KupajU
	Najstarejil
	■lovenski dnevniK
	T Ohifi
	Oglasi v tem Hita
	so uspešni ||
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily In Ohio

![^XXVIII.—LETO xxvin.
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 13, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 36
Važni zaključki "velike trojice" naznanjeni
Titovo pismo prečitano banketu v New Yorku
®va zvezna senatorja in župan
Guardia navzoči na priredbi za ^ ^ojni relif v Jugoslaviji. Skoro pol ^Mjona dolarjev prispevkov
zagotovljenih.
v hfvM^ York, 8. feb. (Poroča "New York Times") —
'"XGlU 4-
je bjjQ ^iitmore" se je snoči vršil banket, na katerem žrtve	pismo maršala Tita, kije naglasil velike
Šizijjj •	doprinesli Jugoslovani za uničenje fa-
. P°dal zagotovilo, da bodo Jugoslovani po vojni ^ narod na principih organizacije in za interese ljudstva.
%ko	ki so dajali*
jugoslo-pred tisoč ^•iredbi' \	zbrane na
senator James ^^rren c *	senator
Waoi,- ^Snusson iz drža-
"•»'ClT" i° Supan
^ New Yorka.
La
deseti
Jugoslovan padel J- v borbi
^ršai Tif •
®Po2orii rt ° ^ svojem pismu ^^0 ljudoff	jugoslovan-
siin ° ^ stanu vztrajati zahf^'" žrtvam, katere je Verg ®vala, radi neomaj-
' ^atn rf	katero se
k	nadaJjei/al:
v tej
^®^okracijo in faši-
gu, ^ dejstvu, da je pri-S>	kar je de
človeštvu <iržav
Edinstvo Sovjetske u->
»•,' SA o. ljudstvom sve-Vež nacizma ne bo 'Tito i ponovila."
^§9,	da ni nobena
toliko v ®°^^zmerno dopri-d kot T	toliko uni-
C '»loZaf "'f 1'?"
Bar ^ kateri T	^
fok orožje i,	tr-
^ Dro,„r'' sovražnikovih
in
zdravil,"
oblačila Pisal ^	-
jugoslovanske o-
podjarmil "Mi , "Soslavije Dio', .^ko
vsakih
Ije, pisal
® ponosom reče-
k/**;;: mwGalTko
k ko i. ^ J® Jugoslavija črna^i®.'^''°P° vise-
°"ipor Z ognJ	tema,
a." 36tn svobode in
k.
K	^ ®® je zahvalil
»loč iS »Pelirai , "^'^čno pod-ba?fSovo	po-
•^ič 1 .^^tu	Je prečital
^iU)aJk%a odhr! ®®P^®dsednik
Sfih % ie n Pokrovi-
vršila.
(J ^ j^^^roslavlja bor-
j® poveliče-in ^ kot velikega
rekoč	JuGo-
% ogj.J so prekri-{"tj	za podjarm-
k bil eden iz-ht ' ki
Slo.'jo
orjev
Ptogp'J" Je.zmedel
Vo'v Sije. R '" "i-iržal
^	J"S°-
^ ljudska bor-
ba, je rekel senator, in osvobodilno gibanje v Jugoslaviji je bilo navdihnjen je za vse človeštvo.
"Mi jim moramo pomagati, da zopet upostavijo svoje gospodarstvo," je rekel senator Murray. "Njih človeške pravice ill temeljne svobode se mora priznati. Verige zunanje moči se morajo zlomiti in dobiti morajo pravico, da postanejo gospodarji svoje lastne usode."
Poslanice zavezniških voditeljev prečitane
Na priredbi so bile prečitane poslanice, izražajoč občudovanje za hrabro borbo Jugoslovanov proti skupnemu sovražniku, katere so jih poslali dr-žavni podtajnik Joseph C. Grew v imenu ameriškega državnega departmenta, češkoslovaški predsednik Edvard Be-neš in britski poslanik lord Halifax.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kratke vesti
VOJAK, KI JE USTRELIL NACIJA, OPROŠCiiN
Pvt. Manuel Shockey, 23-let-ni vojak, ki je prošli mesec u-strelil nekega nacijskega vojnega ujetnika, ki je bil na delu pri Crile vojaški bolnišnici v Parmi, Ohio, je bil oproščen pred vojaškim sodiščem, ki je odločilo, da svojega čina ni izvršil premišljeno. Obravnava je trajala dva dni. Oproščeni vojak, ki je izpričeval, da ga je Nemec izzival in mu pretil z dejanskim nasiljem, predno je streljal nanj, je doma iz države Kentucky.
