AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN I ANGUAGF. ONI V AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 23. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 28th, 1931. LETO XXXITI—V6L. XXXIII Clara Bow prosi za milost pri sodnikih za nekdanjo svojo tajnico Los Angeles, Oal., 27. januarja. — Miss Daisy De Roe, nekdanja tajnica znane filmske ig-•'•'tlke Clare Bow, je bila spoznana krivim tatvine, da je svoji 1,1 vsi delodajalki ukradla $825-'M. da si je s tem denarjem ku-1'ila suknjo iz kožuhov i ne. Daisy Ke Boe je bila nekoč tajnica te '•»amenite filmske igralke. In s'(,dnja je sedaj naredila proš-"J" na državnega prosekutorja, !l se z njeno bivšo tajnico mi-lo«tno postopa. Radi tega je sr,dnik zadržal obsodbo in je izjavil, da bo tekom enega tedna "-rekel obsodbo ter s tem dal za-(>n(> priliko dekletu, da apelira na vKjo sodnijo. Daisy De Boe ■Je Lila obtožena, da je poneveri-a bralki vsega skupaj $16.000, to«y trdi potoni svojih odvet-J"kov, da je to nepostavno, in se 10 "a podlagi tega pritožila na Vl*.io sodnijo. --0.- . Kelgija gradi nove trdnjave ob mejah Bruselj, 26. januarja. — Ge-"eralfii Štab in kabinet sta odo-Jri'a načrte za izdajo 55 mili-•loiiov dolarjev, da se zgradijo ( °vi forti ob nemški meji. Par-•'fiient mora končnovel javno pobiti načrte. v Seja trgovcev , sredo zvečer, 28. januarja, fjovensko trgovsko društvo imelo svojo sejo v novih I '°storih S. N. Doma, soba št. I- E. L. Carter od Cleve- niz .lietaii Credit Men'a orga" z Zucije, bo imel ob tej priliki j^miiv govor. Mr. Joseph Moil- u*s n i k organizacije slovenskih trgovcev, želi, bj W.Pri# na to sejo tudi vsi vši člani, kakor seveda tudi se-ker bo seja zelo zanimiva. A Iz Pittsburgha č't . n^on Subelj nam sporo-? n Pittsburgha, da odpotujeta ' Banovcem v sredo, 28. ja-j 'ar.ia, proti New Yorku. In ^ Pozdrave pošilja ured-«vu in čitateljem tudi Mr. Fr. v /'e,n' se zelo zanima za. slo-nsk' radio program. Kl. , Klub Hinje zal IlinJ"e priredi domačo Hr ° v soboto večer, 81. janu-g7ff ' ln sicer pri Frank Novaku, A'vU5 E. 108th St., blizu Union vabr Cen-ieni rojaki so vljudno _ .leni. Bo nekaj prav zani-te,ve?a in poučnega. Le pridi- Y V spomin nilo K' a0' ■ianuai".ia, bo mi-*u dni> odkar je umrl Anton j.at ?ea- Pr°si se sorodnike, pri- udeli6--11 Znance ranjke&a- da se Pete?1^^" maŠe ob osmi uri- v Vida •lanuar-ia v cerkvi sv. Pi-irPri-UIldrUŠtev S" N- Doma 01 11 ■ februarja maškerad-Vecer v S. N. Domu. i Tudi suhi senatorji ne odobravajo taktike skrajno suhih pristašev Washington, 27. januarja. — Senator Howell iz države Ne-braske je vložil v senatni zbornici predlog glede spolnovanja prohibicije v Washingtonu. Ta predlog senatorja Howella je "suh do kosti," kot to imenujejo Amerikanci, in. obsega tako drastične predpise, da so se celo sicer suhaški senatorji izjavili proti predlogu. Dva znana su-haška senatorja, William Brook-hart iz Iowe, in senator George iz Alabame, sta protestirala proti predlogu, rekoč, da skrajna napetost suhaških senatorjev naredi več škode za prohibicijo kot vsak drug faktor. Predlog senatorja llovvel-a je namenjen kot vzorec za vse ostale države, dasi se predlog glasi samo za Washington. Zvezna pro-hibicijska postava kot obstoji danes, pravi, da se prohibicijski agentje ne morejo podati v privatna stanovanja, da bi iskali pijačo, razen ako nimajo prej zaprisežene izjave, da se v do-tični hiši prodaja opojna pijača. Predlog senatorja Ho\tell-a pa daje pravico prohibicijski m vohunom in agentom, da uderejo v privatno stanovanje vselej, kadar "mislijo," da se v takem stanovanju krši prohibicija. Značilno je, da so senatorji George, Borah in Brookhart, ki so vsi znani kot skrajni suhači, govorili proti predlogu. Izjavili so, da če se postavno upelje udiranje v privatne hiše, da bo izginila zadnja ameriška svoboda, in da Amerika ne bo več Amerika, pač pa Evropa, kjer ima policija vso oblast, državljani so pa navadni podaniki. Prišlo je do glasovanja in predlog senatorja Howell-a je bil poražen s 45 glasovi proti 28. Nizke cene V Clevelandu operira neka družba, znana po imenu "Zone Cab Company," ki je upeljala prav nizko voznino. Pri tej nizki voznini pa. seveda tudi 'šoferji prav malo zaslužijo in precej jih je zadnje čase zaštrajkalo. Pri tem je prišlo do več izgredov, ko so štrajkarji uničili ali zažgali avtomobile, in policijski načelnik je pozval na konferenco uradnike taxi družbe kot tudi zastopnike šoferjev ter jim je povedal, da ne bo trpel nobenih nasilnosti, pač pa naj se zlepa; medsebojno pobotajo. Gotovo j je, če kompanija računa nizke cene osebam, ki se vozijo v avtomobilih, da tudi ljudem, voznikom, ne morejo dosti računati. V Grdinovi dvorani Domačo zabavo priredi društvo Novi Dom št. 7 SDZ za člane in njih prijatelje, in sicer v soboto, 31. januarja, v Grdinovi dvorani. Zabava se priredi ob priliki 18. obletnice, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Le pridite, se boste prav dobro zabavali ! Godba Bled Slovenska godba Bled priredi 31. januarja zabavni večer v S. D. Domu na Waterloo Rd. Prireditev se vrši v spodnji dvorani. Vstopnina je prosta. Pričakuje se vse ljubitelje te fine slovenske godbe v Clevelandu. Vreme j Solnčni dnevi, ki smo jih ime-:li zadnjih par dni, bodo izginili. Vreme se bo danes izpremenilo in pričakovati je precej snega. Sicer pa vremenskim prerokom ni dosti verjeti, ker vreme je le-| tos tako, da ga nihče ne razume. Wicker8ham poročilo je razburilo Ameriko vJUOEVEK? \ thought n i -AJOUIO tAMlh 7 noise uKty FPOM THE ^ Junaštvo delavcev je rešilo življenje najmanj dvajsetim delavcem San Francisco, 27. januarja. — Dvajset delavcev je ostalo živih, ko se je porušil tunel, in je radi bistrega uma in junaštva enega samega delavca, ki je po-; stavil svoje življenje na kocko, I bilo rešeno življenje ostalih njegovih sodelavcev. Mesto koplje tunel za napravo novih kanalov, in se je zadnje čase pripetilo že več nesreč. Doslej je bilo pri gradnji tega tunela ubitih 19 delavcev. Včeraj, ko so delavci kopali pod zemljo, nekako 800 čevljev globoko, se je porušila zemlja in plast je pokopala delavce globoko pod zemljo. Fr. McDonaldu se je posrečilo prikopati se do zasutih delavcev in jim pomagati na prosto. Vsega skupaj je bilo dvajset delavcev zasutih. Kmalu potem je prišla pomoč in so zasute delavce Spravili na prosto. —-o- Mr. Banovec V torek nas je obiskal v uradu g. Svetozar Banovec, ki se je vrnil iz Chicage. Danes odpotuje v Pittsburgh, kjer se snide z Mr. šubljem, nakar odpotujeta. v New York. Poceni čevlji Radi brezposelnosti nadaljuje Mr. Frank Suhadolnik razprodajo svoje zaloge čevljev. Čevlje dobite pri Mr. Frank Suhadolni-ku, 6117 St. Clair Ave., sedaj po tako nizkih cenah, da se vam v resnici izplača kupiti. Glejte oglas! Lepa zabava Društvo št. 31 SDZ priredi v soboto zvečer, 31. januarja, lepo domačo plesno zabavo v Gori-škovi dvorani na Green Rd. Kdor hoče imeti lepo zabavo, naj nikar ne zamudi te prireditve. Umetnik g. Jakac Znameniti slovenski umetnik Ur. Božidar Jakac bo govoril v Ivorani javne knjižnice, v sre-lo 4. februarja. Poleg tega pa lastdpi Miss Jeanette Perdan tot solistinja in Miss Irma Ka-an kot pianistka. Mr. Jakac, »dlični slovenski umetnik, bo govoril v slovenskem jeziku o slovenski umetnosti. Enakih govo-'ov niti v Clevelandu doslej 'še lismo imeli, in se imamo lepo cahvaliti g. Jakacu za njegovi nastop. V angleščini bo pred- j itavil g. Jakaca naš pesnik g. [van Zorman. Poleg govora, ki ja bo imel g. Jakac o slovenski umetnosti, bo imel tudi razstavo svojih slik, izmed katerih bodo zanimale ameriške Slovence zlasti slike, katere je ustvaril g. Jakac tekom svojega bivanja v Ameriki. To bo eden najboljših večerov, kar so jih Slovenci in Hrvati v Clevelandu še imeli tekom zadnjih let, . že samo dejstvo, da govori g. Jakac, ki zna v tako priljudnem tonu podati zgodovino in opis slovenske umetnosti, jamči, da bo udeležba prav velika. G. Zorman bo seveda po svoje, kakor zna le on, povedal v angleščini, kdo je g. Jakac in zakaj se mudi v Ameriki. Perdanova gospodična in Miss Irma Kalanova pa bosta poskrbeli za glasbeni del večera. Vstopnina je prosta, toda otrokom ni dovoljen vstop. Torej, v sredo, 4. februarja, se vidimo v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. -o-- Potrebujejo denar Družba cestne železnice je vprašala mestno vlado, če sme izdati za $10-000.000 bondov za gotove spremembe in potrebščine. S tem denarjem bo družba plačala nekaj starega dolga, do-čim bo vporabila ostalo vsoto za nove naprave. Evropski narodi še niso pripravljeni na zedinje-nje evropskih držav Praga, 27. januarja. — češki minister zunanjih zadev, Edvard Beneš, je obelodanil v glasilu svoje stranke, "češko Slovo," uredniški članek pod naslovom "Ali ima Pan-Evropa bodočnost?" V glavnem pravi dr. Beneš sledeče: "Dosedaj se ni delalo in se niti ne bo delalo na tem, da se iz vse Evrope ustvari ena celotna država, niti se ne morejo izbrisati teritorijalne, etnografske ter gospodarske meje. Nekateri fanatiki ali fanta-sti si lahko predstavljajo to idejo, toda to je samo ideja, ki se ne bo nikdar