CAROL! LINN^EI Equitis Dr. Stella Pol am, A«cnt*.T*i Recti, M*n. ft Rotam. Piiorr«. Umi.; Acai>. Ur>AL. Holmims. Pukorot. Hutoi, Ivtu.*. Losu. MoNsrtL. Tolos. Floklni. Soc. SYSTEMA NATURE Per REGNA TRIA NATURE, Secundum CLASSES, ORD1NES, GENERA, SPECIES, CUM CHARACTF.R1RVS, DIFFERENT/IS, srxoNrM/s, toc/s. Tomus I. Editio Décima, Ri iurmata. Cam Privilegié S:* R:* Milil Jtni*. HOLMIM. lMFtt.su Dum. LAURENTII SALVII, 17J8. y.,4 ri- r° r — AS- t'j-*' MM —y v/ r ; i ^ - 1- fit^ry CARL LINNE - ljubitelj "operjenih bitij zraka, obdarjenih s pesmijo in ljubkih v vsem, kar so" // Petra Vrh Vrezec 1: Portret imenitnega švedskega naravoslovca Carlalinneja(i707 -1778) 2: Systema Naturae - najpomembnejša izdaja izleta 1758 po razredih razvršča 4.400 živalskih vrst. Za ime imenitnega švedskega naravoslovca Carla Linnéja ste gotovo že slišali! Če drugače ne, ste lahko njegovo začetnico priimka opazili pripeto na koncu latinskih imen mnogih ptic, kar pomeni, da jih je prvi poimenoval prav on. Genij iz Uppsale, kot so ga imenovali, je ustvaril preprost (binomen) sistem poimenovanja in razvrščanja živih bitij, aktualen še danes. Preteklo leto je minilo 300 let od njegovega rojstva, letos pa obhajamo 230. letnico njegove smrti, zato smo mu kot prvemu namenili prostor v novi rubriki. Linnéjevi ornitološki začetki Ptice so bile za Linnéja ena ljubših skupin živali. V študentskih letih je s svojim prijateljem tekmoval v poznavanju naj večjega števila imen vsake skupine živali in pri poznavanju ptic slavil zmago. Prve omitološke lekcije je dobil ob študiju knjige o pticah, v kateri je njegov predhodnik Olaf Rudbeck jasno opisal več kot 30 novih vrst za Švedsko. Rudbeckovi opisi ptic so bili Linnéju osnova za nadaljnje opisovanje ptic v obsežnem delu o švedski favni Fauna Svečka. Izčrpno delo lokalne favne je postalo neizogiben pripomoček za terenske raziskovalce. Spodbudilo je mnogo naslednikov, ki so dopolnjevali sliko razširjenosti ptic na Švedskem. To je bila podlaga za razvoj terenske ornitologije, ki še vedno postavlja Švedsko med vodilne države na svetu. Pozneje je temeljna spoznanja ornitologije opisal v knjigi Fundamenta Ornithologica. V njej je jedrnato prikazal zgodovino omitološke literature in se lotil obsežnih poglavij različnih orni-t.oloških področij, kot so sistematika ptic, izbor habitata, selitev, parjenje, skrb za mladiče, prehrana ter koristnost ptic za človeka. Nihče pa ni nezmotljiv, kar se je sčasoma izkazalo tudi pri Linnéju, ki je v svojih knjigah napravil nekaj nepravilnih določitev, še zlasti pri mladostnih osebkih. Na potovanju po Laponski je denimo zamenjal črno štorkljo s čapljo, na nekem drugem popotovanju pa je zamešal ponirka s slapnikom. Njegove napake večinoma niso bile rezultat sla bega opazovanja, ampak bolj zmešnjave pri ptičjih imenih. Kljub temu pa je bil Linné pomemben začetnik novodobne ornitologije. lasna in uporabna ptičja sistematika Linné je postavil zelo učinkovito sistematiko. Vsako rastli no ali žival je označil z dvema latinskima imenoma, podobno kot se ljudje identificiramo z imenom in priimkom. Z latinščino je sistem naredil univerzalen, tako da se noben narod ni mogel počutiti zapostavljenega. Tako je nastalo njegovo slavno delo Systema naturae s pregledi naravnih kra ljestev. Izšlo je v več izdajah, toda izdaja iz leta 1758 je