Glasilo će objavljivati moguće kritičke priloge ili suočenja stajališta i mišljenja koje bi dobilo od radnika o pojedinim pitanjima, od radnih grupa ili DPO.
KATJUŠA BORSAN
PIONIR
Dopisujte v PIONIR — IjjJ pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
- --	-.v.'.j
J
Na konferenciji za štampu, koja je održana krajem meseca septembra u Privrednoj komori Jugoslavije, Aleksandar Jojić, sekretar opšteg udruženja građevinarstva i industrije građevinskog materijala Jugoslavije obavestio je novinare da je od
750.000	građevinskih radnika oko 30.000 zaposleno u ino-stranstvu i da se ne može očekivati neko značajnije povećanje ovog broja. Od preostalog broja radnika, naglasio je, treba očekivati da će oko 100.000 predstavljati višak u našim građevinskim radnim organizacijama. Šta raditi? Ne samo sa ovih 100.000 već još bar sa
20.000	posredno povezanih sa aktivnostima građevinara, koji će takođe ostati bez posla.
Ozbiljnost trenutka nalaže redakciji „Izgradnje11 da reagu-je, svakako na drugačiji način nego što čini profesionalno orijentisano dnevna i periodična informatika, da ovaj problem pokuša stručno da analizira i predloži izvesna rešenja.
Prva
—	činjenica je da se visoko-gradnja kod nas, nezavisno od stepena uvođenja mašinskog rada u pojedine radne organizacije, zaustavila velikim delom na stepenici razvoja zanatske proizvodnje.
Druga
—	činjenica je da građevinarstvo u društvenom sektoru gradi jedva 40 % od ukupnog broja stanova i stambenih zgrada koje se godišnje grade u nas; ko gradi onih preostalih 60 % i koliko je učešće radnika iz društvenog sektora u ovoj izgradnji.
Treća
—	činjenica je da je izvestan broj građevinskih radnika (ili ne tako veliki kao što se to želi prikazati) ostao još uvek delom zemljoradnika, da svoju egzistenciju zasniva na 2-3 (ponekad i više) hektara zemlje a rad u društvenom sektoru mu obez-beđuje sigurnosti u slučaju bolesti i radne nesposobnosti.
Četvrta
—	činjenica je da stvarno kvalifikovanih građevinskih radnika ni u sadašnjim uslovima nema dovoljno — kako inače objasniti oglase (doduše sve rede) u kojima renomirane i
velike građevinske radne organizacije nude zasnivanje radnog odnosa na neodređeno vreme za stotinak tesara, zidara i dr. kvalifikovanih radnika za rad u zemlji.
Peta
— činjenica je da je ekstenzivan razvoj građevinskih radnih organizacija posledica pregre-jane tražnje i investicionog buma koji je bio društveno usmeravan i forsiran, tako da se društvo, a posebno izvršni organi koji su ovo pratili, ne može smatrati neodgovornim i neobaveznim za stvarno stanje.
Kako stručna publicistika ne dozvoljava registraciju stanja kao konačan oblik iznošenja problema, to „Izgradnja11 ne može a da ne predloži svoja viđenja mogućih rešenja kojima bi se možda moglo ublažiti sadašnje stanje:
Treba učiniti sve da se građevinarstvo i u delu zgradar-stva jednim delom pretvori u industriju zgrada osposobljenu da na visokom nivou konfekcio-nirane proizvodnje ponudi tržištu (pre svega inostranom ali i domaćem u skladu sa tržnjom i sposobnošću plaćanja) svoju robu, gotovu robu čijoj proizvodnji je prethodio celokupan proces pripreme (istraživanje, programiranje, projektovanje, proveravanje i si.) koju savrame-no tržište ne može da sačeka, pogotovu ne u vreme inflacije.
— Treba učiniti sve da se društveni sektor zainteresuje za učešće u delu izgradnje koji je do juće bio izključivo područje rada privatnih preduzimača i ,,vikendaša“ zaposlenih u društvenom sektoru. Nije li moguće utvrditi pod kojim uslovima, kako i kada izvesna vrsta radova može biti konkurentna i u takvim uslovima. Nije li drvna industrija, industrija nameštaja u tome uspela? Ko još naručuje prozor ili plakar kod stolara — zanatlije, privatnika? Zašto? Taj isti prozor dobija preciznije urađen, od kvalitetnijeh drveta, odmah i po ceni koja je konkurentna (čak i uz kredit) pa i sa garancijama kao i svaku drugu robu. Nije li moguće pronaći i građevinske delove zgrada gde je nešto slično ostvariti moguće? To svakako treba proveriti*
— Svakako je da građevinske radne organizacije moraju pokrenuti postupak za razdruživanje rada sa onima kojih nema u vreme setve i žetve (to je moguće kontrolisati ako se hoće) i onih čiji radni učinak očigledno ukazuje da štede snagu za rad u vreme vikenda (i to je "moguće kontrolisati). Treba prestati sa odvoravanjem onima čije prisustvo u ukupnom broju zaposlenih još uvek
obezbeđuje izvesna dodatna prava.
— Zar komora, odnosno gransko udruživanje nije mesto u kome se građevinari mogu dogovoriti da se prestane sa krađom i prekrađom kadrova, odnosno da se dogovore okviri fluktuacije, da se utvrde uslovi pozajmice kapaciteta u celini (ne samo ljudskog rada) u slučaju kada jedna organizacija ima previše a druga premalo? Zar se to rešava isključivo putem oglašavanja slobodnih radnih mesta u dnevnim listovima? Zar nema mogućnosti da se određenom stimulacijom obezbedi stalnost u RO, pa čak i privrženost radnom mestu, okolini i organizaciji u kojoj se stiče dohodak, što je bilo karakteristično za industrijskog radnika u svim društvenim uređenjima?