ROOSEVELT UTEGNE OBISKATI FRANCIJO
PARIZ, 11. februarja. — Tu obstoji vtis, da se bo predsednik Roosevelt na povratku s konference velike trojice ustavil v Italiji in Franciji in da bo imel osebno posvetovanje z gen. de Gaullom glede povojnih as-piracij Francije.
SUPERBOMBNIKI SO UDARILI V BURMI
WASHINGTON, 12. februarja. — Ameriški superbombniki B-29 so v teku 24 ur dvakrat zadali močan udarec Japoncem. V soboto zvečer so bombardirali Tokio, včeraj pa je druga sila superbombnikov udarila japonska vojaška skladišča severno od Rangoona v Burmi.
RUSI SO STRL! NEMCE V BUmPEŠTI
Kanadčani zavzeli mesto Kleve in drvijo dalje. Pruem v ameriških rokah.
IZJAVA "KRIMSKE KONFERENCE" GLEDE UREDBE JUGOSLAVIJE
LONDON, torek, 13. feb.— Moskva je danes naznanila, da je krvava borba za Budimpešto, ki je trajala 74 dni, za praktične svrhe končana. Rdeča vojska je zavzela kraljevsko palačo v madžarski prestolnici in v teku zadnjih dveh dni zajela več kot 30,000 Nemcev.
Armada maršala Koneva je v svoji ofenzivi v Šleziji v nedeljo zavzela, mesto Liegnitz in drvi dalje proti Saksonski in se nahaja samo 74 milj od saksonske prestolnice Dresden, medtem ko je včeraj na isti fronti padlo v ruske roke mesto Bunzlau, kar pomeni, da je presekana proga Breslau-Berlin.
Medtem ko je Breslau od vseh strani obkoljen,,drvijo Rusi dalje proti Saksonski, od katere so oddaljeni samo 28 milj.
Uspehi zaveznikov na zapadni fronti
PARIZ, 12. feb.-7-Zavezniške armade, so danes zavzele dvoje važnih mest na nemški obrambni. liniji. Kanadčani so zavzeli Kleve v Holandiji, medtem ko so Amerikanci zavzeli mesto Pruem.
Pruem, ki leži 115 milj južno od Kleve, je močna gorska postojanka, ki je padla pod udarci tretje ameriške armade.
Vesti z bojišč
. ? . . .
Umrli - ranjeni - ujeti
WILLIAM J. KASTELIC
Mr. in Mrs. James Dorsak, stanujoča na 1212 E. 176 St., sta bila dne 3. februarja obveščena od vojnega departmenta, da se njiju sina William J. Kastelic pogreša v Luksemburgu izza 14. januarja.
K vojakom je bil vpoklican 18. julija 1943. Star je 19 let ter je pohajal v West High šolo. Preko morja je bil poslan lanskega junija. Doma ima tudi sestro Regino Kastelic.
SEJA ZBORA "SLOVAN"
Nocoj ob 8. uri se vrši seja pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno na udeležbo.
Krimska konferenca velike trojice je glede Jugoslavije sprejela sledečo izjavo:
"Mi smo se sporazumeli, da priporočamo maršalu Titu in dr. šubašiču, da se sporazum, katerega sta napravila, takoj uveljavi, in da se nova vlada organizira na temelju tega sporazuma.
"Mi tudi priporočamo, da čim bo nova vlada osnovana, da izjavi:
"1;—Da se Anti-fašistična zbornica narodnega osvobo-jenja (Avnoj) razširi tako, da bo vključevala one člane zadnje Narodne skupščine, ki se niso kompromitirali s ko-laboratorji s sovražnikom, in da se na ta način formira zbornica, ki bo znana kot začasni parlament; in
"2—Da bodo zakonodajni ukrepi, katere je sprejela Anti-fašistična zbornica narodnega osvobojenja, podvržena poznejši odobritvi ustavodajne skupščine."
NOVI GROBOVI
MARY ŽIVODER
V soboto ob 3. uri popoldne je preminila na svojem domu Mary Živoder, rojena Škufca, stara 40 let. Podlegla je srčni hibi. Rojena je bila v Clevelan-du. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, s katerim sta zadnjih šest let vodila gostilno in restavracijo na 1301 E. 40 St., dva sinova Franka ml. in Kenneth, mater Johanno Škufca, tri sestre: Anno Perušek, A1 m o Piotrowicz in T.illian Gent, štiri brate Johna, Alberta, Jamesa in Williama, ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ob 10. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na .Calvary pokopališče.