uresničila. Praktična vprašanja politike se lahko rešujejo med evropskimi narodi, toda do kaj drugega ne moremo priti. Ako bi narodi Evrope več mislili na mir in sporazum, bi bilo vse dobro, toda ker mislijo na vojno in sovraštvo, je vprašanje zedinjenja nemogoče in francoski ministrski predsednik ne razume položaja, ko govori, da je zedinjenje evropskih narodov mogoče v najbližji bodočnosti. Ideja je sicer dobra, tocla dokler ne bo nastal sporazum prijateljstva in odkritosrčnosti med narodi, se sploh; ne more misliti na edinstvo in sporazum v Evropi. -o-- V bolnici V mestni bolnici se nahaja Andrej Stare, ki je pravkar pre-! stal tei^ko operacijo. Ne bo še tako kmalu okreval, zato so pa prijatelji prošeni, da ga obiščejo v sobi št. 6, v 6. oddelku. Graduiranje Danes graduira Miss Mildred Pire, hčerka urednika. Graduiranje se vrši ob 8. uri zvečer v Masonic Temple na Euclid Ave. Šerif Sulzmann želi preseliti jetnike, toda nima denarja za selitev Nova okrajna ječa v Clevelandu, ki je veljala $1.800.000, je sedaj gotova in pripravljena, da se preseli urad šerifa zaeno z jetniki vanjo. Nova ječa je zgrajena po najbolj modernih načrtih: Ima 14 nadstropij, šerif Sulzmann, ki je uradni čuvar zaporov, je zahteval od okrajnih komisarjev, da mu dovolijo, da nastavi 44 novih pomožnih šerifov, rekoč, da bo v novi ječi toliko več ljudi potreboval kot v starem poslopju. Nova ječa ima 14 nadstropij, dočim jih ima stara samo pet. Sulzmann zahteva $100.000 več za stroške ra leto, kot je šerifov urad dosedaj dobival. Toda okrajni komisarji nočejo ničesar slišati o tem, rekoč, da nimajo denarja na razpolago. Ko je Sulzmann slišal, da ne bo njegova prošnja uslišana, je izjavil, da bo pustil jetnike v starem poslopju, kajti v novi ječi nikakor ne more poslovati s sedanjimi pomočniki. Okrajni komisarji so pa rekli, naj Sulzmann kar ostane v starih prostorih, ako tako želi. šerif Sulzmann zahteva za letošnje leto $276.000 za stroške, dočim so mu okrajni komisarji prisodili samo $193.000. V soboto bi se moralo začeti s selitvijo jetnikov, toda Sulzmann pravi, da ne preseli svoje "naselbine," razen ako ne dobi zadostnega števila pomočnikov. Končno bi moral biti vsak prohibicijski vohun Akron, O., 27. januarja. — Direktor javne varnosti v tem mestu, Ross Walker, je mnenja,! da mesto ne bi smelo dajati vode onim, ki jo rabijo, da kuhajo žganje. Enako plinova družba ne bi smela oddajati plina osebam, ki ga rabijo za kuhanje žganja. Tozadevno se je začela tožba v tem mestu in bo na vsak način izid tožbe zanimiv. Mestna vlada pravi, da ne bo tozadevno ničesar ukrenila, ker nima ljudi, da bi pazili, komu in zakaj dajejo vodo, in plinova družba se je enako izjavila. Smrtna kosa Po enajst mesečni bolezni je v torek popoldne preminula Mrs. Ivana Valenčič, rojena Tomažič. Ilanjka je bila stara 36 let, doma iz Hujah na Primorskem. V Ameriki je bivala 10 let. Bila je članica dru.tva Kras št. 8 S. D. Z. in društva sv. Jožefa št. 169 KŠKJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga, enega sina in enega brata.. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 15702 Saranac Rd. pod vodstvom A. F. Svetek Co., Bedi ran j ki ohranjen blag spomin, sorodnikom pa. izrekamo iskreno sožalje! Cene plinu Poročilo mestne zbornice glede naravnega plina je sedaj gotovo, in te dni enkrat bo mestna zbornica zahtevala, da kompa- i nija zniža cene naravnemu plinu za približno 11 procentov. : Clevelandčani si bodo na ta način prihranili letno skoro 2,000. 000 dolarjev, kar bodo manj plačevali za plin. Seveda se bo kompanija branila. Mesto trdi, da dela kompanija obilne denarje, čemur pa kompanija ugovarja. Gotovo bo radi tega nastal še boj na sodnijah. * Klub društev S. N. Doma priredi 17. februarja maškerad-ni večer. Delovanje Jugoslovanskega progresivnega kluba v Euclid naselbini članstvu Jugoslov. progresivnega kluba se naznanja, da se vrši redna mesečna seja kluba v petek, 20. januarja, ob 7.30 zvečer, v Društvenem domu na Re-cher in 2£7. cesti. Na dnevnem redu je poročilo odbora, ki je bil poslan na sejo šolskega odbora, glede podatkov za nakup zemljišča na Chardon Rd. Sledilo bo tudi poročilo odbora, ki je obiskal sejo mestne zbornice in predložil mestni zbornici v Eu-clidu svoje mnenje glede novih cen za vodo in stavil mestni zbornici nekaj priporočil glede novih cen pri pogajanju za ceno vode med mestom Clevelandom in Euclidom. Ob tej priliki se je vnela j ako zanimiva debata med županom mesta Euclid in med zastopnikom Jugoslovanskega progresivnega kluba, in o kateri debati je časopisje v Euclid u obširno poročalo. Podrobno poročilo o tej zadevi bo podano na petkovi seji, torej ne zamudite te seje, da se boste prepričali, kaj se dela za naše ljudi v Euclidu. Z delom se je intenzivno pričelo, klub je inkorpori-ran, in vaša dolžnost je sedaj, da ga vzdržujete, ako hočete da pridete naprej. V tem mesecu I se bodo pobirali tudi letni prispevki za leto 1931. Pričakuje se, da bodo vsi stari člani plačali svojo letnino. Vsi oni hišni posestniki, ki so državljani, in davkoplačevalci, ki niso še člani kluba, so pa vljudno prošeni, da pristopijo kot člani, kajti to bo v njih lastno korist. Kot znano, se bodo letos vršile čarter volitve v Euclidu, kar je za mesto Euclid največjega pomena. Jugoslovanski progresivni klub bo igral pri tem veliko vlogo. Treba je, da se naš narod zaveda položaja in stori svojo dolžnost napram samemu sebi. To se pa more zgoditi le potom močne organizacije. Prosijo se torej vsi državljani v Euclidu, da pristopijo. Priliko za to imajo v petek 30. januarja. Vas prav vljudno vabi Jugoslovanski progresivni klub. Gandhi se bori naprej proti Angliji Bombay, 27. januarja.—Ma-hatna Gandhi, znani borec za svoboelo Indijcev, se je danes prvič izjavil, odkar je bil izpuščen iz ječe, kjer se je nahajal j devet mesecev. Gandhi je izjavil, da ne bo nehal delovati za svobodo Indije in se 'oo po-služil vseh mogočih sredstev, da dobi njegov narod svobodo. Denarja bo manjkalo Pcročali smo že zadnji teden, da je councilman John Mihelich stavil v mestni zbornici predlog, da se odpravi mestna prohibi-cijska postava. Sedaj se je pa oglasil župan Marshall, ki je izjavil, da bo mestna, blagajna zgubila tisoče dolarjev, ako se pro-hibicijska postava odpravi, ker bi šla v tem slučaju polovica vseh vplačanih kazni v državno blagajno. Dentisti dobijo žganje Novo vladno določilo je, da smejo dobivati odslej naprej vsi zobozdravniki od vlade -šest jkvortov žganja na leto za zdrav-jniško vporabo. Doslej so samo j zdravniki imeli to dovoljenje. Ker je v Zedinjenih državah nekako 30,000 dentistov, pomeni to, da bo morala vlada letno dati najmanj 18Q,i000 kvortov žganja. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28TH, 1^1 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: »a Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, eelo leto «7,00 2a Ameriko m Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta «;B0 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto (5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta <3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriika Domovina, ' «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0631. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor«' and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1908, at Cleveland, Ohio, under the Act oX March 3rd, 1879. at the Post Offlce No. 23. Wed., Jan. 28th, 1931. Nekaj računov V nekaj tednih bo priobčen v uradnem glasilu Slovenske Dobrodelne Zveze letni račun glede poslovanja te bratske organizacije v preteklem letu. Natančne številke vam bodo povedale, koliko je Zveza napredovala v tem ali onem skladu, koliko je bilo stroškov in dohodkov. Da leto 1930 ni bi?o ugodno za skoro nikogar, to ve vsak iz lastnih skušenj. Vendar o Slovenski Dobrodelni Zvezi se tega ne more trditi, kajti malo je manjkalo, pa bi se blagajna povišala za štotisoč dolarjev v vseh skladih. To pomeni skrajno marljivo in točno plačevanje od strani članstva, pa tudi pametno gospodarstvo glavnega odbora, ki gleda pri vsaki*priliki, da se ne troši ponepotrebnem, in da je denar kolikor največ mogoče naložen na visoke obresti. Poglejmo nekoliko številke, ki kažejo premoženje Slovenske Dobrodelne Zveze v posameznih skladih. Vzemimo najprvo posmrtninski sklad. V tem skladu je bilo 1. januarja 1930, vsega skupaj $488,093.24. Same obresti so tekom leta prinesle v posmrtninski sklad lepo svoto $28,881.62. Dočirn je skupno članstvo v navadnem in dvajsetletnem za varovalninskem davku plačalo na asesmentu $81,102.53. Med letom je Slovenska Dobrodelna Zveza plačala iz smrtninskega sklada skupaj $38,369.23 smrtnine dedičem umrlih članov. Vsaka smrtnina, ako so bile tozadevne listine v redu, je bila točno plačana. Skupni dohodki smrtninskega sklada, zaeno s prenosom od leta prej so znašali $598. 