Zar treba od Japanaca da učimo kako se bori za interese sopstvene radne sredine, s tim da to opet ne preraste u grupno-svojinske i društvu suprotstavljene interese? Ko se stara o tome? Niko nema prava da u ime društva kaže: „Neka idu da beru kukuruze a ne da nam ih beru omladinci.“ Građevinski radnici koji treba da se prekvalifikuju moraju dobiti svoje pravo na usmerenje, na prekvalifikaciju, na budućnost . ., Postoje oni koji „vrh brda bar i malo stoje pa dalje gledaju na onaj pod brdom", oni koji su bili obavezni da predvide pad investicione potrošnje i da blagovremeno obez-beđuju prestrukturiranje u građevinarstvu. Ako to nisu učinili blagovremeno, neka to učine sada, neka odmah i konkretno predlože prekvalifikaciju radnika (tesari u rudnike za pravljenje podgrada, na primer) i obezbede njeno sprovođenje.
(Iz 10. broja IZGRADNJE, 1982. godine)

Kakve
nas
vide
drugi?
Bila je napravljena studija (autor Janez Dernovšek) o tome kakva je ■ motiviranost radnika u građevinskim kolektivima u Sloveniji. Konstatacije te studije zanimljive su i za nas, posebno ako ih kritički obrađujemo. Autor u svojoj studiji konstatira, kada su članovi radnog kolektiva zbilja i upravljači u takvoj organizaciji također postoji mogućnost zadovoljenja svih njihovih potreba, ne samo ekonomskih. U radničkom samoupravljanju radnici nisu više otuđeni od ciljeva društva, već ih sami postavljaju. Zato se i ciljevi pojedinog radnog kolektiva u pravilu ne bi smjeli mnogo razlikovati od ciljeva društva kao cjeline.
Motiviranost radnika u građevinskim kolektivima proučavao je sa gledišta više motiva, od kojih je motiv dobrog upravljanja jedan od najvažnijih. Osnovni je cilj motiva dobrog upravljanja dohodak radnog kolektiva i to postizanje maksimalnog dohotka i njegovo odgo-varajajuće raspoređivanje u skladu sa interesima članova radnog kolektiva posebno, tj. za OD i zajedničku potrošnju, za proširenu reprodukciju, za socialnu zaštitu tj. rezerve i za šire društvene potrebe. Radnici kao dobri upravljači trebali bi biti motivirani za odluke koje će ubrzavati efikasnost u radu, omogućavati veću poslovnu uspješnost i osigurati postojanje i daljnji razvoj radne organizacije.
Motiv dobrog upravljanja u radničkom samoupravljanju automatski se mora odražavati u djelovanju radnika i u njihovim svakodnevnim poslovnim odlukama. U kapitalizmu takav je podsticaj borba kapitalista za profit koji ga prisiljava na racionalna ulaganja.
U radničkom samoupravljanju tu funkciju ima karakter dohotka iz rada kao odnos između produktivnosti rada te osobnog i društvenog standarda koji bi morao postati jedan od glavnih nositelja svestranog razvoja.
Ali autor utvrđuje jaka odstupanja od motiva dobrog upravljanja, naime pojavljuje se jak mezdni motiv i to posebno
kot doseljenih radnika iz drugih republika. Mogli bi reći da nas autor vidi u slijedećem svjetlu kada u svojoj studiji konstatira:
karakteristika podjele rada u građevinarstvu potrebna je na jednostavne fizičke poslove koje mogu obavljati nekvalificirani i nisko kvalificirani radnici. Ta karakteristika utječe i na rnoti-vacionu strukturu radnih kolektiva. Dobijanje radnika za poslove te vrste već dugo vremena nije osigurano u mjestima gdje građevinske radne organizacije obavljaju svoju osnovnu djelatnost. Ti se radnici doseljavaju iz drugih republika i za njih je karakteristična velika fluktuacija. Njihov je motiv kratkoročan — što viši osobni dohodak. Ako dobiju mogućnost većeg osobnog dohotka drugdje u pravilu mijenjaju zaposlenje. U većini slučajeva nastanjeni su u samačkim domovima i poslije određenog vremena vraćaju se u rodni kraj. Rjeđi su primjeri kada se stalno nastane na području gdje radna organizacija obavlja svoju djelatnost. Kao i drugi radnici i oni se pojavljuju u funkciji upravljača. Njihov uglavnom kratkoročni interes utječe na njihov motiv u upravljanju. Uglavnom su ravnodušni na upravljačke odluke koje su od dugoročnog značaja. Njihov odnos možemo označiti kap mezdni odnos, a ne kao odnos samoupravljanja. Zato je motiv upravljanja u toj značajnoj grupi radnika izmijenjen, mogli bi reći bitno okrnjen. Tih radnika najviše ima u čistoj građevinskoj operativi, gdje predstavljaju veliku većinu.
Praksa pokazuje kako kod različitih samoupravnih odluka koje formalno usvajaju svi radnici operativnih jedinica odlučnu ulogu igra motiv i iz njega proizilazeći utjecaj malobrojnih domaćih radnika, uglavnom rukovodećih radnika, na nižim nivoima, posebno važnu ulogu ima voditelj organizacione jedinice. Zbog ravnodušnosti tako velikog broja radnika za neke upravljačke odluke nastaje praznina koju popunjava manjina radnika sa svojim motivima. Time se upravljanje zgušnjava u rukama manjine radnika.