* * *
LOUIS TOLAR
Po kratki in mučni bolezni je preminil na svojem domu splošno poznani Louis Tolar, st., p. d. Orožnik, v častitljivi staro-rosti 76 let. Stanoval je na 15625 St. Clair Ave. Doma je bil iz Verdun blizu Vršno selo,
član društva "Naprej" št. 5, S.N.P.J. Pri mestni elektrarni je delal zadnjih 28 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Pavlovich, doma iz vasi Selce, fara Slavina na Notranjskem, in štiri otroke: Mary, poročeno Turk, Sgt. Anthony, v Belgiji, Rito, poročeno D o b a y in S/Sgt. Freddy, v Franciji, tri brate: Matta, Franka in Josepha, enega vnuka in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9:15 uri zjutraj iz Joseph Žele in si-povi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Calvary pokopališče.
* v *
KATHERINE MALINICH
Snoči je preminila na svojem domu Katherine Malinich, rojena Alič, stara 69 let. Stanovala je na 16302 Parkgrove Ave. Doma je bila iz Ljubljane, odkoder je prišla v Ameriko pred 48. leti. Bila je članica društva št. 53 S.N.P.J. Tukaj zapušča soproga Josepha, tri hčere in štiri sinove: Katherine, poročeno Lesefky, Rachael,
^	M poročeno Strainic, John Yenko,
fwa T^^ke k%!r	v*	pom-
.sorodmkov Tukaj je bival 41 j Metz, v Alliance, 111., Mi-let m je bil zelo aktiven na dru-. ^ael Yenko in Louis Tenko v stvenem m kulturnem polju. Washington, Pa.,
Bil je ustanovitelj društva sv.
Josipa v Imperial, Pa., odkoder je potem prestopil ko se je preselil v Cleveland. Bil je član društva Waterloo Camp št. 281 W. O. W. in društva Betsy
Ross št. 186 A.B.Z., delničar in bivši direktor ter blagajnik Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Gutman, doma iz Toplic na Dolenjskem, ter osem otrok: So-phio, poročeno Pustover, v Imperial, Pa., Olgo, Louisa mL, Franka, Josepha, Paulino, poročeno Sajovec, Mary, poročeno Laurič in Pfc. Johna na Filipinskih otokih, 15 vnukov, se-stro Katherino Klemenčič v
Washington, Pa., ter Frank Yenko in brata Franka v Bent-lyville. Pa. Pogreb se bo vršil i v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje, in v petek zjutraj bo truplo odpeljano v Presto, Pa., kjer bo pokopano.
JOHN GERM
Zopet je eden izmed pionirjev, ki se je v naselbini nahajal 53 let, za vedno zatisnil svoje oči. Včeraj okrog 4. ure zjutraj je po mesec dni trajajoči bolezni umrl John Germ, ki je dočakal visoko starost 77 let. Stanoval je na 1089 E. 64 St., kjer je družina imela svoj
IZ BOLNIŠNICE
Poznana Mrs. Josephine Pod-boy se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 15250 Lake Shore Blvd., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in voščil-ne karte.
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osliče In vse, kar ono predstavlja!
Chicagu, 111., in veliko drugih nad 40 let. Rojen je bil 19. sorodnikov. Pogreb se bo vršil	1866 leta v vasi Česnice,
v sredo ob 1. uri popoldne	Zagradec pri Fužini ali
Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Lakeview pokopališče.
KONFERENCA JE SPREJELA NAČRT ZA POVOJNO EVROPO
Velika trojica je zborovala v nekdanji carski palači v Jalti na Krimu. Svarilo na Nemce, da se podajo ali trpijo posledice.
ANTON DEBELJAK
V nedeljo zjutraj ;|e bil pri delu v mestni elektrarni zadet od srčne kapi in je bil takoj mrtev poznani Anton Debeljak,
koder je dospel v Ameriko leta 1892. Več let je delal v izdelo-valnici peči, pozneje pa pri Columbia Hardware Co. Zadnjih 20 let ni delal v tovarni. Rad je pripovedoval zgodovino o razvitju slovenske naselbine. Bil je več let tajnik samostojnega društva sv. Jožefa, po
star 53 let, stanujoč na 19210 zneje Slovenije, ki sta pa pre-
Arrowhead Ave. Doma je bil iz Velikih Lašč na' Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri. Anno in Angelo in več sorodnikov. Tukaj je bival 37 let in je bil
nehala s poslovanjem. Zapušča soprogo Marijo, rojeno Preveč, iz Loškega potoka, ki je 79 let stara, dve hčeri in sina: Mrs. Mary Fogarty, učiteljica na
WASHINGTON, 12. februarja. — V beli palači ob Črnem morju, kjer so nekoč tekom poletja bivali ruski carji, je konferenca voditeljev treh velikih zavezniških sil, zborovala od nedelje 4. februarja zjutraj do včeraj popoldne. Predsednik Roosevelt, maršal Stalin in premier Churchill so na zgodovinskem posvetovanju začrtali program, čigar cilj je skrajšanje vojne in prihod trdnega in trajnega miru.