877.39, stroški pa $38,369.23, torej znaša preostanek koncem leta $560,508.16. Samo smrtninski sklad je torej na pred oval v zadnjem letu za svoto $72,414.92. Še precej dobro je posloval tudi bolniški sklad. Dne 1. januarja, 1930, je bilo v tem skladu $166,982.99 premoženja. Članstvo je tekom leta plačalo $69,655.50 za bolniško podporo, na obrestih se je pa dobilo $9,595.83, tako da znašajo skupni dohodki s prenosom vred $246,234.32. Bolniške podpore bolnim članom in članicam se je pla čalo. $48,143.1(3, za porode je dala Zveza članicam $2,340, za operacije $9,825 in za razne poškodbe pa $850.00, ali skupne podpore $61,158.16 v enem letu. Hvaležni moramo biti, da je znašal asesment društev več kot pa skupna plačana podpora, vendar se mora tozadevno jako paziti, da se kaj drugače ne pripeti. Ako odštejemo izplačila od dohodkov, tedaj dobimo svoto $185,076.16, ki se danes nahaja v bolniškem skladu, ki je napredoval tekom leta za čedno svoto $18,093.17. Pokojninski sklad je tudi lepo napredoval, dasi zahteva le mala vplačila mesečno. Obresti v ta sklad so znašale £1,951.85 članstvo je pa plačalo asesmenta $8,069.90. Preostanek 1. januarja 1930 je znašal $32,569.16. Skupna izplačila iz tega fonda so tekom leta znašala $635.00, torej je preostanek koncem leta 1930 v tem fondu lepa svota $41. 955.93. Zanimivo je dejstvo, da je referent o tem skladu na /adnji konvenciji poročal, da bo koncem leta 1930 v tem skladu okoli $42,000.00, kar se je tudi zgodilo. Potem je še upravni sklad- V začetku leta 1929 je bilo v tem skladu $5,735.58. Člani so vplačali tekom leta za asesment $16,139.80, drugi dohodki tega fonda so,pa znašali $1,792.48, in s prenosom od 1. januarja 1930, so znašali skupna vplačila v ta fond tekom leta $23,667.81. Vseh upravnih stroškov je bilo $15,449.43, nakar je ostalo koncem leta 1930 v tem fondu še $8,341.88, ali napredek skoro $3,000.00. ' Ako pomislimo, da ima Zveza omejeno svoje delovanje samo na državo Ohio, in če pomislimo, da je kljub temu dejstvu dobila Slovenska Dobrodelna Zveza tekom leta 1930 vsega skupaj nad 800 npvih Članov, tedaj moramo na vsak način biti ponosni na tak napredek pri Slovenski Dobro delni Zvezi v letu 1930. prijatelju, ki bi te vpisal j? društvo ? Saj gotovo veš, da umrl boš, ne veš pa kako, kje in ke-daj. Kako bi bili-hvaležni preostali onemu, kateri te je morda prisilil, da si pristopil v društvo! če vse to premislimo, nam nehote pride na misel: smo li zadostno zavarovani? Ako ne, takoj danes pristopimo k enemu ali drugemu društvenemu članu, da vas vpiše, pa takoj k zdravniku, da vas preišče, potem pa na sejo in postanete član te nage ohijske organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. Saj Zveza vam nudi vse ugodnosti; zdravniška preiskava prosta, vstopnina do 30. leta prosta, društvena pristopnina prosta. Le toliko se je treba potruditi, da greste k zdravniku, pa da plačate asesment za vsak mesec sproti. Opozarjam člane-starše društva Bled št. 20, da vpišete svoje otroke sedaj, ker v teh težkih časih smo še bolj potrebni podpore v slučaju nesreče, kot ke-daj poprej. Ker imamo pri Zvezi letos konvencijo, bi'prosil vse člane, naj sodelujejo, da pridobimo do meseca maja toliko članov, da bomo lahko v juniju izvolili delegate. To naj bo naše geslo. Vse to se bo lahko doseglo, ako bomo vsi sodelovali. Nihče naj ne pusti društva in vsakdo naj pa skuša katerega pridobiti, pa bo naš cilj dosežen. V nadi, da bo že prihodnji mesec februar mnogo novih kandidatov, pošiljam prav iskrene pozdrave, vsem Slovencem in Slovenkam po vsem svetu. J. Itesnik. član društva Bled št. 20 SDZ. rad nekaj vrstic o slovenskem j radio programu zadnje nedelje. Bil je prav izvrsten vse skozi samo ena napaka je bila — ura je prehitro minila. Posebna zahvala gre tistim, ki so vjeli tistega coloradskega ptička in ga pripeljali v Cleveland, da smo tudi mi slišali njegov mili glas. Pa tudi tistemu ptičku Mr. John j Grmu, iskrena hvala in mi si ga j predstavljamo tako, kot tisti popotnik, ki j ft dvesto let stal pod drevesom, ko mu je rajska ptica prepevala. Radi bi slišali njegov lepi glas še mnogokrat, kajti slovenskega petja ne prekosi nobena druga narodnost. Tiste radio omare so izvrstno napravljene, pa vi še ne veste zakaj. Zato, da nas ne slišite in da vam m dramo pismenim potom sporočati, če se nam pro-' gram dopade. No, pa saj časa imamo dovolj, saj je sedaj še trpljenja zmanjkalo za ljudi. Včasih si slišal pritožbe od enega ali drugega, da preveč trpi, sedaj pa tiste govorice ni več, ker še delati in trpeti ni treba. Tako je napredek v vseh ozirih. Pred 30 leti 'nismo imeli kaj takega, kar se danes vidi in sliši. Samo še tega manjka, da bi^ po radio slišali tudi glas iz drugega sveta, pa bi bilo vse okej. Pozdrav vsem čitateljem tega lista in tudi radio poslušalcem, posebno pa tistemu ptičku iz Co-lorada. človek bi ga rad slišal vsak dan in pazite, da vam ne odleti. Star naročnik. PROŠNJA IZ STARE DOMOVINE Library, Pa.—Tudi pri nas je z delom pod ničlo kakor povsod po Ameriki v tem času. Sporočam vam, da tudi jaz poslušam vsako nedeljo slovenski radio program pri sosedu Frank in Jožefa Posega. Komaj ča- (Newburg), O.— .Zopet smo v dobi kampanje za pridobivanje novega članstva v Slovensko Dobrodelno Zvezo. Tako nam je povedal gl. predsednik Mr. John Gornik na seji dne 18. januarja.. Tudi naše društvo Bled želi stopiti v akcijo in .se potruditi v polni meri, da dobi še ostale rojake, kateri še niso člani Zveze, da sedaj pristopijo. Res imamo slabe čase. Brezposelnost nas neče zapustiti, zaslužka je malo. če pa pomislimo, da imamo malo zaslužka, poleg tega naj pa še pride bolezen, kam se hočemo obrniti? Naj navedem en slučaj, ki se je pripetil pri nas. Rojak Anton Ajdi-šek je šel dne 15. januarja zjutraj, kakor navadno na delo. Ko je šel čez Union cesto z namenom, da gre na poulično železnico, pridrvi v istem treriotku avtomobil, ki rojaka na mestu ubije. Ker je bil pa omenjeni rojak v svojem življenju previden in skrben gospodar, je bil član več društev in tudi društva Bled št. 20 SDZ. Kolika tolažba za preostale, da imajo v sicer težki izgubi ^svojega skrbnega očeta, vsaj en pogled v bodočnost. Da lje naj še omenim, da je hči Anton Ajdiška že od avgusta 1929 na bolniški postelji. Kako je bil ganljiv prizor, ko so jo pripeljali iz bolnice, da je videla svojega očeta v rakvi. Niti ene oko ni ostalo suho, ko je klicala' ata, ata. kje ste! Omenjena, Ana Ajdišek je stara nekaj nad 20 let, pa je že toliko časa bolna. Sedaj pa pomisli, cenjeni či-tatelj: Ti si zdrav, družino imaš, kaj ko bi tudi tebe zadela nesreča? Če bi bil ti sam, ali tvoj sin. ali hči, bolna tako dolgo? Ali bi ne bil hvaležen svojemu Cleveland, O.—Zopet imam nekaj na srcu, da bi rad poročal čitateljem tega lista, dasirav-no je bilo že poročano v noricah o smrti našega dobro poznanega rojaka, Josip Bokarja iz 6615 Edna Ave., Cleveland, O. Bil je krepke postave in zdrave narave in spoznal sem ga, ko je bil še samski. Pred nekako tridesetimi leti je prišel V to deželo, kjer se je poročil z Julijo Vidmar. Nekaj let zatem si je kupil sedanjo hišo, katero je temeljito popravi in spravil v najlepši red. Napadla pa ga je boleze'n slepič, podvreči se je moral operaciji in v štirih dneh je bil mrtev. Ta bolezen spravi nekatere v hladni grob, nekateri pa ozdrave. Naj ne misli nikdo, da sra sedaj hvalim, ko se je ločil od nas, čeprav pravi pregovor: če hočeš biti pohvaljen, umri, če pa hočeš biti grajan, se oženi. Rarijki je bil dober katoličan in ko je prišel v cerkveni odbor, je rad pri vsaki priliki pomagal, pri prireditvah, pri cerkvenih slavnostih in drugod. Bil je več let kolektor pri osmi maši in sva midva skupaj pobirala. Za menoj je prišel pa Anton Kostanj-šele in sta skupaj delovala precej let, in sedaj sta pa že oba na onem svetu. t Dragi čitatelji tega lista! Do-" | kaj let sem že tukaj in večkrat slišim, da operacija na slepiču ni nevarna, toda poglejte, ranjki Josip Bokar je bil v štirih letih zdrav in mrtev. Pokojni Josip B»)kar je imel veliko prijateljev in'znancev. To prizna tudi Rev. Ponikvar,- ki je bral zanj sv, mašo zadušnico z leviti in velika množica faranov se je udeležila pogreba. Zastopana so bila tudi tri društva: Sv. Vida št. 25 KSKJ, Slovenec št. 1 SDZ in somostojno društvo Slovenija. Naj bo še omenjeno, da je bil tajnik društva Slovenije J. Germ njegov velik prijatelj. Večkrat smo se kratkočasili in skupaj delali prejšnja leta, sedaj ga pa ni več med nami. Toda tudi mi bomo šli za njim, prej ali slej. Naj to zadostuje za danes in pokojnemu prijatelju naj bo lahka ameriška zemlja in naj mu bo ohranjen blag spomin med nami, preostalim pa moje globoko sožalje. J. Russ. Cleveland, O. — Sporočal bi Kajne, nekam čudno se sliši, da ima tudi slovenski radio-pro-gram svoje kulise? Tega izraza pa seve ne smemo vzeti dobesedno, ker s tem mislim označiti samo muzikalni študijo v Lausche-tovem domu na St. Claii' Ave., kjer se vrše vsako nedeljo popoldne vaje za slovenski radio-program., Srečno naključje me je v nedeljo popoldne zaneslo v Lau-schetov dom, ko so se tamkaj baš vršile vaje radio-o.rkestra, ki ga vešče in strokovnjaško dirigira dr. Lausche. Da ne bo nesporazuma, treba omeniti, da ne mislim s tem jezičnega doh-tarja Franceta, marveč znanega godbenika, dr. William Lausche-ta. Poleg nekaterih gostov, znanih elevelaridskih Slovencev, je