Nekateri kršitelji le na papirju
Naš izvršni svet je vse minulo leto dobival na mizo prošnje delovnih organizacij, ki so bile mnenja, da so iz tega ali onega razloga upraviče-ne do tega, da povečajo limitirano maso za osebne dohodke. Dvajsetim delovnim organiza-cijam je bilo tako lani dovoljeno prekoračiti maso za izplačilo osebnih dohodkov, pri osmih delovnih organizacijah pa je izvršni svet ugoto-vil, da utemeljenih razlogov za to prekoračitev ni. Ob koncu lela je bilo v naši občini 24 delov-nih organizacij, ki niso upoštevale Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, torej 24 kršiteljev.
Števjlke so si zelo različne, tudi razlogi za kršitev Dogovora, člani hašega izvršnega sveta pa so ugotavljali, da vse te številke in odstolki ne povedo vsega in pokažejo prave slike.
Če za primer vzamemo na primer Pleskoobla-go: Dovoljeno maso za osebne dohodke so pre-koračili za 19,5 odstotka, osebni dohodki so se Iani povečali za dvajset odstotkov, poprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je bil lani 7.697 dinarjev.
Tudi Kovinska industrija Ig je v minulem letu prekoračila dogovorjeno maso za izplačilo bruto osebnih dohodkov - za 7,1 odstotka, osebni dohodek delavcev se je v povprečju povečal za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1979, znašal pa je 8.949 dinarjev na delavca. Ob tem pa je treba seveda povedati, da so v tej delovni orga-nizaciji dosegli v minulem letu boljšo izkorišče-nost proizvodnih zmogjjivosti, da so za šest od-stotkov povečali fizičiio produktivnost dela, bo-Ije izrabili delovni čas in tudi izredno dobro delili čistj dohodek in dohodek v korist sredstev, namenjenib za akumulacijo.                 *:
Podobne številke najdemo pri delovi organi-zaciji IGO, le da so osebni dohodki v primerjavi z Ietom poprej višji za nekaj odstotkov več.
Še bi lahko naštevali, vendar pa se lahko že ob nekaj primerih zamislimo. Vprašanje je na-mreč, če je metodologija, ki je predpisana za ugotavljanje pravilnosti oziroma ncpravilnosti postopanja delovnih organizacij, povsem realna
Kar preveč primerov namreč najdemo takih, ki so teoretično res prekršili dogovor, ob tem pa
so delovni ljudje dali od sebe vse, da bi bili poslovni rezultati kar najboljši.
Ob tem pa se seveda lahko vprašamo tudi ali so vse tiste delovne organizacije, ki so dogovor-jeno maso za izplačilo osebnih dohodkov preko-račilc z »dovoljenjem«, ker so navedle nekaj utemeljenih in upravičenih razlogov za ta korak, v resnici bile upravičene to storiti. Vprašamo se namreč lahko, aii so bile res primorane zaposliti nove delavce in niso imele v resnici nobene notranje rezerve, ali njihovi poslovni rezultati ob koncu leta ne bi mogli biti boljši...