Nije nam namjera kritički i stručno ocenjivati konstatacije iz gornje studije, ali svakako možemo utvrditi da dobro poznaje građevinarstvo i da su te konstatacije i za nas jako zanimljive. Svakako stoji konstatacija da je u građevinskim kolektivima prisutan jak mezdni odnos. Radnici sa takvim nadzorima nemaju smisla za racionalnu raspodjelu dohotka, za potrebu ulaganja za sutra, zahtijevaju plaću bez obzira na svoj udio u radu, jako često
oduševljavaju se uravnilovkom itd.
Možemo se kritički zapitati jesmo li u našem kolektivu napravili dosta i što ćemo još morati napraviti kako bi nezdravi mezdni motiv što bolje iskorijenili iz naše svijesti.
MARKO SVETINA
Utjecaji na izvođenje financijske funkcije
Financijska politika samo je dio cjelokupne poslovne politike svake samoupravne sredine. U cijelosti može oživjeti i davati određene ekonomske efekte ako je povezana sa komercijalnom, proizvodnom i kadrovskom funkcijom. Nepovezanost poslovnih funkcija i nepoštivanje dosljednog izvođenja dogovorene financijske politike u poslovnom procesu dovodi do teškoća u sistemu financiranja, konfliktnih situacija među članicama i nosiocima izvođenja financijske funkcije te se u konačnoj fazi odražava i u nelikvidnosti i slabljenju strukture sredstava i izvora. Na pogoršanje efekta izvođenja financijske funkcije utječu kako unutranji tako i vanjski faktori.
Izvođenje financijske politike a time i funkcije počinje već kod nabavnog referenta kada naručuje reprodukcioni materijal ili zaključuje ugovore za izvršenje usluge. On je onaj koji određuje potrošnju financijskih sredstava za material i usluge, tako što u ugovoru ili narudžbi odredi količinu i dinamiku dobave materijala ili izvršenje usluge ne uzimajući u obzir stvarne potrebe na pojedinom gradilištu i uvjetom plaćanja: sa virmanom u roku od 15 dana. Kada IB dobije račun za tako nabavljeni materijal ili obavljenu uslugu nema više nikakva mogućnost izmjene financijske obaveze članice, već je dužna pobrinuti za financijska sredstva i poravnati obaveze. Ukoliko je prisutna nelikvidnost prisiljena je izdati mjenicu i time samo odložiti izvršenje financijske obaveze za kasnije (najviše 90 dana od dana nastanka DVO).
Kada voditelj gradilišta vanjskom kooperantu potvrdi račun u predloženoj visini bez obzira na kvalitet obavljenog rada praktično je već angažirao financijska sredstva OOUR. IB tu
obavezu mora poravnati u skladu sa ugovornim odredbama.
Kada odgovarajuća služba na temelju fakturirane realizacije (ne stvarno postignutog dohotka) utvrdi visinu stimulacije OD angažira sredstva OOUR koje IB mora osigurati.
Naveli smo samo tri vrste uzročnika potrošnje financijskih sredstava, ali oni potroše ukupno 80 % kompletnog financijskog odliva u RO ili OOUR. Dosada još nitko od navedenih potrošnika financijskih sredstava nije odgovarao ako je svojim nesavjesnim postupcima potrošio više sredstava:
—	nego što je to bilo potrebno odn. neophodno za osiguravanje optimalne proizvodnje,
—	plaćenih kooperantu za nekvalitetno obavljen rad ili čak u većem iznosu nego što je stvarno bilo obavljeno,
—	isplaćena neopravdana stimulacija.
Zbog takvog gospodarenja dinarskim sredstvima pojedini OOUR može pasti u nelikvidnost, mora uzimati kredite i plaćati kamate. Sličan primjer možemo dati i za realni i pravovremeni obračun obavljenih građevinskih radova ili obavljenih usluga. Nižim obračunom radova i nepravovremenim uvažavanjem razlika u cijenama te dodatnih radova dobrovoljno se odričemo financijskih sredstava, a za nadoknadu koristimo kredite banaka ili dobavljača i plaćamo kamate. Povećanu potrošnju financijskih sredstava prouzrokuje i komercijalista ako zaključi ugovor sa odredbom o uplati avansa ili otvaranjem akreditiva itd. Sada iz navedenih primjera možemo utvrditi tko i kako utječe na izvođenje financijske funkcije, a time i financijske politike u RO. Već je nekoliko godina ukorijenjeno shvatanje da je SGP Pionir visoko likvidna RO i da uopće ne moće doći u pitanje poravnavanje, u svako vrijeme, financijskih obaveza iako nastupaju prilično stihijski. Moramo naglasiti da živimo u velikoj zabuni. Izvođenje stabilizacionih mjera i protuin-flacionih programa tako radikalno mijenjaju tržišne uvjete građevinske grane da svega još nismo ni svjesni. Iz objektivnih nam se razloga konstantno smanjuje akumulativnost ali još nismo spremni sa svom ozbiljnošću izvoditi usvojene smje r niče, akcione programe i mjere te sa drukčijim pristupom u izvođenju financijske politike u svim sredinama doprinijeti većoj rentabilnosti i ekonomičnosti poslovanja.
Stajalište je IB kako je neophodno sa usklađenom akci-
jom svili društvenopolitičkih snaga- i samoupravnih organa korjenito mijenjati odnos do gospodarenja financijskim sredstvima u svim sredinama i na svim nivoima.