bilo tudi nekaj dragih gostov iz Pittsburgha, in — če se ne motim — eden iz Forest City, ter izboren pevec-tenorist, Mr. John Germ, iz Pueblo, Colo., glavni podpredsednik K. S. K. Jednote. iZadivljeni in oduševljeni smo poslušali vaje, ki jih je imel naš odlični musicus in skladatelj, dr. William Lausche s svojimi mladimi slovenskimi godbeniki, ki so vsi mojstri na instrumentih, katere igrajo. Užitek, ki smo ga imeli mi, poslušalci, je bil dvojen: prvič radi lepe godbe, ki smo jo poslušali, in drugič nam je bil v užitek pogled na dirigenta in njegove umetnike, katerih obrazi so med proizvajanjem posameznih točk naravnost žareli in sijali v zadovoljstvu in samozadoščenju, kar je svedočilo, da so s svojim proiz-! vaj ali jem zadovoljni^ In kako naj bi ne bili? Saj so sami mojstri vsi, od prvega do zadnjega! Dirigentu dr. W. Lauschetu so že ob rojstvu stale ob zibelki Muze, boginje godbe in petja, ki so svojega ljubljenca uprav knežje obdarile s svojimi darovi. Godba, ki jo ta orkester proizvaja, je divna, očarujoča in blagozvočna. In kar je glavno: popolnoma naša je! Nič ni tujega, nobenih tujih primesi, vse je izrazito naše, slovensko! Naj igrajo počasen in sentimentalen valček, ali razposajeno polko s krivcem za klobukom, v vseh teh komadih so samo izrazito naše melodije, ki se prelivajo druga v drugo skoro neopazno in neslišno, kakor tiho žuborenje potoka, ki se vije v mesečni noči liki srebrni trak preko pokojno sniva-jočih livad, ali kakor se neopazno in- neslišno preliva svetloba dneva v pokojni mrak. . . Poslušaš in poslušaš, pa ti skoro neopazno, drhteče in mehko pobožajo dušo sanjari akordi prelepe slovenske melodije, katere zvoki so morda že davno izbrne-li iz naših duš. . . In glej, kaj uzre oko? Blagoslovljeno rodno zemljo z bohotnimi .gozdovi, katerih drevje šelesti v akordih naše godbe; žitna polja, valovito morje zlatega klasja, v katerem žare krvave rože: rdeči makov svet; pred očmi se razpro-stre široka ravan naših senožet in livad, iz katerih prhne jata I ljubkih prepelic, splašenih od zgodnih koscev in pridnih ža-njic. . . Vse to je vsebovano v godbi tega orkestra, vse to in še mnogo drugega, in kdor ob akordih. te godbe vse te prelestne lepote ne vidi, ne sliši in ne občuti, ta ni Slovenec in je za vselej odmrl zemlji, iz katere je zrastel. Lauschetova obitelj je prispevala k temu programu kar četvero svojih članov: dirigenta dr. William Lauscheta, ki je vodja in duša orkestra, Charles Lauscheta, violinista, Harolda Lauscheta, ki igra kitaro, in Josephine Lausche-Welf, odlično sopranistko, ki nastopa v programu kot solopevka, v duetu z gospodično Mary Udovichevo in v radio-kvartetu. Nadaljni člani orkestra so: Edward Sims (Hojei;), izborni igralec na har-moniko in amaterski rokoborec, Frank Sims (Hojer), profesionalni rokoborec, na banjo, Fr. Gornik, saksofon, in Charles Walter, saksofon in klarinet. Ena glavnih atrakcij tega orkestra pa je mladi Joe Sod j a, čudovito nadarjen artist na banjo in kitaro, o katerem so izjavili ameriški strokovnjaki, da je on eden najnadarjenejših in naj-| boljših igralcev na ta instrument j v Ameriki in katerega je baš te dni angažiral Paul Ash, "kralj j jazza," za tri leta za chikaška in j new;Jorška gledališča. Vidimo torej, da so vsi ti godbeniki res mojstri v svoji stroki, in dokler bomo imeli v Ameriki še kaj takega slovenskega naraščaja, nimamo povoda, da bi pesimistično in črno gledali v bodočnost. Mi odmrjemo, a lepota naše melodije bo živela in brnela dalje v* akordih godbe našega mladega slovenskega naraščaja! — Zato : Bog vas živi! * Necleljski radio program je bil krasen. 'Poleg naših znanih umetnikov je nastopil s svojim lepim, mehkim tenorjem tudi gost iz Pueblo, Colo., Mr. John Germ, ki je zelo ugajal in glede katerega je obžalovati, da ne biva stalno tukaj, da bi nas še večkrat zadivil s svojim lepim tenorjem, in Barbičev orkester, ki nas je s svojimi lepo izvajanimi komadi nad vse pričakovanje veselo presenetil in o katerem želimo, da čimprej zopet nastopi. Vsi komadi tega orkestra so bili lepo zaigrani, Parrrtovo koračnico 'Mladi vojaki" pa so zaigrali naravnost precizno, na čemer jim je iskreno čestitati. . Najprej: srečno, veselo novo leto 1931! Vam, g. urednik in vsem Vašim cenjenim bralcem in bralkam! Naj bi v letu 1931. nastopila srečna predvojna doba, v kateri je našel vsak priden, pošten človek dober zaslužek, kjerkoli ga je hotel, naj bi že enkrat prenehalo sovraštvo med narodi, naj bi črvi razjedli vse topove in vse morilno orožje ter priprave, naj bi izginile vse bolezni, ki tarejo človeški rod in naj bi nastopila zlata doba ljubezni po celem svetu! Usojam se Vas nadlegovati z malo prošnjo: V naši občini Brezovica pri Ljubljani imamo dve šoli: 4 rezredno narodno šolo v vasi Brezovica in dvorazredno v Notranjih goricah. Zadnja je bila popravljena pred dvema letoma, kar je stalo skupaj 500,000 Dinarjev. Zelo smo potrebni nove šole na Brezovici, zakaj ta je bila zidana leta 1857 za enorazrednico, zdaj je pa 4 razrednica premajhna in je nujna potreba, da bi se zidala nova šola, za kar je pa naša občina (okrog 1,800 ljudi) premajhna in prerevna, ker nima nobenega industrijskega podjetja, ki bi pomagala kmet-skim davkoplačevalcem zvišati občinske dohodke. Tričetrt vseh občinskih dohodkov gre samo za vzdrževanje obeh šol in odplačevanja dolga pri Notranjski šoli, okrog 60,000 Dinarjev. Pri nas na Brezovici so začeli zbirati že sami otroci za novo šolo. Prinašajo po četrt, pol in po dinarju, kar je seveda le za posamezne opeke. Prosim Vas g. urednik, da bi bili tako prijazni in bi priredili v Vašem cenjenem listu zbirko — vsaj za en vogelni kamen za novo šolo, za kar Vam ne bodo le naši otroci, temveč tudi starši zelo hvaležni in Vas bom z veseljem napisal med dobrotnike naše šole — v šolsko kroniko, ki bo govorila zahvalo še, ko nas I davno nfe bo več na svetu. Upam, da so med Vašimi cenjenimi naročniki kateri, ki poznajo našo Brezovico in bodo morda še radi prispevali za ta blagi in dobri namen. Za vsak cent kličem vsem blagim darovalkam in darovalcem že v naprej: tisočkrat: Bog pla- Če vrjamete, aP pa ne. čaj! Ostajam Vam udani Zdravko Mikujš. šolski upravitelj. -o- 1'ODZUMtiLJSKl VRTOVI Nekega mrzlega zimskega večera so marjašali štirje bratci in pri vsakem deljenju kvart so toliko počakali, da se je enkrat natočilo. okrog, da so se kvarte lažje delile in da je bilo več govorjenja. Tako so se ga pošteno nalezli in nazadnje že niso več vedeli, kakšen je krajčev as in so misliU, da je srčna dama španska kraljica, ali pa kakšna filmska zvezda. In ker je jako nerodno igrati marjaš, če človek ne pozna kvart, so prenehali z igranjem in so se bolj posvetili ohajčanu, ki ima živo barvo in katerega roka kar sama v usta nese. Ker je pa začela domača gospodinja, ki je spala v sosednji sobi, nekam sumljivo kašlja-ti ter je tudi neki čevelj priletel ob vrata — ali sam, ali ga je kaka nevidna roka zabrisala v vrata — naenkrat se je pričelo povabljenim marjašarjem strašno muditi domov. Eden teh marjašarjev je imel precej daleč do doma, pa ker je bilo že precej pozno (ali zgodaj zjutraj), ni hotel čakati ulične železnice, pa jo je kar peš udaril proti domu. Nekaj časa jo je krepko mahal po snegu, a kma-in ga je ohajčan zmotil, da je sklenil, da se malo odpočije in tako ga je našel nekaj ur pozneje polieman napol zmrznjenega. Policman pokliče rešilni voz in zmrznjenca odpeljejo na stražnico. Poklicali so hitro zdravnika in pričeli so ga oživljati. Zdravnik reče: "Dva moža ga držita pokonci, eden naj mu pa visko vliva v usta." V tem hipu je pa zmrnjenec prišel k zavesti ter je te zdravnikove besede vjel, pa hitro reči: "Ne, ne, samo eden naj me drži, pa mi rajo dva vlivajta visko v usta." "A ■ Soseda pride k sosedi in reče: "Mica, posodi mi no svojo metlo za par minut. Meni jo bo prinesel fant, ko pride iz šole, pa bi rada hišo pometla." "Posodim ti jo že, ampak glej, da jo precej prineseš nazaj, ker jo bom rabila zvečer, ko pride moj stari domov." A En štapar je pa tole pogrnil-tal: 'Ljudje bi res radi materi naravi izvili vse njene tajne. V navani kleti cvetice ne uspevajo, še manj koristne rastline, če izvzamemo gobe in blede kali. Zdaj pa so začeli delati poskuse, da bi semena v dobri zemlji po kleteh obsevali z ultravijoletni-mi žarki, ki vplivajo na rastline in človeka podobno kot son-cc in rast še celo bolj pospešuje kot sonce. Z uspehi se hvalijo, da so čudoviti. Po tem potu bomo morda res prišli kmalu tako daleč, da si bomo o božiču lahko privoščili svežih rdečih jagod ali pa grozdja na spomlad. V podzemeljskih vrtovih ne bo letnih časov ne vremenskih muh, ampak vse bo odvisno samo od človeških rok. -o,—-- VSA VAS IZVRŠILA SA-MOR Te dni so ženske v vasi Mahe-jbu na otoku- Formozi izvršile skupno samomor. Vas Mahebo i je bila zadnje zatočiše upornega plemena, proti kateremu so Japonci poslali močne vojaške oddelke. 