Palača, v kateri se je vršilo zborovanje, se nahaja v bližini Jaltena na Krimu.
Tesno sodelovanje za končanje vojne in organiziranje miru
Danes popoldne je bila objavljena istočasno v Wash-ingtonu, Londonu in Moskvi izjava, sestoječa iz devetih točk, in podpisana od treh voditeljev, ki vsebuje program, kije bil sprejet na konferenci, ki predvideva najtesnejše sodelovanje treh mogočnih zaveznic zA čim hitrejše končanje vojne in za organiziranje miru na trdni in trajni podlagi.
Na nemški narod je konferenca naslovila apel in svarilo, da preneha z brezmiselno borbo, kajti čim dalj se bodo Nemci borili, tem hujše bodo posledice, ki jih bodo zadele.	,
Načrt za okupacijo Nemčije sprejet
Konferenca je sprejela program za vojaško okupacijo Nemčije med predstavniki treh sil, ki bodo skrbeli, da bo izkoreninjena zadnja sled nacizma in militarizma, in ako bo Francija tako želela, bo tudi ona soudeležena pri okupaciji v zoni, ki bo določena pozneje.
Nemčija ima plačati odškodnina za vso vojno škodo,' ampak ta odškodnina se bo iztirjala od nje v blagu in ne v denarju, kakor je bil slučaj v zadnji svetovni vojni. Da li program predvideva rabo nemške delovne moči na pozorišču uničenja, ki so ga povzročile nemške armade v tujih deželih, iz izjave velike trojice ni razvidno.
Prva konferenca Združenih narodov v San Franciscu
Dne 25. aprila 1945 se bo v San Franciscu vršila prva konferenca Združenih narodov, ki bo pričela z delom za organiziranje miru na temelju programa, ki je bil provi-zorično začrtan na Dumbarton Oaks konferenci, ki se je vršila lani v Washingtonu.
Med sklicatelje konference bosta vključeni tudi Francija in Kitajska.
Značilno je, da otvoritev te konference pade na dan, ko preteče pakt neagresivnosti med Sovjetsko uiyjo in Japonsko, iz česar se sklepa, da Rusija pakta ne bo obnovila, oziroma da se bo pridružila Ameriki in Angliji v vojni proti Japoncem.
Program za osvobojeno Evropo sprejet
Konferenca v Jalti, katera bo ostala zapisana v zgodovini kot "Krimska konferenca," je sprejela obširen program za ureditev razmer v osvobojenih deželah Evrope in za upostavitev ljudskih vlad na kontinentu.
Izjava specifično predvideva reorganiziran je poljske vlade pod skupno komisijo Rusije, Amerike in Velike Britanije iz predstavnikov lublinske in londonske vlade in provizorično priznava Curzonovo linijo kot vzhodno mejo med Rusijo in Poljsko.
Konferenca je tudi sprejela načrt za organiziranje provizorične in trajne vlade v Jugoslavije na temelju sporazuma med maršalom Titom in premier jem Subašičem.
klavir, Viktorja, ki je 20 let vodil lekarno, in Mrs. Angelo, šolsko učiteljico. Bil je član društ. št. 159 Woodman Camp. Pogreb se bo vršil v četrtek ob
9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
februarja.
IN
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ■______________$6.50
For Half Year — (Za pol leta)___________________3.50
Por 3 Months — (Za 8 mesece)_____________________________2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Zi celo leto)___
Por Half Year — (Za pol leta)___
For 9 Month! — (Za • metsec«)___
_$7.60 - 1.00 - 8.25
Por Europe, Bouth America and Other Foreign Countrie#: (Za Evropo, Juibio Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)___________
Por Hall Year — (Za pol 16ta) .........................................
_$8.00 _ tGO
Entered u Second Class Matter April 26tli, 1918 at the. Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
Louis Adamič:
ZAKAJ JE TITO MORAL ZMAGATI
Ta članek je preveden v slovenščino z dovoljenjem Adamičeve osebne poblikacije "Today and Tomorrow" $1 na leto; odtisi na ogled po 25 centov; naslov: Mil-ford, N. J.) List vsebuje veliko drugega gradiva, ki bo za slovenske Amerikance posebno zanimivo. Tem priporočamo, da se naročijo na "Today and Tomorrow" pred koncem februarja. Mirko G. Kuhel, prevajalec.