Neposredni radnik u proizvodnji također mora shvatiti i osjetiti kako nije sve jedno hoće li upotrijebljeno drvo uništiti sa nesavjesnim ponašanjem ili će ga pažljivim ponašanjem bar još 2 puta upotrijebiti i tako dati svoj udio smanjenju potrošnje financijskih sredstava, postizanju većeg dohotka i većoj mogućnosti za povećanje vlastitog osobnog dohotka.
KAREL VARDIJAN
Komunisti o svojoj avantgardi
Komunisti u OOUR Građevinski sektor Novo mesto kritički su analizirali i ocijenili svoju avantgarđnu ulogu, sposobnost da idejnom borbom, argumentima i znanjem pridobiju ljude, rješavanju probleme i ostvari-vaju statut SK i na kongresima zacrtane zadatke. U jako plodnoj raspravi komunisti su bili jedinstveni u ocjeni da komunisti nemajo odgovarajuću avant-gardnu ulogu i to zbog slijedećih razloga:
— U OOUR ima premali broj članova SK obzirom na broj zaposlenih (6,9 %).
— Velik broj članova SK pasivan je i ima oportunistički odnos u borbi za mijenjanje

odnosa. To je posebno važno i dosta se negativno odražava na SK, jer takav odnos imaju komunisti, nosioci samoupravnih i odgovornih radnih zaduženja.
— U SK nema dovoljno idejne jedinstvenosti i odgovornosti.
— Nema dovoljno kritike i samokritike.
— Komunisti bi više morali raspravljati o problemima u općini i šire, te zauzimati stajališta prema konkretnim, gorućim pitanjima. Previše su zatvoreni samo u svoje probleme koje je često teško iješavati, a da ne utječemo na odnose u RO, općini i šire.
— Komunisti bi kritičnije morali ocjenjivati događanja u privredi koji se izvode sa takozvanim stabilizacionim mjerama državnih organa. Kod toga jako veliku odgovornost imaju organi općinske organizacije SK, SKS i SKJ. Štetno je za savez komunista da uprkos kongresnim stajalištima u vezi odnosa SK prema etatizaciji odnosa u društvu propagiramo pojedine mjere koje nam pro-uzrokuju više štete nego koristi i to ne samo u ekonomskom pogledu već i u socijalnom i u pogledu jačanja i produbljivanja samoupravnih socijalističkih odnosa u društvu. Time se u SK ,,ođozgo“ devalvira povjerenje u SK i njegovu avantgardnost. U takvim je uvjetima teško voditi borbu za avantgardnost u konkretnoj radnoj i životnoj sredini.
Nadalje, komunisti su ocijenili da će se u svom radu morati oslanjati na marksističku analizu prakse i na podsticaje radnih ljudi. Za takav pristup potreban je viši nivo idejno—teoretičke osposobljenosti nego što je imamo. Bit će potrebno stalno se osposobljavati, to je dužnost članstva SK.
Komunisti su također ocijenili kako ima premalo akcionog povezivanja komunista među OOUR.
Iz izloženog slijedi zaključak da će SK ostvarivati svoju avantgarđnu ulogu u društvu onda kada komunisti budu uzorni radnici i građani i kada se u svom odgovornom djelovanju budu oslanjali na marksističku analizu prakse i pobude radnih ljudi i kada u ideju i akciji budu jedinstveni.
1.1.
Obveščanje je pravica in dolžnost
<	—	"'s
Odmor za ugrožene radnike
PLAN ORGANIZIRANOG ODMORA SOCIJALNO I ZDRAVSTVENO UGROŽENIH RADNIKA U SGP PIONIR
U sadašnjoj gospodarskoj situaciji svjedoci smo kako su grupe radnika sa niskim osobnim dohotcima i radnici slabijeg zdravlja najugroženiji, jer im zbog izdataka za zdravstvene usluge ostaje premalo za život. Zbog toga ti ljudi sebi ne mogu omogućiti odmor na moru, u toplicama ili u planinama, što bi vjerojatno utjecalo na poboljšanje njihovog zdravstvenog stanja, bolje osjećanje u radnoj organizaciji, osjetilo bi se i u većoj produktivnosti.
S tim u vezi preporučujemo IO OOS OOUR da izdvoje financijska sredstva za određeni broj svojih radnika za organizaciju odmora socijalno slabim i zdravstveno ugroženim radnicima.
Za radnike organizirat ćemo odmor na moru ili u planinama u odmaralištima SGP Pionir. U Vrsaru bi organizirali odmor na moru, a u Bohinju odmor u planinama. Liječenje u toplicama prvenstveno ćemo organizirati u Dolenjskim Toplicama odn. u Šmarješkim Toplicama, a po potrebi i drugdje, ovisno o visini raspoloživih financijskih sredstava.
Predlažemo da 10 OOS OOUR planiraju sredstva za određeni broj radnika, obzirom na veličinu OOUR. Sindikati bi u cijelosti trebali poduprijeti taj oblik djelatnosti, sredstva ne bi smjela predstavljati problem, jer mi smo humanističko društvo koje podupire takve akcije koje se uvijek višestruko okamaćaju.
Desetodnevni troškovi organiziranog odmora po jednom radniku bili bi 8.200 din.