108 žen ustašev je šlo pri tem prostovoljno v smrt, samo Ida ne bi svojih mož po starem plemenskem običaju ovirale v boju in dokazale odločnost zadnjih potomcev nega nenavadnega plemena v borbi proti Japoncem. Gre tu za zloglasno pleme lovceV na človeške glave, ki so nedavno poklali cele naselbine Japoncev na Formozi, zaradi česar je poslala japonska vlada proti tem divjakom kazensko ekspedicijo V pondeljek nič ne delam — a v torek le igram, že v sredo sem tako zdelan, da v četrtek sem zaspan. V petek isto kot v pondeljek ponavljam, to najboljše je, v soboto čakam na nedeljo, da končno odpočijem se. A Fant je prišel precej pozno domov in oče ga trdo prime: "Kje si bil toliko časa?,v "S punco sem bil." "Si pa že spet zapravil precej denarja,?" "Ne, samo 60 centov, to je vse, kar je imela punca seboj." A K nam je prišel vsako nedeljo birič, ki je po maši stopil na klop pod lipo in razglasil vse važne stvari, katere je dalo županstvo na znanje. Neke nedelje je klical: "žup&n poziva ono žensko, ki pozna ono žensko, ki je videla ono žensko, katera je onega dne oklofutala onega gospoda in ga poškodovala na onem mestu, ki je onega gospoda najobčutljivejši d^il onega telesa, naj se onega dne oglasi na onem mestu, da bo pričala zoper ono žensko, ki je onega dne onega gospoda poškodovala na onem delu telesa. , ■" A Precej obtolčenega moža pripeljejo v bolnico in zdravnik, ki mu začne ravnati rebra in druge polomljene ude, ga sočutno vpraša: "Ali ste oženjeni?" "Ne, poškodbe sem dobil, ko sem padel pod avtomobil." AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 28TH, 1931 Glasilo 5. D. Z NAZNANILO V soboto 31. januarja t. 1. bo instalacija vseh novo izvoljenih uradnikov za leto 1931 Woodmen of the World v mali dvorani Public Avditorija. Vabi se vse člane W. O. W„ da pridejo pogledat krasen program, katerega bodo proizvajala razna družtva raznih narodov. Vstopnina prosta; pri-' peljite svojo družino kakor tudi vaše prijatelje. Odbor Jugoslav Camp W. O. W. 6t. 293 naj bo točno ob pol sedmih pred Slovenskim Narodnim Domom na St. Clair Ave. Tajnik. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutml Benefit Ass'n. 9.G&; UST. 18. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. 6288 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicolt 0880. Imenik vgl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 0217 St. Cluir Ave. I. Podpred. FRANK ČERNE, «033 St. Clttir Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR. 1173 E. OOlh St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 0518 Edmt Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 K. 02nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 0117 St. Cluir Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ. 0207 Schade Ave. 2) LOUIS J. TIRO. 0117 St. Clair Ave. 3) IGNAC SMUK, 0120 Glass Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS liALANT, 180« E. 32nd St.. Lorain, O. 2) LOUIS JERK IC, »71 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK. 0030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 11 FKANK M. JAKŠ1Č. 0111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN. J95U Nottingham ltd. 3) JOSEl'U LEKAN, 3550 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 02K3 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 0117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, nuj se pošilja nu vrh. tajnika. Vse pritofcbint zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo nu predsednika porotnega odbora Louis Uulant 1808 E. 32nd St., Loruin, O. priredi v soboto 31. januarja V G BDIMO VI DVORANI Ta zabava se priredi ob priliki osemnajstletnega obstanka društva za člane in prijatelje društva. Bo prav izvrstna zabava ter so rojaki prav vljudno vabljeni. Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 bled postaja najmodernejše - letovišče v jugoslaviji Pristni 1'lue Diamond, Pocahontas. Lehigh Hard Coal, najboljši h Ohio, Kentucky in W. Va. Naš virginaki Ash big lunip gori kakor Pocahontas in stane manj. Ra/.vniumo iz naše povečane zaloge nu Quincy—East 105th, UArCield 1P00. The Yates Coal Company 303 Rockefeller Bldg. MAin 7878 dr. j. v. župnik ZOBOZDRAVNIK • lil *T. CLAIR AVE. V Ka»ut««*n po»Ufl» Nad Nartk Aaaarlcaa baaha Vfc.d »a« 1« •>- c«»U Cavarlxa •Ixaaska. It lal aa St. Clatr *<•. (W. B.) led in premog TOON A POSTUKŽHA JOSEPH KERN SLOVENSKI itAZVAŽALEG LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167 th St i Pokličite: KEnmore 4381 Tisti dnevi, ko se je prirejalo pogrebe kolikor mogoče turobne, so miniti. Srce pretresujoči običaji ln žalostni prizori od včeraj, so se umaknili trenotkom lihega upanja—bol,i v smislu kot nas mi krščanska vera. To se zrcali v modernih rakvah in pogrebnih pripomočkih. Osvežujoče barve, lei> materija! in privlačni okraski pripomorejo k novejši in boljši modi.. A, F. Svetek Co rOOHEBNl ZA V O D •178 East I52d St. 15222 Saranac Rd. Kliumore 201« GLenville 5751 AMBULANCA NA liAZPOLAUO VSAK ČAS F. ZAKRAJSEK Kdor hoče najboljšo postrežbo t anierulml cenami, naj se obruc n? t« družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 lot. v naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood ltd: Podružnica 18321 Edgcrlon Itd. Tel. ENdicott 4735 KEnmore 2892 Prevažam tu dovatam jttpmo«; tlrva In vse. v kar stuZi truk, kot prevozno sredstvo. Razvažam dnevno od 55. m do 200. ceste, vedno sveže sadje, zelenjavo in sočlvje. V slučaju potrebe me pokličite in vam bom na uslugo. JOHN FINK 17109 WATERLOO RD 8 Bled, 8. januarja 1931. let > J e "trotovo naj odličnejše ovišče v Jugoslaviji, kjer je a'Jeva letn,a rezidenca. Od-Poseča kralj Aleksander na-^fovišče, kaže statistika tuj-še l a Prometa, da vlada za na- str • te' osobito lJa za Bled> od z ;ini domačih, kakor tudi ino- ' Skih gostov, čim dalje večji | uteres. letošnja rekordna sezija, ko tu.lJ°setilo Bled okoli 20 tisoč • iti k^'Je Pokjazala, da so hoteli Hi,.-aVarne vse premajhne za to-| naval tujcev. I |ir'.;i'')omembnejši blejski hote-I ^ 1 ^ jeli resno razmišljati, tai ° 1)510 mož;no tudi v sani-vprašanju rešiti to ak-; g0 n° vprašanje. Bilo je mno-I 1)oavetovanj in predpriprav, I hej,° 0b ranii so »e oprijeli slož-}j p dela. Preudarno so skova-^^"Hinčne načrte, hotec pribo-I let,, genome svetovnega D0Jl®ča- ki naj bi V nikakem I &vic- . ,ne zaostajal za drugimi I v Svarslcilrti letovišči; začeli so i-Hti°Jem Podjetnem duhu razdi-! i1(,j.ni tfi-aditi nove najkomfort-Silili Jlotele in kavarn«?, kakr-«lu nm ne v Jugoslaviji in men- Nu pUdi v Avstriji. W ' etlu »e zida in gradi ka-^^»cla nikjer drugje. Pri ojjj, hotelov je zaposlenih ki ^ 400 delavcev in zidarjev, Pri 1 mestoma noč in dan, ?6r dobe dosti kruha in ]0ni"Zka- Borza dela lahko deli v V(i,-.)0bija brezposelnost, a še kriZlCJl..meri se bo odpomoglo tej ,. . cim se pričei0 s kana. Bleda. I e« jrV,°tna stavba hotela' T°PU-| tBri^ le dvonadstropna, ka-'leloni^ b(- dvignila, ter bo I »tr0. a deloma petnad- ieiiM , 'J°dalj'šana je preko ba-ter bo segala v dolžino 65 '"tl'ov IE i v • ■ ^Pr metrov v širino. ; jaVo • jena .bo s centralno kur-vse n" v dilnimi napravami za | ctoi, ogofie jestvine in pijače in P0(, ? fa v načrtu tudi dvigali. *«an - m je terma- ki -ie bila 8«ga 4«e V 6asu Walvazorja, ob-; s cent kabin in bo opremljena Poirl« i a 0 kurJavo in bo v tem l),a.,u menda prvo kopališče v In banovini. ja k?0!antna bo tudi vila Ad'-i-' bo i,, , •I!tik nad Toplicami in Stk 20 Stjb' kaVarno Kasio je g. Diostor H do tal in "a v0 Jj u z»»"adil popolnoma no-tom . ai'n0 z največjim komfor-v j." 1)0 «dina te vrste ne le ugaslavijl, temveč v vsej H- \ srednji Evi-opi. Stoji na 400 pilotih tik ob jezeru, s krasnim razgledom na jezero in Julijske Alpe. Nad plesiščem bo v svr-ho ventilacije premikajoča se streha na električni pogon. Treba bo pritisniti samo na gumb, pa se bo streha avtomatsko premikala. Vsa kazina bo imela glavni vhod s ceste ter bo imela restavracijsko dvorano, dolgo 40x21 metrov in kavarniško dvorano z okrpglim plesiščem. Na galeriji bo prostor za godbenike, kjer se bo hkrati igralo za obe dvorani. Tudi igralnice bodo najmodernejše urejene. Iz suterena Kasine bo pod cesto prehod na Aleksandrovo šetali-šče in v suteren novega Park hotela, kjer bo vinska klet. Novi Park hotel bo štiri do šest nadstropen s preko 100 sobami, luksuzno opremljenimi. Celokupen hotel bo imel okoli 240 sob. Kot posebnost za naše kraje bo imel hotel svetlobno napravo za klicanje služinčadi in s tem bo odpadlo motenje gostov. Hotel Jekler, ki stoji v gradu poleg Zdraviliškega doma, bo zelo povečan in moderniziran. Prizidalo se-bo tretje nadstropje ter staro stavbo dvignilo za eno nadstropje. Hotel J>o imel ! 42 sob, ki bodo do 1. nadstropja I opremljene s centralno kurjavo. | Hotel bo' zelo moderen ter prila-' goden legi in iokolici, odkoder je krasen razgled. Bled bo postal eno najmodernejših letovišč in zabavišč v Jugoslaviji, zlasti tedaj, čim bo gotova kanalizacija in bodo asfaltirane najoblu-: denejše blejske ceste, kar bo izvršeno, po zatrdilu vodilnih krogov že do naslednje letne sezije. Vsa gradbena dela vodi prvi stavbni inženjer g. Evgen Ru-stia, ki mu pomagajo številni in-j ženjerji in tehniki. Gradbena dela pri Toplicah izvršuje g. F. Pangerc, hotel Jekler zida Ivan Plcmelj, oba zidarska mojstra z Bleda, dočim izvršuje Kasino in Park hotel stavbna tvrdka Slavec iz Kranja. DRAGE PIRAMIDE Angleški inžener Davies je izračunal, koliko bi stala zidava piramid po sedanjih cenah. Inženjer je izračunal, da so faraoni potrebovali pri piramidah ! 