L
Peščica jugoslovanskih reakcionarjev v izgnanstvu v Angliji in nekaj angleških torijev je leta 1942-43 kovala finančno-politični načrt za povojno Jugoslavijo; spuhtel je v zrak že rano leta 1944 s zmago Tita, toda smatram ga vseeno izredno značilnega, dasiravno se je razblinil.
Finančni del tega načrta je predvideval: Ustanoviti sindikat, kateri bi investiral v Jugoslaviji nekaj milijonov funtov angleškega kapitala—s ciljem povečati vlogo do 300,000,000 funtov tekom prvih deset let po končani vojni na ta način, da bi se vložil nazaj del ogromnih dobičkov, katere so spletkarji mislili doseči z monopolističnim obratovanjem naprav pod njihovo kontrolo. Sindikat bi dobil monopol nad poljedelskimi pridelki dežele potom kontrole procesiranja živeža in eksportov; dobival bi tudi koncesije od lesa, bakra, svinca, kroma in antimonske rude po vsej Jugoslaviji, izjemno pravico izkoriščevati plasti aluminijeve rude (bauksita) med šušakom in Črnogoro ter kontrakte za zgradbo nekaterih železnic in cest.
Toda predpogoj tega načrta je bil, da bi v notranji borbi Jugoslavije moral zmagati Mihajlovič. Mihajlovič in kraljeva jugoslovanska vlada v izgnanštvu, v kateri je leta 1942 postal vojni minister, sta bila zelo nasprotna sovjetom; iz vidika britanske skupine pri tem načrtu, je to bila njuna glavna čednost. Ce bi zmagal, bi Mihajlovič rešil Jugoslavijo za status quo ante helium—za razmere, kot so bile pred vojno—za Britanijo in njen imperij, za britanske investicije, za britansko izkoriščevanje jugoslovanske lastnine in delovne sile. In ideja je bila, da mio-ra, enostavno mora zmagati.
Na jugoslovanski strani je služil za center te nakane Milan Gavrilovič (katerega ne smemo zamenjati s Stoja-nom Gavrilovičem, pisateljem članka o Jugoslaviji v decembrski (1944) izdaji mesečnika "Free World." Milan Gavrilovič je bil voditelj desničarskega krila Srbske agrarne stranke, vešč in energičen možak šestdesetih let. Bil je ožji kolaborator z glavnimi angleškimi agenti na Balkanu—od druge tretjine tega stoletja naprej. Marca meseca 1941, takoj po veliki zmešnjavi v Jugoslaviji, ki je sledila ljudski vstaji proti osišču, je slučajno Gavrilovič postal prvi jugoslovanski poslanik pri Sovjetski zvezi.
Po ožjem sodelovanju z britanskimi zastopniki v Rusiji, j^ jeseni 19,41 odšel na Angleško in je kmalu postal poznan kot eden izmed Jugoslovanov v izgnanstvu v Londonu, kateremu so bila odprta vrata k Anthony ju Edenu, kadar je poželel. Imenoval je bil za justičnega ministra in kasneje za ministra rekonstrukcije v ubežni jugoslovanski vladi pod predsedništvom Slobodana Jovanoviča. Ko je zgodaj 1943 bil odslovi j en iz kabinetne službe minister za zunanje zadeve Momčilo Ninčič, je prišel na vrsto za to pozicijo Gavrilovič, toda tega povišanja ni dosegel radi izjave nekega ruskega diplomata, ki je povedal Jovanovi-ču, da bi taka nominacija Sovjetsko zvezo razžalila. Tako je postal za ministra zunanjih zadev Milan Grol, katšri je obdržal svojo listnico tudi tedaj, ko je mesecu junija 1943 Jovanovič prepustil predsedništvo vlaae Mihi Tri-funoviču. Toda radi svojega lahkega dostopa k Edenu je ves ta čas Gavrilovič bil prava moč v naslednjih jugoslovanskih vladah, ki so se dvigale in padale vsled bedastega, neskončno debatiranega "srbo hrvaškega vprašanja" ter vprašanja, se li naj mladi kralj Peter oženi ali ne. Drugi "v vladi" so se ravnali največ po njegovih željah.