Broj radnika koje bi IO OOS trebale predložiti za organizirani odmor
OOUR Novo mesto	5
OOUR Ljubljana	5
OOUR Zagreb	3
OOUR Krško	3
OOUR MKI	5
OOUR LO	3
OOUR PB	1
OOUR TKI	1
OOUR Keramika	2
OOUR Metlika	2
OOUR Togrel	2
RZZPilB	2(1 + 1)
Ukupno:	34
	NEVENKA STANKOVIČ
\		J
Čovjek
■
I
računar
Računari. 0 njima čitamo u časopisima, čujemo na radiju i gledamo na televiziji, ali među nama ima mnogo onih koji bi o njima željeli doznati nešto više. Sa njima je povezan sve veći dio našeg svakodnevnog života. Izračunavaju nam osobne dohotke, ispisuju opomene za obaveze koje smo zaboravili platiti, prognoziraju vrijeme, a ima još toga što bi mogli nabrojati.
Ljudi obično zamišljaju računar kao velike ormare pune dugmića, signalnih s\jetala, koji iz sebe bljuju hrpe papira na kojima su ponekad i pogrešni podaci, premda se čuje kako su računari nepogrešivi. Rad ljudi koji upravljaju računarima uglavnom zamišljaju kao lagodan posao, pritiskanje na raznorazne dugmiće i prekidače.
I naša radna organizacija ima računar, te bi zato bilo dobro malo bolje se upoznati sa njima kako bi mogli lakše razumjeti razne teškoće do kojih ponekad dolazi u radu sa računarom. Zbog toga sam odlučio u nekoliko nastavaka pokušati opisati povijest razvoja računa-ra od samih početaka do danas kada se rad na računarima razvio do neslućenih dimenzija. Jednostavnim ću riječima opisati povijest računara, njegove zahtijeve i mogućnosti, zatim čovjeka kao upravljača i korisnika računara.
Pretstavit ću vam najčešća područja upotrebe, a naravno i rad našeg centra za obradu podataka.
1.	Poglavje
Razvoj računara kao sredstva za pomoć u izvođenju računskih operacija, te čuvanja i obrade podataka.
Već je odavno čovjek počeo računati. U početku je za nabrajanje upotrebljavao prste na rukama, kamenčiće, školjke isl. U daljnjem razvoju nabrajanje mu više nije bilo dovoljno, već je morao odbijati, množiti i dijeliti, zato je bilo neophodno naći neki sistem koji bi zamijenio prste i karrtenčiće. Tako je čovjek izmislio pojedine znake — simbole koje je kasnije sastavljao u grupe -po smislu. Kao primjer mogu navesti rimske brojeve, ili arapske brojeve koji potječu iz Indije.
Činjenica da čovjek ima deset prstiju sigurno je utjecala na to da su se matematičari u povijesti odlučili za sistem brojeva koji se temeljio na broju deset. Taj sistem koji se zove decimalni još se i danas upotrebljava iako, kao što ćemo kasnije vidjeti, postoje i drugi brojčani sistemi. Na taj način čovjek je dobio mogućnost da sebi i drugima može predstaviti željeni broj u nekom sistematičnom obliku. Misaona upotreba brojeva zahtijeva logične zaključke koje čovjek mora upotrebljavati u svakodnevnom životu. I u moderno vrijeme svaki se dan susrećemo s nebrojnim primjerima logičkih zaključivanja, pa bilo da se radi o seljaku na radu u polju, radniku u tvornici, domaćici dok radi svoje poslove ili pak o naučniku u laboratoriju.
Kako čovjek ne bi trebao već usvojene logičke zaključke svaki put iznova stvarati, pokušao ih je sačuvati. Zapisao ih je na glinene pločice, na papirus, a kasnije na papir. Zapise je počeo ujedinjavati u knjige, a onda su se počele pojavljivati teškoće. Zapisani podaci jako brzo su se množili. Svaki problem zahtijeva brzo i točno rješenje, a zbog toga što svi nismo matematički geniji sa super pamćenjem stvari su se počele zaplitati.
Ljudska sposobnost usvajanja informacija iz okoline i njihovo čuvanje u sjećanju jako je ograničeno. Čovjek oko dvadesete godine ima najveću mogućnost usvajanja informacija, a i tada postoji granica brzine čitanja i to od samo 16 znakova u sekundi, a svi oni ne ostaju u sjećanju. To znači da je sposobnost učenja daleko ispod 16 znakova u sekundi. Ta se sposobnost može povećati tre-
ningom, odnosno ponavljanjem. Naravno, ostaje problem kako od svog znanja u najkraće vrijeme izdvojiti najvažnije.
Broj informacija iz godine u godinu skokovito raste. Na primjer 1700. godine godišnje je na svijetu izišlo nešto manje od sto znanstvenih djela. Od tada njihov broj višestruko raste i danas je mnogo veći od 20 milijuna. Sposobnost svjesnog ljudskog pamćenja približno iznosi deset milijuna znakova i zato je jasno da čovjek od čitave te riznice znanja upotrebljava samo neznatan dio.
Kako bi povećao srazmjerno male mogućnosti svog mozga čovjek je već odavno izmislio razna pomagala koja su mu olakšala posao kod računanja i kasnije kod upotrebe sakupljenih informacija. U tom smislu možemo napomenuti nabrajanje na prste, računanje i grupiranje kamenčića i raznih drugih predmeta u pojedine jednako vrijedne grupe. Takvi sistemi i danas su svima poznati u obliku računala na kuglice. Napretkom tehnike te su se mogućnosti povećavale. Pojavili su se računski strojevi najrazli-čitijih vrsta mehaničke ili elektronske izvedbe.