100.000 delavcev skozi 20 let. Pri današnjih tehničnih pripravah bi enako piramido gradilo 21.000 delavcev skozi 12 mesecev. Stala bi okoli 90 milijonov lir. • ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran "Nigana, ti si izpodila iz mojega srca mir in mi zrušila srečo; ti mene nisi hotela osrečiti. Nestanovitna si, kakor megla; danes zvesta, jutri uporna, danes vsa goriš od ljubezni, jutri bo tvoje srce mrzlo kot led, zdaj se me držiš kot klop, zdaj spet bežiš pred menoj kakor ove-nel list ob jesenskem vetru. . . Da, Nigana, ti si mi otrovala življenje." "O Radko!" je stokala. "Jaz da sem otrovala tvoje življenje, jaz? — In vendar bi bil ti že davno izgubil življenje, da nisem prišla jaz z Milošem in Mi-jlico in te rešila. . . Za vi-bovim grmovjem si ležal v nezavesti, rdeča kri je lila iz rane, ki so ti jo zadali Turčini; s krvjo ti je ' odtekalo življenje in tvoj duh je | bil le še napol navzoč. Obvezali | smo ti skelečo rano, te dvignili I in prenesli v svoj šotor. In od j tedaj sem ti stregla kakor svoje-Imu bratu! štirikrat se je mesec pomladil in postaral in tvoj duh se je povrnil, zdravje se ti je začelo vračati. Bival si v našem šotoru kakor domačin, skrbeli smo zate, kakor za svojega vojvoda." "In takrat si me očarala, da sem ti moral zapisati svojo dušo!" jo je prekinil ves razsrjen France. "Radko, ti dobro veš, da nisem čarovnica," mu je odgovorila žena s pritajeno bolestnim glasom. "Naš skupni Oče, ki biva nad zvezdami, je združil najini duši. Zapazila sem najprej jaz, pa si nisem upala povedati. Ti si pa svoje misli najprej povedal in me vprašal, če ti hočem dati svoje srce, svoje življenje. — Bala sem se, da utegnejo iz najine zveze zate nastati razne neprilike, in zato sem te opozarjala na to, da nas cigane zaničuje in prezira ves svet, da nas povsod preganjajo in sovražijo — toda ti si vkljub temu hotel imeti cigansko princesinjo za ženo . . . Moj oče me ljubi kakor punčico svojega očesa in ker me tako zelo ljubi, zato me je izločil iz svojega rodu, da bi našla srečo pri tebi. Zapustila sem torej svojce in ti si me odpeljal v svojo kamenito kočo." "Ah, to je bila zmota, težka zmota!" je zdihnil mož. "Seveda — pri vas je vse zmota, pri nas pa vse zločin, tako določujete vi tujci vedno." "Kaj meniš s tem, Nigana?" "Saj sam predobro veš. Cigan je kakor kamen na cesti; kdor ga rabi, ga prezirljivo pobere, in ko ga ne rabi več, ga zopet vrže proč. — Ciganka je podobna divji roži sredi nepregledne pustinje; tujec jo utrga samo za zabavo. Ko pa izgubi svoj prvotni lesk, ko ovene, jo malomarno vrže v prah in potepta. — Ah da, tako se godi ciganki : tujcu ni treba držati besede, ki ji jo je dal, — ni se mu treba brigati za prisego, — sploh nasproti njej ni treba zvestob e!" "Nigana!" ji je France presenečen segel v besedo, "hočeš li reči, da sem ti prelomil zvestobo — da nisem držal dane besede?" "Da, da, in to ti zatrjujem pri Očetu in Sinu, — pri tistih imenih, pri katerih si mi ti dal svojo besedo in roko pred belim duhovnikom v Bjelini." - "Nigana," ji je začel zatrjevati vidno razburjen mož, "tu-jec-kristjan, ki veruje v Očeta ln Sina in Svetega Duha, ne prelomi nikdar dane besede. — Tudi ti si mi prisegla pri istem tro-edinern Bogu, toda ti sploh ne veruješ v Očeta in Sina . ." "Nisem poznala Očeta in Sina i in ... Ti si me poučil in potem sem verov ala — zaradi tebe, ker |te ljubim. Tudi sem mnogo mo-| lila k Očetu in Sinu in k materi Mariji." "Ali se torej spominjaš, da si prisegla pri troedinem Bogu, da hočeš ostati pri meni, z menoj se veseliti, pa tudi z menoj vztrajati v trpljenju, dokler naju ne razdruži smrtni angel? — Komaj se je luna dvakrat pomladila, si me že zapustila in se začela potikati s svojim rodom po svetu, v enem letu so te mogle moje oči videti samo dvakrat. — Ljubil sem te, vse sem ti odpustil, kazal sem se ti ljubeznivega in dobrega kakor oče, s povzdiguj enima rokama sem te prosil, povrni se k meni; in zopet si mi prisegla. — En dan in eno noč si ostala — potem si pa zopet prelomila novo prisego in zavrgla mojo ljubezen in zvestobo; zopet si oddirjala v divjo pustinjo kakor neukročena žival." "O, Radko! — to je napravila moja kri--to je v ciganski naravi! — Neprestano sem mislila nate in zopet bi bila prišla k tebi--toda ti si odšel, ti si me zapustil, pozabil!" "Ne, nikakor te nisem pozabil. V svojo domovino sem od'šel le zato, ker sem mislil, da si ti umrla .. . Tvoji rodni bratje so prisegli, da nisi več med živimi; tudi tisti beli duhovnik mi je rekel, da sem vsled tvoje smrti zopet prost. — Za vse to imam pismene dokaze, ki ti jih lahko pokažem." "Toda ti si me pozabil!" je kričala vedno strastneje ciganka, "ti si me pozabil in poročil drugo; sem jo že videla, tvojo belordečo punčaro z rumenimi lasmi. O, vse sem videla, kako si se ji dobrikal in objemal to čarovnico in poljubljal malega paglavca." "Nigana," je ostro zapovedal France, "ne besede več! Tako ne pustim govoriti o svoji ženi in o svojem otroku!" "Kaj? — Saj vendar ni tvoja žena! — Ti lažeš!" "Vzel sem jo za ženo popolnoma prepričan, da sem prost. — Doma v omari imam ducat pismenih dokazov, da si ti umrla." "In vendar nisem še umrla. Radko , jaz živim, živim! — in ti si moj — pa naj bo tudi tisočkrat drugače zapisano. — Prisegel si mi pri Očetu in Sinu . . . Kristjan ne sme imeti dveh žen, pravi postava. Prvo pravico do tebe pa imam jaz." Bregar je zaječal kakor mogočen hrast, ki mu je sekira zadala smrtni udarec. — Nato se je vrgla ciganka k njegovim nogam, objela njegova kolena in jokaj e tarnala: j "O, Radko, moj Radko! Koliko sem trpela! Pol leta sem tekala od kraja do ki-aja; noge so mi krvavele od neprestane hoje. — Ječala sem v ječi, zaradi tebe, a brez tebe. — Trpela sem glad in žejo. In ko sem te videla vsega srečnega pri tuji ženi, tedaj me je skoro hotela zapustiti duša. — Potožila sem svojo srčno bol vetrovom, jokala in tarnala sem v družbi gorskih duhov, prisegla sem pri vseh svetlih zvezdah, da mi ni več živeti. — Dvakrat sem že stala tam-le gori na obronku navpične stene z namenom, strmoglaviti se ni-zdol, kajti spodaj bi našla pokoj, tam doli bi me objel zaželjeni mir. — Toda zadrževala me je tvoja podoba, tvoja duša. — Ne morem! — Ne morem. — Imeti te moram, Radko, tebe moram imeti! Pojdi z menoj! — Proč iz teh strašnih gora, ki se mi zde kakor velika kamenita hiša, ki me hoče zadušiti in zdrobiti v prah! Proč iz tega groznega kraja, proč! Pojdi z menoj, Radko, tja doli v mojo prostrano in lepo domovino, kjer ti nobena gora ne zavira prostega pogleda, kjer je nebesni svod naslonjen na planjavo, kjer zvezde niso tako blede kakor tukaj, tja doli, kjer se solnčna svetloba prelestno poigrava z vsakojaki-mi barvami in kjer šume široki veletoki in si napol glasno prepevajo skrivnostne pesmi. — O Radko, zvesta ti hočem biti kakor psiček, povsod te bom spremljala, kjerkoli boš hodil. Podnevi ti hočem služiti kakor dekla in ponoči hočem čuvati tvoje spanje kakor svoj najdražji zaklad. — Nikdar več te ne bom zapustila, tudi za trenotek ne! Zopet mi moraš darovati vso svojo dušo, Radko! Nigana je tvoja žena, samo Nigana!" France je stal kakor okame-nel, kolena so se mu tresla kakor vrbove vejice ob potoku, njegova usta so molčala. Prsi so se mu dvigale vsled grozne bolesti, vsi udje so mu drgetali kakor mrzlični. — Ciganka se je zvijala kakor nora po tleh in si pulila lase; kmalu je zopet nadaljevala : "Moj si, Radko, samo moj! — Bleda žena z rdečimi lici in rumenimi lasmi ni tvoja žena. — Od nje moraš proč! — Zapustiti jo moraš! — To je tvoja dolžnost, zakaj jaz imam tvojo prisego pri Očetu in Sinu. — če tega rie storiš, imaš na vesti velik, črn greh — smrtni zločin in Oče te bo pahnil v ognjeni pekel." Bregar je sedel na kamen, si pokril obraz z rokama in stokal kakor v smrtni stiski: "O moja ljuba, ljuba Zalka! Moj ubogi otrok!" Tedaj je ciganka skočila pokonci in strastno zakričala: "žena te je očarala, Radko; toda prisegam ti pri duhovih vseh svojih pradedov, pri svetlih zvezdah, pri vseh vetrovih, pri zvijači hudobnega duha, da bom prebodla srce tej ženi in tudi otroku s svojim ostro nabru-šenim bodalcem! — že danes bi bila to izvršila, da me nisi prehitel." "Ti si grozna, Nigana," je rekel ves prestrašen France. Pri tej besedi se je črna žena zopet zbudila in rekla nekoliko mehkeje: "Ne, Radko, ni se ti me treba bati. Nikomur ne storim nič žalega — gotovo ne! — Vse to je povzročila moja brezmejna ljubezen do tebe. Toda kajne, saj si moj?" "Nigana, Nigana!" je kričal mož, venomer zroč predse, "če bi me ne bila nikdar zapustila, bi ne bilo sedaj te grozne bede, tega strašnega zla. O Bog! O Bog!" Hotel je. vstati, a noge ga niso držale pokonci; zopet se je moral spustiti na tla. žena se je naslonila na njegovo ramo in bolestno ječala : "Radko,. saj me ne zapustiš? Kaj ne, zopet me ljubiš? Poj-deš z menoj ? O seveda pojdeš." Medtem je divjal