Pri tem načrtu so bile postransko zapletene tudi nekatere druge, manj važne figure. Lahko omenimo Božidar-
j a" Puriča, ki je bil tudi Edenov prijatelj ter bivši jugoslovanski poslanik v Franciji in Lavalov oboževalec. Nasledil je Trifunoviča kot ministrski predsednik v poslednji ubežni jugoslovanski vladi, katera je uključevala Mi-hajloviča kot vojnega ministra. Bili so še drugi—Miha Krek, voditelj Slovenske klerikalne stranke; Božidar Po-pič, bivši uslužbenec angleškega poslaništva v Belgradu; Mato Ruskovič, Hrvat in Gavrilovičfev osebni prijatelj; jugoslovanska kraljica Marija, hči pokojne romunske kraljice Marije, vdova kralja Aleksandra ter mati Petra II. Vodilne hrvaške osebnosti v izgnanstvu so vedele o tem načrtu, toda proti njemu niso nikoli protestirale.
Na britanski strani je bila aktivna pri načrtu Rebecca West. Bila je Gavrilovičeva prijateljica že od poznih '30ih, ko je Jugoslaviji zbirala podatke za svojo knjigo "Black Lamb and Grey Falcon." V tej knjigi ji služi za varnostno oporo in kimača njen soprog Henry Andrews— kojega rodbinsko bogastvo je bilo zgrajeno od investicij v kolonijah in ki je dolgo časa imel vezi z londonskim finančnim centrom "The City" in s Schroederjevo banko (v Berlinu in Londonu)—in jo spremljal po Jugoslaviji. Njegove opazke so očarano Miss West zelo priročno navajale k tako vzhitljivemu opisovanju kmečkih narodnih noš in starinskih poslopij, daje napisala cele strani razposajene proze in čečkarije o srbskem narodoznanstvu in južno slovanski zgodovini ter slikala angleško obratovanje srbskih rudnikov za sam božji žegen za Jugoslavijo. Henry Andrews se enostavno divi tej deželi. In tu in tam naletita na katerega njunih prijateljev iz City j a, kateri tudi potujejo po Jugoslaviji.
No, enkrat poleti 1942 sta Gavrilovič in Miss West strnila svoje politične in literarne talente ter menda zaključila, da bi Henry Andrews, s svojimi izkušnjami v mednarodnih in kolonij alnih financah, bil idealni načelnik ekonomskega oddelka Zavezniške vojaške vlade (AMGOT) katero so anglo-amerikanski smerničarji nameravali upo-staviti v Jugoslaviji po "osvobojenju" dežele. Mogoče ju je k temu zaključkti spodbudila vest, ko je Mihajlovič sporočil v London—preko komunikacijske zveze pod angleško kontrolo—da je s svojimi četniki (ki so sodelovali junija 1942 v i tali j ansko-nemški ofenzivi proti Titovim silam) poklal na tisoče partizanov in na tisoče njihovih somišljenikov ter da popolnoma upa ohraniti deželo za stari režim. Vladni premier Jovanovič je idejo vseeno odobril; isto je storil-kasneje Grol; in Trifunovič, ko je postal ministrski predsednik, ji ni nasprotoval.
Približno eno. leto je zgledal načrt precej dober—iz Londona, seveda, kjer so imeli spletkarji svoje udobne stolčke. Uživali so precej opore v krogih vojnega urada, urada za zunanje zadeve in v uradu za kolonijalne zadeve. In brez večje mu je je Henry Andrews pridobil na svojo stran nekaj važnih ljudi iz City ju in njegovih širnih predmestij.
Zamišljeno je bilo, da kot načelnik ekonomskega odseka Amgot-a in vsled tega naravno v kooperaciji z ministrom za rekonstrukcijo (z Gavrilovičem, ki bi tedaj že morda postal premier), bi Henry Andrews ne imel nobenih potežkoč zgraditi podlago za dalekosežno obratovanje sindikata. Vsi "trdni, odgovorni in ugledni" Jugoslovani bi ga sprejeli kot največjega prijatelja njihove domovine. Mar ga ni njegova soproga v svoji knjigi predstavila, kako rad ima Jugoslavijo? Na ta način bi se politika, financa in literatura sestale v grandioznem patriotičnem, državnem in dobičkonosnem programu.
UREDNIKOVA POŠTA
NE VERJEMITE VSAKI LAŽI
Cleveland, Ohio. — Pred nedavnim je bilo mnogo pisanja o štrajku pri mestni elektrarni, katero je baje povzročil, po poročilih moj sin Victor Stem-berger, toda on ni bil kriv. Da bodo čitatelji na jasnem kaj se je pravzaprav zgodilo, hočem tu podati nekaj pojasnil.