Poznati su brojni pokusi iz 19. stoljeća koji svjedoče o tome koliko je čovjek uložio u nastojanje da olakša izvođanje dugotrajnih računskih operacija. 1822. godine engleski matematičar Charles Babbage napravio je stroj koji je samo mogao zbrajati. Kasnije je pokušao napraviti veliki računski stroj koji bi mogao izvoditi sve aritmetičke operacije. Put je, doduše, bio pravilan ali mu tadašnji nivo razvoja tehnike nije mogao dati odgovarajuća tehnička rješenja. Trebalo je pričekati 20. stoljeće kada je
elektronika priskočila u pomoć sa svojim praktično nadređenim mogućnostima. U SAD su 1940. godine znanstvenici Alt-ker i Harward konstruirali prvi relejski računar kojeg je 1944. godine izradila tvornica IBM pod imenom MARK 1. Taj stroj smatramo za prvi moderni opće upotrebljivi automatski računar.
Za vrijeme drugog svjetskog rata, a posebno nakon završetka rata upotrebom elektronike razvili su računare koji su u nevjerojatno kratkom vremenu sposobni riješiti najteže matematičke i logičke probleme na području znanosti, tehnike, proizvodnje, upravljanja, zdravstva itd.
Prvi moderni računari bili su napravljeni na temelju električnih releja i elektronki. Njihove su mogućnosti bile veće od strojeva sa mehaničkim principom djelovanja, ali ograničene sa razmjerno dugim odzivnim vremenima releja i kratkim trajanjem elektronki. Fizičke dimenzije takvih računara bile su velike, trošili su mnogo električne energije i isijavali previše topline tako da je hlađenje prostorija u kojima su bili smješteni predstavljalo ozbiljan problem. Pronalaskom tranzistora i njihovim uvođenjem u proizvodnju računara povećala se mogućnost i pouzdanost računara. Još veći skok bio je napravljen početkom proizvodnje tako zvanih integriranih elektronskih krugova. Ti krugovi omogućavaju jako veliku koncentraciju elektronskih elemenata na izuzetno malom prostoru. Kapacitet čuvanja podataka u posljednje tri godine dostigao je već magičnu granicu od milijun znakova na jednoj jedinici integriranog kruga. Ta jedinica koja se na engleskom zove chip jako je ograničena uprkos velikim kapacitetima. Ima debljinu od nekoliko milimetara i veličinu polovice ljudskog nokta. Tako suvremena industrija može uz upotrebu ,,čipova“ napraviti računare velikih mogućnosti i brzine, a kod toda ti su računari fizički malih dimenzija. Upotreba te tehnologije omogućila je i veliko pojeftinjenje jedinice računske memorije.
Taj ogroman napredak možemo ilustrirati slijedećom upo-redbom. Kad bi sličan napredak doživjela automobilska industrija, automobil svjetski poznate firme Rolls—Royce imao bi veličinu kutije šibica, a morao bi biti sposoban poletjeti do Mjeseca, te ne bi smio koštati više od obične marke .za pisma.
U narednom broju podrobnije ćemo se upoznati sa povješ-ću i djelovanjem računara.
JANKO SKUBE
Akcioni program za
poboljšanje stanja zaštite na radu
U sadašnjem zapletenom gospodarskom položaju kada svaka radna organizacija mora analizirati svoj položaj i pripremiti se na bitno drukčije uvjete rada dobro je da svaka funkcija u RO analizira svoj rad i da svoj doprinos stabilizaciji.
Zadaci funkcije zaštite na radu su u tome da se na radnim mjestima organiziraju takvi uvjeti rada koji omogućavaju da radnici uz normalu pazljivost osiguraju svoj život i zdravlje.
Ti se uvjeti prije svega ostvaruju:
—	tehničkim mjerama,
—	zdravstvenim mjerama,
—	odgojnim mjerama,
—	upotrebom sredstava i opreme za osobnju zaštitu na radu,
—	organizacijom prve pomoći,
—	organizacijom zaštite od požara.
Svi smo odgovorni za ostvarivanje tih mjera, a trebale bi se izvoditi pod stručnim rukovodstvom službe za zaštitu na radu. Uprkos činjenici da su se nesreće na radu smanjile u posljednjih 10 godina za više od 50 % u boljoj organizaciji rada još uvijek imamo određene rezerve kako bi to stanje još poboljšali.
Služba za zaštitu na radu pripremila je akcioni program poboljšanja stanja zaštite na radu o kojem se raspravljalo na svim odborima za zaštitu na radu u OOUR. Po podrobnoj analizi postojećeg stanja u akci-onom programu dobro je da pogledamo najkarakterističnije predložene mjere s nosiocima zadataka:
1. Elaborat organizacije gradilišta i zaštite na radu mora biti osnova za izvođenje sigurnog rada na gradilištu. Kod sadašnje izrade trebalo bi uzeti u obzir slijedeće izmjene:
—	radnik SZR mora sudjelovati već kod razgledanja zemljišta gdje je lokacija budućeg objekta i zatim kod samog projektiranja;
—	kod izrade sheme organizacije gradilišta i osiguranja gradilišta od okoline u obzir treba uzeti sve elemente zemljišta, okoline, udaljenosti;
—	osiguranje radova mora biti uzeto u obzir u svim
fazama gradnje, od zemljanih radova do završnih radova;
— elaborat treba sadržavati što manje uopćenih mjera i mora biti konkretan.
Nosioci zadatka:SZR, priprema rada.
2.	Osiguranje na gradilištima mora biti dosljedno u svim fazama gradnje i sastavni dio tehnologije. Dosljedno se moraju uzimati u obzir zahtevi elaborata organizacije gradilišta i zaštite na radu te zahtjevi radnika SZR koje daju prilikom izvođenja unutarnje kontrole.