v Francetovi duši grozen boj — boj med ljubeznijo in dolžnostjo; srce mu je močno bilo in vse telo se je treslo, usta so pa ječaje šepetala : "O Zalka — Zalka! — o moj ljubljeni Francek — moram. . . Moram. ... Ne smem drugače, zame je to strašna dolžnost in grozna usoda. — Obvarovati vaju moram sramote! Nobene besede vama ne smem izgovoriti v slovo, ne smem vama podati roke, ne pem te poljubiti — ljubljeno dete, na nedolžno čelo; — ah, ne smem vaju več videti! O, Zalka, nič več videti, nič več!" Zadnje besede je zakričal kakor blazen v temno noč, nato se je krepki mož zgrudil na tla in se zvijal v groznih bolečinah. Ciganka je cvilila in javkala kakor neumna, čez nekaj časa se je France zopet zavedel, vstal in vprašal precej mirno: "In kam sedaj, Nigana?" "Z menoj greš, Radko? — Je li resnica? Ti si zopet moj?" se je razveselila ciganka. "iTolžnost mi veleva," je odgovoril na kratko in mrzlo. (Dalje prihodnjič). nMALTOGLASi"" Rad bi dobil delo, 17-letni fant, tu rojen. V groceriji ali mlekarni ali v slič-nem podjetju. Vprašajte na 1143 Norwood Rd. (24) V najem se da trgovski prostor s 'štirimi sobami, spodaj. Garaža, prostor v kleti in podstrešje. Cena samo $45.00 na mescc. Pozve se na 15925 Saranac Rd. (Wed. 29) Res je, da Vukusič prodaja meso pod ceno. Sveža svinska plečeta 1 5c funt. Nadalje dobite pri meni vse vrste mesa, in to po zelo nizkih cenah. Gori omenjene cene so samo za sredo in četrtek, 28. in 29. januarja. Vukušič trgovina 6024 St. Clair Ave. HEnderson ^47 5 nasproti Grdina dvorane V najem najem se da mala hiša, po zelo nizki ceni, v Nobel, O. Zelo pripravna za par. oseb. Hiša se nahaja na 941 E. 236th St. Za ključe in podrobnosti se pa oglasite pri John Koprive, 1052 E. 72nd St. (25) Naprodaj je hiša s štirimi sobami in s trgovino v Newburgu, v slovenski naselbini, blizu Slyv. Del. Dvorane. Takoj $1500, ostanek po $25 imi mesec. Lastnik je zunaj mesta. Vprašajte pri Jos. Glo-bokar, 986 E. 74th St. Tel. EN-.. dicott 3968. (25) Igralcem Pasijona V sredo, 28. januarja, ne bo skušnje v Knausovi dvorani, ka-l^or je bilo prvotno naznanjeno, pač pa bomo imeli vaje za 9. 10. in 11. sliko, to je, križev pot in križanje, in sicer v S. N. Domu. Prosi se, da pridete gotovo VSI MOŠKI igralci in tiste ženske, ki nastopate v navedenih slikah, točno ob 7.30, v S. N. D. Ker je dan predstave blizu in bomo imeli le malo skušenj še, je skrajni čas in dolžnost vseh igralcev, da redno in točilo prihajajo k vsem skušnjam. Sedaj ni več čas za omahovanje in smo primorani črtati in nadomestiti z drugim vsakega, ki ne pride k vaji in svojega izostanka ne opraviči z zares važnim vzrokom.—Režiser. (23) Dekle j išče hišno delo. Ima skušnjo za! delo v candy prodajalni. 6709 Whitney Ave. Tel. FLorida 2345-J. * (24) Takoj se odda lepo stanovanje, obstoječe iz štirih sob in pritiklin. Stanovanje je na prometnem kraju. Nizek rent. 15615 School Ave. (Jan. 26. 28. 31.) V najem se da moderno stanovanje, 5 sob v Nottinghamu. Samo $25.00 j na mesec. Vprašajte pri L. Pe-trich, 19251 Monterey Ave. Tel. KEnmore 0922-W. DOMAČA ZABAVA DRUŠTVO NOVI DOM št. 7 SDZ domačo zabavo Nova moda Tel. KEnmore 1202 Prevoz, razvoz, in dovoz z trukom t ■AlgEiySKA DOMOVINA, JANUARY ,2??H, 1931 Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTA^CKER Za "Ameriško Domovino" prevel A. šahec k.. J — Potemtakem pa boste morali preko močvirja, — je rekel James Lively, — in to je pot, ki so jo celo oh belem dnevu težko prejaše. — To nima pomena,—; jo odvrnil Dayton. — Jaz poznam tam vsako peci zemlje. Torej lahko noč, otroci! Jutri zjutraj bomo, kakor upam, skupaj zajtr-kovali, nakar se lahko dodobra odpočjjem. — Torej lahko povem doma, — jo rekel takrat James Lively, ter se obrnil do Mrs. Dayton, — da pridete jutri k nam? — Da, lahko jim poveste to, Mr. Lively, in izročite tudi naše prisrčne pozdrave svoji materi, — je odgovorila Mrs. Dayton in stisnila Jamesu roko. Nato pa, kakor bi vedela, kčt.j se dogaja v Jamesovi duši, je rekla gospa Daytonova: — In smem tudi Adelo pripeljati seboj ? James ji je krepko stisnil roko, potem pa, rdeč ko kuhan rak, rekel: — Ampak Miss Adela se bo zunaj grozno dolgočasila. — Torej potemtakem moram ostati tukaj pri Mrs. Breidel-ford ? — je rekla hudomušna deklica. — Miss, Miss — — je" jecljal James. — Nu, ali bo kaj, Lively, — je rekel Smart, ki je že stal pred vrati. — Vaš konj je tudi že pripravljen. — Prišli bova torej obe, Mr. Lively, in sicer gotovo,, —■ je zatrdila še enkrat Mrs, Dayton. James jima je še enkrat voščil lahko noč, potem pa se zavihtel v sedlo ter odjezdil. Nekaj minut pozneje sta dirjala Dayton in Lively vsak v sv.- J11 smer, Smart pa si je potisnil klobuk na čelo, del roke v žep ter lahno žvižgajoč odšel po cesti proti svojemu domu. -— Med potoma pa se je premislil; ni šel naravnost domov, temveč je zavil proti pristanišču ob reki Mississippi, kjer je bilo pri-vazanih čez noč dvanajst ali trinajst tovornih čolnov. 5. Nočna vožnja. Odhod ' Mesec je svetlo in prijazno sijal na gladino mogočega vele-toka. Tu in tam se je pognala iz vode velika riba, da so se njene srebrne luskine zalesketala v mesečni noči, sicer pa je bilo vse tiho in mirno naokrog. Smart, je korakal ob bregu, krt je kmalu'opazil, da se mu bliža neka druga postava, v kateri je spoznal Irca 0'Tolle-a, katerega je pred nekaj urami rešil iz rok podivjane množice. — Glej, glej, Patrik! Ali Vas res tako koža srbi, ali si morda tako zelo želite mrzle kopeli, da hodite zdaj y bližini ljudi, ki so vas še pred malo urami obsodili na smrt'/! — Hudič jih vzemi! — je zagodel Irec. — To vam je prava tolpa obešenjakov, razbojnikov in vratorezov, ki drže drug za drugega kakor veriga. Smart, Če mi. verjamete, ali ne, ampak meni se vse dozdeva, da tiči za temi faloti še vse nekaj hujšega, kakor mi domnevamo. — Za čolnarji? — je vprašal Smart zaničljivo. — Ah, dajete .jim vso preveč časti. To je pač sirovo ljudstvo, ki živi iz dneva v dan in zaigra ter žapije vsak Cent, ki ga zaslužijo v potu svojega obraza. — Ne, ne, ni samo to, — je rekel Patrik. — Rekel sem vam že, da drže adutje skupaj kakor veriga. Glavo stavim, da imajo med seboj gotova znamenja, po katerih se spoznavajo. Kakor hitro je eden teh falotov zažviž-ga'1, — sicer pa sem si ta žvižg zapomnil, —• so prihrumeli vsi skupaj in planili name. Ampak čakajte, kanalje, vam pridem že na sled in potem — gorje vam! -— Glejte, tamle je pravkar odrinil, čoln od kraja, — je rekel Smart ter pokazal z roko na veletok. čoln je zavozil najprej* proti sredi reke, nato pa s tokom navzdol. V čolnu je sedel en sam mož, ki je z obema vesla-ma veslal; kdo je bil, pa se ni dalo ugotoviti. — Kam neki hoče ta človek? — je dejal Irec, ki je začel napeto opazovati veslarja. — Gotovo bo kdo čolnarjev, ki se je tukaj v Heleni pri igri iznebil svojih težko prisluženih dolarjev, zdaj pa mora veslati na vse kriplje, da dohiti svoj tovorni čoln, ki je odplul med tem naprej. — Vidite, tamle pa prihaja se vse ostalo moštvo, — je rekel Patrik in pokazal z roko v smer, kjer je za vozila dokaj velika jadrnica v reko, ki pa je obrnila svoj kljun skoraj proti toku, tako da se je zdelo, da hoč.^ pristati kolikor mogoče visoko na dru-gi strani veletoka. — Wheathelhope tam preko J bo dobil danes obisk, —- je rekel Smart. — Nu, ta ga bo tudi vesel! •— Ali mislite, da se bodo tam ustavili ? *— Če ne, bodo morali najmanj še pet milj prehoditi, preden dospejo do prve hi'še, in da bi pet milj prehodili v megli skozi močvirje, to skoro ni verjeti. Irec je.nekoliko pomolčal, po-! tem pa rekel: — Lahko noč, Mr. Smart! Jaz grem spat. Sicer pa sem od danes naprej vaš dolžnik, zakaj da ni bilo vas, bi ležal zdaj na dnu reke. Bog daj, da bi vam mogel to na kak način povrniti! — Ah, Patrik, nič posebnega! Sicer pa, če bi bil izgubil vas, bi bil izgubil enega svojih najboljših gostov. Toda svetujem pa vam, da se teh ljudi v bodoče iz-ogibljete. Mož^a sta se razstala ter odšla vsak proti svojemu domu. Irec se je med potom večkrat ustavljal in pazno prisluškoval udarcem vesel, kajtere pa je bilo slišati čedalje manj. Končno je jezno zamrmral: — Vrag jih vzemi! Zdaj ne morem ničesar podvseti. Ampak., čakajte, jutri grem tja preko k Woaltliohopcju, in sam vrag bi moral biti, če tam ne najdem njihovih sledov. Jadrnica pa ni plula preko reke k drugemu bregu, kakor je mislil Irec in kakor se je zdelo z brega, temveč je jadrala naravno,«,! proti sredini, kjer se je nenadoma Začulo povelje: — Stoj! Mož, ki jo izrekel to povelje, je stal v ozadju jadrnice, in štirje brodarji so takoj dvignili vesla ter jih položili na krov. Ta, ki je dal ukaz, je bil krmar z veliko brazgotino preko obraza, katerega smo že v Heleni spoznali in ki bi bil kmalu postal usoden ubogemu Ircu. Tudi posadka jadrnice — bilo jih je devet : štirje so bili pri veslih, do-čim je ostalih pet ležalo udobno zleknjenih po krovu — je sesto-jala večinoma iz ljudi, ki so se udeležili boja in navalili na Irca. čoln, ki ga niso več poganjala vesla, ni več tako naglo plul, vendar pa ga je tok počasi nesel naprej. — Jaz bi rajši nekoliko dalje tja veslal, — je rekel