še da nes temeljno delo za poimenovanje živalskih vrst, tudi ptic. Ornitologija bi se brez tega dela gotovo znatno teže razvijala. V novih in obsežnejših izdajah Systema naturae je Linné še povečal število družin v ptičjem sistemu. Razdelitev ptic v sistem je temeljila na videzu kljuna in krempljev. Metoda, ki je upoštevala le nekaj telesnih značilnosti ptice, je bila za tisti čas popolnoma zadovoljiva. Linnéjev ptičji sistem je preživel vse do konca 18. stoletja. V Systema naturae je ptice razvrstil v šest redov: I. ACCIPITRES (ptice roparice): ujede, sokoli, sove in sra koperji; II. PICE (bodalastokljune ptice): papige, tukani, kukavice, žolne, vrani, vpijati, brglezi, kolibriji, kljunorožci, škor ci (beo), rajčice in plezalčki; III. ANSERES (plavalci): plojkokljuni, cevonosci, veslonož ci, njorke, ponirki, slapniki, galebi in čigre; IV. GRALL/E (tekalci): plamenci, ibisi, močvimiki, pobrež-niki, tukalice, droplje in noji; V. GALLINiî! (kure): pavi, purani, hohojke, fazani in jere bi; VI. PASSERES (pevci): golobi, škrjanci, drozgi, ščinkavci, strnadi, škorci, pastirice, sinice, lastovke in podhujke. Ambiciozen program za raziskovanje selitve ptic Pomemben začetek za raziskovanje selitve ptic na Švedskem in v Evropi je bila Lirméjeva razprava o ptičjih selitvah Migrationes Avium. V njej je predstavil selitvene navade veli ko ptic na Švedskem ter tudi vzroke in cilje njihove selitve. 34 Svet ptic ■ČTj z - "--r Razprava je vsebovala daljnoviden predlog, naj znanstve niki usmerjajo svojo pozornost na tri glavne selitvene poli plic prek Sredozemlja, to je na južne dele Španije, Italije ter Istanbul. Žal se je napredna Linnéjeva ideja o tovrstnih raziskavah izjalovila. Konec 18. stoletja je bilo sicer objavlje nih nekaj esejev, ki pa so primarno beležili le datume priho dov ptic selivk, s katerimi so poskušali napovedati sezono za kmetijske nasvete. Tako zbrane zabeležke so bile nekakšen začetni kmetijski almanah. Ideja za raziskavo ptičjih selitev pa je bolje zaživela na Švedskem. Linné je prek oglasa v naci onalnern časniku po deželi pridobil prirodoslovce, ki so mu poročali o periodičnosti pojavljanja ptic glede rta vremenska dogajanja oziroma letne čase. To so bili zgodnji primeri začetka zbiranja opazovanj na nacionalni ravni, ki so postali prepoznavna značilnost švedskega raziskovanja selitev ptic. Vse do leta 18 26 ni bilo za selitev ptic po Evropi večjega zani manja med raziskovalci in Linnéjeva zapuščina na tem po dročju ni resnično zaživela vse do poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Povezan s Slovenijo Čeprav se je veliki švedski znanstvenik visoko cenil, se je zrtal pogovarjati in sodelovati z mnogimi naravoslovci po svetu. Poznanstva in dopisovanja so mu pomagala, da je za svoj botanični vrt dobival rastline z vsega sveta. V tej zgodbi je sodelovalo tudi tedanje območje Kranjske (del današnje Slovenije). V Idriji je služboval rudniški zdravnik Joannes Antonius Scopoli. Z Linnéjem sta si izmenjala lepo število pisem. Scopoli ga je izjemno cenil, kar je opaziti že iz nazivov v pismih s »presvetli in slavni mož, gospod Cari Linné, Vitez zvezde Severnice, univerzalni učitelj naravoslovne vede...