Nosioci zadatka: vodstvo gradilišta, SZR.
3.	Montažna gradnja TO-GREL mora biti u skladu s programom mjera koji je izrađen za pojedinu vrstu objekta. Potrebno je prije svega uzimati u obzir sve elemente osiguranja od padova s visine.
Nosilac zadatka:TOGREL.
4.	Garniture OUTINORD oplata potrebno je pregledati i popraviti prije svega što se tiče skela za izvlačenje tunela. Osiguranje od padova s visine mora biti u skladu s tehnološkim projektom. Garniture se moraju pregledati u skladu s uputama. Nosioci zadatka:SPO, SZR.
5.	Sadašnji sistem pričvršćivanja tračnica za dizalice potrebno je odmah napustiti i odmah preći na sistem zavrtanja.
Nosilac zadatka: SPO.
6.	Gradilišta stalno moraju biti uređena prije svega što se tiče deponija građevinskog i otpadnog materijala. Prolazni putovi stalno moraju biti održavani.
Nosilac zadatka: vodstvo gradilišta.
7.	Upotreba i održavanje sredstava i opreme za osobnu zaštitu na radu na gradilištima i pogonima mora biti dosljedno.
Nosilac zadatka: vodstvo gradilišta i radionice.
8.	Radne pripreme i naprave stalno moraju biti u besprijekornom stanju. To će se postići kontrolim pregledima i izdavanjem internih pogonskih dozvola.
Nosioci zadatka: SZR, vodstvo gradilišta i radionica, strojni referenti.
9.	Građevinske skele moraju se postavljati u skladu s projektima. Moraju se pregledavati prije upotrebe i za vrijeme upotrebe. Pregledi se upisuju u kontrolni list skele.
Nosilac zadatka: vodstvo gradilišta.
10.	Obrazovanju radnika na području zaštite na radu, a prije svega novo primljenih radnika potrebno je posvetiti svu pažnju. Seminari su neophodni.
Nosioci zadatka:	odjel za
obrazovanje, SZR.
11.	Potrebno je analizirati svaku nesreću na radu i utvrditi uzrok nesreće. Svaku tešku, smrtnu i kolektivnu nesreću moraju analizirati odbori za zaštitu na radu, a po potrebi i radnički savjet OOUR. Pored uzroka trebalo bi utvrditi i koji radnici nisu pravovremeno uklonili uzroke.
Nosioci zadatka: vodstvo gradilišta i radionice, SZR.
12.	Unutarnja kontrola izvođenja zaštite na radu po gradilištima i pogonima mora biti štaba i programirana praćenjem određenog cilja. Svrha unutarnje kontrole treba biti pomoć u izvođenju zaštite na radu.
Nosilac zadatka: SZR.
13.	Vodstvo gradilišta i radionice trebalo bi biti stimulirano za poboljšanje stanja zaštite na radu. U tu se svrhu ta stanja trebaju ocjenjivati kako po pojedinoj problematici tako i vodstvo gradilišta.
Nosilac zadatka: SZR.
14.	Alkoholizam koji je još uvijek jako česta pojava na svim našim gradilištima i u radionicama za osnovu bi morao imati poseban akcioni program. On bi morao imati dva dijela: sprječavanje unošenja alkohonih pića na radno mjesto i liječenje alkoholičara.
Nosioci zadatka: socijalna služba, opće službe OOUR, zdravstvena služba, SZR.
15.	Zaštita od požara u poduzeću treba biti jedan od osnovnih zadataka društvene samozaštite. Za sve OOUR moraju biti izrađeni protupožarni nacrti koji moraju biti i realizirani. Za gradilišta mora biti uređena zaštita od požara u elaboratu organizacije gradilišta. Poseban su problem lako zapaljive tekućine koje upotrebljavaju OOUR pogoni u Bršlji-nu. Za njih bi trebalo urediti zajedničko skladište sa zajedničkim osiguranjem.
Nosioci zadatka: SZR, OOUR pogoni.
Za teškoće našeg gospodarstva u velikoj je mjeri kriva naša nedisciplina i nedosljednost u izvršavanju zadataka. Potrebno je napraviti kraj takvim postupcima. To predviđa i dopuna zakona o radnim odnosima gdje su u disciplinskoj odgovornosti odredbe kada se mora izreći kazna prekida radnog odnosa.
Obzirom na zaštitu na radu to je:
-	kršenje odredaba o zaštiti od požara,
—	nepoštivanje mjera za zaštitu na radu.
Podrobno određivanje pome-nutih prekršaja bit će zapisano
u našim internim samouprav-nim aktima.
EDO FRANTAR, inž. zaštite
Iz
OOUR
Keramike
OOUR Keramika zapošljava oko 97 ljudi, od toga 35 radi u proizvodnji koja je sastavljena od pet odjela i to: priprema materijala, odjel za oblikovanje, sušionica, odjel za pečenje i skladište. Izrada pećnjaka za krušne peći i kamine te Samotni materijal uža su specijalnost naše proizvodnje.
Naš proizvodni program trenutno ima deset različitih oblika i veličina pećnjaka, a izrađujemo ih u dvije boje, smeđoj i zelenoj.
Od naših pećnjaka može se oblikovati peć i postavljati na razne načine, što se vidi i na slici. Veličina je ovisna od prostora kojeg zagrijeva, jer jedan pećnjak srednje veličine zagrijeva otprilike 1—1,5 m3 prostora.