Victor Stembergar je delal dva tedna ponoči, ko pride do njega njegov boss in mu reče, da naj pride še dva tedna delati ponoči. On mu pa odgovori, da nima za delati še dva tedna ponoči, da je njegov šift dva tedna za delati ponoči in da dva po dnevi, kot se glasi pogodba med kompanijo in unijo. Ko je potem prišel delati na podnevni šift, so mu vzeli "time karto", in rekli, da ni več zanj dela.
Šel je lo bossa in ga vprašal zakaj krši unijsko pogodbo. Ko je bilo debate konec, se je odpravil domov, drugi delavci so pa šli za njim. On ni nikomur rekel, da naj gredo radi
resnico o tej zadevi. Obrekovanje našega sina je bilo nepošteno in neupravičeno. Tukaj ni bilo nobene preiskave kdo je zakrivil štrajk. Kompanija bi se rada znebila unije, pa se je tako napeljalo vso stvar, češ, tu bomo dobili žrtev, pa jo bomo peljali na golgato.
Frank Stembergar, oče.
njega na štrajk, a delavci so talio naredili sami iz simpatije do njega, ker bil je med njimi zelo priljubljen.
Angleško Časopisje, je pisalo, I da se je on uprl, da ni hotel iti | iz podnevnega na nočni šift, al to je bila zvita laž. Pisalo se je j o njem, kot da bil bil kakšen j zločinec.	I
Dragi čitatelji, sami sodite j kdo je zakrivil štrajk. Ali ga ni tisti boss, ki je kršil pogodbo j med unijo in kompanijo? Po časopisju se je kričalo kar k vojakom ž njim. Kaj pravite, | ali ne bi bilo vam hudo, da gre j vaš sin k vojakom kot kak zlo-! činec? Naš sin ni še nikomur j kaj slabega. Povsod je bjl pri-1 ljubljen pri vseh, ki so gA poznali. Svojim trem otrokom jej dober oče in tudi s svojo sopro-; go živita složno in vzajemno. | Ako bi bil postavno poklican v armado, nam ne bi bile zdaleka, tako hudo. •	!
Prosimo torej naše slovenske! liste, da pojasnijo položaj, daj bodo vsaj naši ljudje vedeli j
POROČILO IZ SHODA V S.
DRUŠT. DOMU
Preteklo nedeljo, dne 4. februarja je bil shod s programom v Slovenskem društvenem domu, v Euclid, O., pod pokroviteljstvom podružnice št. 108 SANS. Pričetek programa je bilo ob štiri uri popoldne.
Program je otvoril predsednik podružnice Ahacij Prežel, nakar je izročil vodstvo, Mr. Frank Česnu. Mr. česen je pozdravil navzoče v' lepih besedah, ter nato razložil pomen te priredbe, da se vrši pravzaprav za pomoč našim trpečim bratom v stari domovini. Imenoval je ladjo, ki je odpeljala že veliko živil in obleke, darovane od naših ljudi. Pri tem delu so največ pomagale naše žene in dekleta od organizacije "Progresivnih Slovenk". Nato je poklical prvega govornika Mr. Leo Kushlana.
Mr. Kushlan je z lepimi besedami razložil pomen ustanovitve pomožne akcije in SANS. SANS, kot politična akcija bi se pravzaprav morala imenovati "Obrambna akcija". Pojasnil je besedo "komunizem", tako lepo, da je marsikateri šele dobil pojem,* kaj pomeni komunistična stranka. (Soseda me dregne z komolcem in pravi: "Vidiš, vidiš, Manca, jaz sem pa mislila, da komunisti niso ljudje". Partizane ali o-svoboffilno armado, ki se bori proti okupatorjem, je predstavil, da se ne bori za čast posameznika ampak za svobodo vseh. Apeliral j^ na navzoče, da naj podpirajo te ustanove in da naj vsak prispeva po svojih močeh kolikor mu sredstva dopuščajo, ker ta relifna akcija deluje za takojšnjo pomoč trpečemu narodu.
Za njinl je bil predstavljen Mr. J. Rotter. Mr. Rotter je zapel z besedami kako so bili žalostni trenutki, ko smo se poslavljali od naših dragih, ki smo jih zapustili v stari domovini. Srce se nam je krčilo, ko smo zapuščali rojstno zemljo. Kako se nam mora šele danes, ko je ta zemlja prepojena s krvjo naših očetov, mater, bratov in sester, poleg tega pa so vsi lačni, raztrgani in bosi.