«. V pismih sta »klepetala« o videzu ptice, kam jo uvrstiti v sistem, o njenem vedenju ipd. Razprava o podhujki, pisana se veda v latinščini, je bila prav posrečena, saj je Scopoli očitno nasedel ljudski govorici. Pisal je: »Ptica (Caprimulgus) obvisi na kravjem vimenu, s kljunom trdno drži sesek in poželjivo pije mleko, zato je pastirjem zoprna.« Linné je malo ne jeverno odpisal: »Za ptico pravijo, da sesa kravje vime; ali se ti to zdi verjetno?« Scopoli je bil trdno prepričan, da je to res: »Res sesa kravje vime, to ni bajka, zato je ta ptica osovražena pri pastirjih, ki čuvajo krave tirolske grofije.« Med Švedsko in Slovenijo pa niso romala samo pisma. Na Švedsko so ro male ptice, semena, žuželke, kamnine, Scopolijeve knjige in 3: Cari Linné si je z rudniškim zdravnikom I. A. Scopolijem, ki je služboval v Idriji na Kranjskem, izmenjal lepo število pisem. 4: Sabljarka (Recurvirostra avosetta L., r758), ena izmed ptic, ki jo je za znanost opisal in poimenoval Carl Linné, foto: Luc Hoogenstein še marsikaj. Tudi Linné je »presvetlega gospoda in odličnega botanika« zelo spoštoval, saj je podatke Scopolijevih knjig vključil v 12. izdajo Systema naturae. Scopoli pa je v drugih izdajah svojih knjig že dosledno uporabljal dvojno poime novanje rastlin in živali po zgledu svojega vzornika. Drugi Adam ali ustvarjanje ponovnega raja Linnéja nekateri primerjajo s svetopisemskim Adamom. Le ta naj bi v raju poznal imena vseh od Boga ustvarjenih živali. Linnéjeva želja je bila, da bi v botaničnih vrtovih Uppsale ustvaril nekdanji naravni paradiž, v katerem bi bile vse rastline sveta, ki jih je poimenoval. Ker je kot profesor ohranjal zvedavost, je v svet pošiljal svoje študente, da so mu prinašali eksotične rastline, kamnine ter živali. Žal je idealistični botanični načrt trčil ob nič kaj prijazno švedsko vreme in malokateri eksotični rastlini je uspelo preživeti v novem zemeljskem raju. Rastline so bile deležne njegove posebne pozornosti. Kako tudi rte, ko pa je svoj študij posve til botaniki in z njo zelo povezani medicini. Linnéjeva metoda za določanje rastlinskih vrst je temeljila na »porokah rastlin«. Uvedel je klasifikacijo, ki je izhajala iz števila mož (prašniki) in žena (pestiči) v posamezni rastlinski zakonski zvezi. Njegove nazorne razlage, vzete iz intimnega človeške ga življenja, pa niso bile deležne odobravanja s strani varu hov javne morale v tistem času, ki so poskušali mladino ob varovati pred škodljivimi vplivi take izobrazbe. Linnéjeva veličina, napisana z veliko črko L. ob latinskih imenih rastlin, živali in celo človeka (Homo sapiens L.), pri ča, kako delaven in napreden znanstvenik je bil. Dobro zamišljeno dvojno poimenovanje je v naravoslovne vede vneslo enostavnost in večjo preglednost, predvsem pa ra zumljivost za vso svetovno znanost. Nič čudnega torej, da je Jean-Jacques Rousseau o njem rekel: »Povejte mu, da ne poznam večjega človeka na Zemlji.« Johann Wolfgang von Goethe pa je o njem zapisal: »Z izjemo Shakespeara in Spi nože ne poznam nikogar med ne več živimi, ki bi name imel večji vpliv!«» VIRI: Linnaeus, C. (1758): Systema Naturae. Tomus I. Editio décima, reformata. - Impensis DriecL Laurentii Salvii, Holmiae. Olofsson, R. P. (1986): Cvetni kralj. - Državna založba Slovenije, Ljubljana. Soban, D. (2004): Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus: dopisovanje 1760-1775. -Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. //letnik 14, številka 03, september 2008 35