Na montaži zaposleno je oko 47 ljudi, od toga deset pećara radi u SRN, tamo postavljaju peći i kamine djelimično i od naših proizvoda koje izvozimo.
Ostalih 37 montera većinom su keramičari i postavljaju zidne i podne keramičke pločice na raznim objektima širom domovine, ali trenutno u jako smanjenom obimu jer to je sezonski posao. Trenutno samo su otvoreni objekti ISKRA, OOUR ELA na Cikavi, stambeni blokovi Cesta herojev u Novom mestu, Petrovac na moru — hotel, stambeno naselje Sarajevo i Lovreč kod Poreča.
Na posljednjoj sjednici 26. 1. 1983 RS OOUR između ostalog raspravljao je i o problematici rada na gradilištima. Trebala bi biti veća povezanost između OOUR i tako ne bi bilo mnogo zastoja ni u zimskom periodu. ZORA KAZAKOVIČ
TOZD METLIKA
Minuta molka za umrlim dr. Vladimirom Bakarićem na seji delavskega sveta DO.
Reševalci
križanke!
Objavljamo nagrajence NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE, ki je bila objavljena v 12. številki glasila. Na uredništvo smo prejeli 97 rešitev, od katerih je bilo 71 pravilno rešenih.
Izžrebani so:
1.	Krivec Dani - Cankarjeva 14, Novo mesto
2.	Saje Vida — Kettejev drevored 48, Novo mesto
3.	Milek Franc — zborovodja pevskega zbora Pionir
4.	Racman Martin - tozd PB Novo mesto, odd. Ljubljana
5.	Štrbenc Malan - Ragovska 8/L, Novo mesto
6.	Ivanuša Alojzija - Cesta herojev, Novo mesto
7.	Zupančič Ivan — Sevno 12, 68222 Otočec
8.	Šuštaršič Roman — tozd Ljubljana
9.	Špendal Irena — Straža, Loke 1
10.	Rihter Tone — Sremiška 1,68270 Krško
Vsem izžrebanim čestitamo, knjižne nagrade pa bomo poslali po pošti.
F	UREDNIŠTVO
Pionir je glasilo kolektiva SGP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica Katjuša BORSAN, namestnik Marija JUREKiČ, člani uredniškega odbora: Boris POŽEK (za TOZD Gradbeni sektor Ljubljana), Ida SLAPŠAK (za TOZD Gradbeni sektor Krškol.Eva ŠUŠTERŠIČ (za TOZD Gradbeni sektor Novo mesto), Branimir GRAŠOVEC ( za TOZD Gradbeni sektor Zagreb), Niko ŽIGAN-TE (za TOZD TOGREL), Jože Kravs (za TOZD SPO), Alojz S LENARČIČ.(za TOZD Lesni obrat), Polona PLAZNIK (za TOZD Projektivni biro). Zora KAZAKOVIČ (za TOZD Keramika), Anica BEDNARŠEK (za TOZD Gradbena operativa Metlika), Anton ŠAVRIČ (za Novomontažo), Jožica HAJNIČ (za DS Interna banka) in Darinka KREVS (za DSSS).
Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Stavek, film in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk: DITC Novo mesto, TOZD Tiskarna.
žira
kronika
V času od 24. decembra 1982 do 25. januarja 1983 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
delovno razmerje sta sklenila: Avbar Alojz, strojnik, in Galič Ivanka, snažilka; oba v tozdu MKI.
Iz JLA se je vrnil Golob Dominik, gradbeni tehnik; v DSSS.
Novo sprejetima delavcema in delavcu, ki se je vrnil iz JLA, želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji ter veliko delovnih uspehov.
OBVESTILO
o začetnem plesnem tečaju
Vse delavce Pionirja obveščamo, da se začetni plesni tečaj prične prvi teden v marcu (dan in ura tečaja bosta objavljena kasneje — g lejte oglasne deske).
Tečaj zajema standardne (angleški valček, argentinski tango, dunajski valček, slow-fox, foxtrot) in latinskoameriške plese (samba, rumba, cha-cha, jive) ter blues in polko.
Informacije:	telefon
23—686 (Hočevar Mojca).
Plesni pozdrav!
Plesni klub Novo mesto
Delovno razmerje so sklenili: Ivičič Franjo, elektroinstala-ter KV
Rus Stanislav, pleskar VK Ilar Franc, pleskar VK Pipan Slavko, pleskar KV
V JLA sta odšla:
Miletič Tomislav, PK delavec Starešinič Franjo, ključavničar KV
Upokojila sta se:
Brnčič Dragica, kuharica Mužar Vjekoslav, tesar KV
TOZD Ljubljana
Od 1. 11. 1982 do 31. 12. 1982 je v tozdu Ljubljana prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
iz JLA sta se vrnila Pirnat Drago, gradb. tehnik, in Nikolič Marjan, delavec.
V	JLA sta odšla Kovačevič Ismet, zidar, in Grujič Mirko, zidar.
Iz DSSS sta bila premeščena inštruktorja vajencev Radej Franc in Recek Franc (kot skupinovodja).
V	delovno razmerje so bili sprejeti še 4 delavci.
Delovno razmerje je prenehalo 17 delavcem. Največ jih je izjavilo, da ne želijo več delati pri nas, ostali vzroki pa so še: Žagar Ireni, administratorki, je potekel določen čas,
Dželalagič Ibrahim, zidar, je bil invalidsko upokojen,
Podkrižnik Jože, vodja m enze in naselja v Poreču, pa je po težki bolezni 29. 12. 1982 umrl.
NADA BARBIČ ANICA BEDNARŠEK IVICA INTIHAR