eden izmed čolnarjev ter pri tem pogledal proti dokaj oddaljenemu drugemu bregu. — čemu? —i je rekel krmar z brazgotino. — Pri tem bi bila prvič nevarnost, da nasedemo na "peščenino, in drugič bi nas utegnili opaziti iz hi'še, kar pa je oboje nepotrebno. — Ali bomo pustili Okrogli otok na levi, ali na desni strani? — Na levi. — Tam je gotovo voda najbolj globoka? — Ne zato. Naš mali Kenguru bi že prišel preko plitvih mest. Sicer pa nikakor ni tako slabo. Na obeh straneh otoka je,na največjih plitvinah voda najmanj Šest čevjev globoka, dočim potrebujemo mi kvečjemu poldrugi čevelj globine. — Nu, prav. Jaz ne poznam reke. Ampak koliko časa nam bo vzelo do tam ? — Menda je nekako štirinajst milj od Helene, — je reltel krmar. — Eno miljo dalje doli začnemo spet veslati, in v poldru-igi uri moramo pripluti do pristanišča, morda še prej. Posamezne luči na bregu so ostale daleč zadaj, čoln se je zopet obrnil proti zapadnemu bregu, plul nekaj časa ob robu pragozda ter nato mimo nekega naselja, katerega je bilo treba kolikor mogoče tiho iti brez šuma pasirati. Ko se je nahajal čoln baš pod hišo naselnika, je zadelo ob čolnov trup plavajoče deblo, katerih je vedno več plavalo po veletoku, vsled česar ni bilo mogoče preprečiti ropota. Gori ob hiši so zalajali psi, in istočasno se je zaslišal na bregu klic: • — Hallo the boat! — Istočasno je skočil k reki neki mož ter pomahal z robcem, kar je bilo znamenje, da bi rad s čolnarji govoril. Krmar, ki je videl, da so itak že opaženi, je vprašal: . — Kaj je? — Kam plovete? — je vprašal mož na bregu. — V Montgomery.*« Pont. — Ali imate še kaj prostora na čolnu? Krmar je okleval z odgovorom. — Kaj, hudiča, neki hoče? — je salepetal.' — Božja strela, tukaj, bo pien, •— je zašppetal eden izmed čolnarjev krmarju. — Ned, reci da, sto hudičev, reci da; mož ima gotovo s sabo izboren kovčeg, ki bi se ga rad iznebil. — Ne, ni več prostora, — je zaklical Ned, ne da bi se brigal za prigovarjanje* svojega tovariša. — že itak smo preobloženi in če se srečamo s kakim par-nikom, se zna zgoditi nesreča, —^ je rekel krmar. Nato jo glasno ukazal, naj nadaljujejo pot. — Kaj, v hudičevem imenu, ti je padlo v glavo, da ga nisi vzel na krov! — je robantil čolnar nad krmarjem. — Ti se sam po vsej sili braniš ljudi, ki nam hočejo dati plen. Nu, kar pripravi se. .' . kapetan bo lepo pogledal, če izve za to! — Drži svoj gobec! — je jezno bevsknil krmar. — Mislim, da smo povzročili danes že dovolj .neumnosti v Heleni in da naj to za enkrat zadostuje. AH bi morda rad videl, da se takemu kovčegu na ljubo odkrije naše skrivališče, a? ž,e to je bila največja neumnost, da smo danes začeli prepir, ki si ga pa tudi ti povzročil. Zato pa se uprite v vesla, fantje, zakaj kapetan nas bo pričakoval.1 Sicer pa sem itak radoveden, kakšno bo naše prihodnje podvzetje. O tem bo danes kapetan določil. čoln je naglo drsel po gladini, in kmalu potem se je pojavil v ospredju pragozda otok, obra-ščen z orjaškimi drevesi. Ta otok, ki je bil, kakor vsi ostali otoki vdetoka Mississippi, gosto obrastel z drevesi in grmovjem, se ni v ničemer razločeval od ostalih otokov, številka tega otoka, pod katero so ga poznali in kakor je bil zaznamovan na rečni karti, je bila "Enoinšestdeset." Kakor ob večini teh otokov, tako se tudi ob tem niso ustavljali čolnarji, posebno od takrat ne, odkar je ta otok opustošil vihar. Sicer pa bi bilo tudi težko in nevarno pristajanje ob tem otoku,, kajti na mestih, kjer bi večji čoln lahko pristal, je bilo na-plavljenega mnogo vsakovrstnega lesa in iz vode so štrleli konci debel, ki so se tekom časa tam zapičila in ki so pomenila pogubo za čolnarje. Seve, nihče izmed poštenih brodnikov pa ni vedel, da so ta debla, ki so štrlela iz vode, umetno delo človeških rok, ki so jih tja pritrdile s pomočjo na dnu skritih sider in vej. Iz daljave je izgledalo vse zelo naravno, in le z natančno preiskavo v bližini bi se dalo dognati, da je vse to namenoma in umetno narejeno. , Ta otok je bil približno t r i milje dolg in od takega lesa okoli in okoli naravnost zabari-kadiran. Kljub temu, da je bil videti otok skrajno opustošen in.zapuščen, pa se je nahajala na njem skrbno skrita naselbina, obstoječa iz par hiš, zgrajenih iz ne-obtesanih brun, in dokaj velikega skladišča. Za skladiščem je stalo petero konjskih hlevov, vse skupaj pa je bilo obdano s palisadami, za katerimi bi se bilo primeroma lahko ubraniti nenadnega napada. Prostor pred skladiščem in pred majhno kplibo, v kateri je I stanoval kapetan s svojo ženo, je bil dokaj obsežen, in na njem je stalo sedaj, v poletnem času razpetih vve platnenih •šotorov. V ostalih kolibah so stanovali "oženjeni člani družbe." Dalje je stalo tam dokaj veliko poslopje, katero so imenovali "Bachelors Hall," v katerem poslopju so se tudi navadno vršila vsa posvetovanja. Kapetan je izvajal nad drha-Ijo teh divjih ljudi, ki niso poznali nobenih zakonov, razen svojih lastnih, čudovito, skoro neverjetno oblast. On je seveda dobro vedel, kako si more pridobiti njihovo spoštovanje, in sicer z ostrostjo svojega duha in razuma, pa tudi s svojim izrednim pogumom, ki ga je že ponovno dokazal, in ki je mejil že skoro na blaznost. Zato ,se ga je drhal prav tako bala, kakor ga je spoštovala, in kapetan Kelly je bilo ime, ki ni bilo nikoli izgovorjeno v, šali ali zaničevanju. K temu skrivališču zločincev je vodilo samo dvoje poti, ki pa sta bili skrbno skriti. Ena teh poti je vodila tudi do skritega pristanišča, kjer so imeli skrite svoje čolne. Vse člane so vezale medsebojno strašne prisege, in družba je bila tako organizirana, da bi oni, ki bi jo hotel morda izdati, nikoli ne vedel, če ni morda oni, kateremu jo izdaja, sam član družbe, pa naj je ta že sodnik, učenjak, ali kak drug visokostoječ član človeške družbe. Pri tem pa je nudil otok vsem, ki so jih zasledovala sodišča, varno zatočišče in zavetišče, in kadar je bil begunec enkrat na otoku, je bilo vse tfipizvedova-nje za njim zaman. V takih slučajih se je navadno reklo in domnevalo, da je ubežnik pobegnil i v Texas, dočim je v resnici mirno in zadovoljno sedel na otoku. Toda prevejani kapetan je razpisal tudi veliko nagrado onemu, ki bi preprečil izdajo kake-ka svojega tovariša in takega človeka ubil. Tak bi dobil iz- j plačanih tisoč dolarjev v srebru, in taka premija je bila že sama na sebi dovolj, da se ni bilo bati izdaje. Prva nčdelja vsakega meseca je, bila določena za seje, katerim je predsedoval kapetan Kelly. Z državo Arkansas' niso imeli zločinci posebnih stikov, tem trdnejše zveze pa so imeli v državi Mississippi. Na visokem drevesu na otoku je bil vedno kdo na straži, ki je sedel tam gori kakor mornar v svojem košu na jamboru; s svojega visokega opazovališča je mogel pregledati oba bregova in moral je paziti na morebitne signale in tudi takoj sporočiti, če se je nahajal kak ogrožen tovariš, ki je sicer dospel do brega, ne pa do otoka samega, v nevarnosti, nakar so mu ostali takoj pomagali ter ga spravili na varno. V to svrho je tudi bil vedno na sipini, skrit za grmovjem, majhen Čoln, ved-j no pripravljen za odveslanje. A ■ pot do tega čolna je bila znana j le posameznim piratom. Toda naj bo zdaj dovolj o notranjosti otoka, katerega bomo; tekom na'še povesti itak še natan- i čneje spoznali; zdaj je treba, da i spoznamo tudi prebivalce te republike zločincev. 6. Otočani V "Bachelors Hall" (mi jo bomo poslej, imenovali Hiša sam-j cev), je vladalo kaj živahno živ-j 1 j en je, Okoli velikega ognja, ki je plapolal v prostornem kaminu, je sedelo, ležalo in so prete-zalo kakih dvanajst krepkih po stav. Pločevinaste posode, iz katerih je hlapelo in katere so držali bodisi v rokah, bodisi da so jih imeli postavljene zraven sebe, so jasno pričale, kako so ti ljudje prebili del noči. Oblečeni so bili kakor so opravljeni običajno čolnarji na reki Mississippi in orožja niso imeli nilca-kega, vsaj videlo se ga ni. Na stenah pa so visele poleg dolgih ameriških pušk kratke nemške karabinke ali takozvani "štuci," francoske puške za šibre, pištole, težki noži, španska bodala, harpune in sekire, in viseče mreže šo s vod oči le, da prebivalci tega roparskega gnezda v gotovih ozirih nadaljujejo na kop-nini svoje bivše mornarsko življenje. V družbi so donele sirove pivske in opolzle ljubavne pesmi, in dočim so bili nekateri zaposleni s tem, da so pekli in obračali na žerjavici velike kose je-lenjega mesa, so.zopet drugi udajali takt divjim plesom, katerim je godel na vijolino visok, Širokopleč Zamorec. Tedaj pa so se odprla vrata, in s širokokrajnim, črnim klobukom na glavi, oblečen v mornarsko bluzo in široke mornarske hlače, je stopil v sobo visok, vitek mož, ki je z naglim pogledom ošvrknil zbrano družbo. Ta mož je bil Richard Kelly, glavar tega krdela. Kljub svoji divjosti so možje takoj prenehali s hrupom, ko so spoznali ka-petana, in tudi niso mrmrali, ko jim je na njihov glasen pozdrav samo z glavo pokimal. Molče so ga gledali, ko je stopil h & minu, lam nekaj trenotkov rrtf j. če in zamišljeno zrl v prasket'1! joči ogenj, nato pa položil roki na hrbet ter šel nekolikokrat | hitrimi koraki po sobi gor in