H koncu svojega govora je prebral "pesem", ki jo je spisal sam, v spomin vsem. trpečim onkraj morja.
Nadaljni govornik je bil Mr. Ivan Bostjancich, ki je po čudežnem naključju ušel iz nemškega ujetništva. Rojen je bil tukaj v Ameriki, a so ga starši kot malega dečka nesli v staro domovino. Ko si ga poslušal, se ti je dozdevalo, kakor da bi bil še vedno pod stražo Gestapov. Vtis k temu je dalo to, ker je vsak odstavek pričel s tako premišljenostjo. V času okupacije Jugoslavije je bil v Belgradu, kjer jb urejeval časnik "Istra", glasilo Primorskih Slovencev. Ker ga pa niso takoj pregnali iz Belgrada, so mu znane razmere v domovini. Z.itorej nam je lahko podal natančno sUko v delovanju Draže Mihajlovica, ki se je boril proti svojim lastnim bratom, to se reče proti osvobodilni armadi, katero so vodili partizani. Razlagal je kako je cvetela črna borza po vsej Jugoslaviji, zlasti v okolici Belgrada. Svoj govor jo zaključil s prošnjo za pomoč rodnim bratom.
Nato nam Mr. česen pred-
stavi zadnjega govornika, Mr. Joško Oven-a iz Chicaga, 111. Kdor je že slišal njega govoriti, ve dobro, da mi ni treba posebej povdarjati, da je dober govornik in da med govorom poda humor, ki je zvezan z njegovimi podatki. Govoril je največ o tem, kako se je pričelo to svetovno klanje, katero je privedlo do tega, da sedaj naš ubogi narod toliko trpi po nedolžnem. Kakor vsi, tako je tudi Mr. Oven zaključil govor z apelom na navzoče za pomoč trpečemu narodu.
S tem je bila govorna lista izčrpana in Mr. Česen je naznanil, da bodo razdelile ženske koverte med navzoče in naj prispeva« vsak kolikor more, zra-yen naj se pa podpiše, da se bo potem lahko povedalo ime darovalca.
Nato je bilo petnajst minut odmora, nakar se je nadaljevalo s programom.
Najprvo je Mr. Česen prebral imena prispevateljev in vsota je bila jako velika, p r i tako mali udeležbi, — znašala je $49t).30 in ravno ob koncu či-tanja imen je prišel na oder Mr. Frank Segulin, "župan" ter izročil v imenu direktorija Slovenskega društvenega doma, ček za $250.00 in tako je skupna vsota znašala $740.30.
Zatem so nastopili pevci zbora "Slovan". Zapeli so tri pesmi in sicer: "Pozdrav", "Dober Dob" in "Slovenec, Srb i Hrvat". Nadaljna točka je bila trio, brat in sestra Pajk, kitara in harmonika, na klavirju pa Eleanor Pavli. Nadalje je Sally Hrvatin zapela odlomek iz opere "Carmen". Spremljala se je sama na klavir. Za njo je nastopila Ijub^ia Betty Novak in zapela je "When you are Away" in "Ponočni pozdrav". Nato sta zapele v duetu Betty Novak in Sally Hrvatin "Tam na vrtni gredi". Njuni glasovi sta se tako lepo razlegali pO dvorani, da bi jih cel večer poslušali, zatorej želimo, da bi jih še shšali.
Zadnja točka programa je bil akrobatski ples. Proizvajala ga je Jacqueline Ivančič. Av-dijenca jo je navdušeno spremljala z aplavzom. S tem je bil popoldanski program končan in zabava se je nadaljevala s plesom, za katerega je igral Zalo-karjev orkester.
Žalibog, da moram priznati, da udeležba ni bila taka kakršno smo pi^ičakovali ali upamo, da bo prihodnja prireditev privabila tudi tiste, kateri še omahujejo in se skrivajo pod plaščem "Janeza ne dam", ter se u (krstili v naše vrste in nam pomagali rešiti našo ubogo, s krvjo prepojeno domovino.
, Marion Bashel.
DAROVI
Naša zavedna rojakinja Jennie Prijatelj, iz Conneauta, O., je nabrala za takojšnjo pomoč med rojaki v njeni naselbini sledeče darove:
Po $15.00 Frank Kaluža.
Po $5.00 Frank J. Lusick.
Po $1.75^ Frances Marn.
Po $1.00: Anton Stegovec, August Kodelja, John Renko, George Jasso, John Sedmak. Tony Primerov, Mrs. V. Marn, Mr. Frank Krainz, Barberton, Ohio.
Po 50c: A. Kodelja, Jim Koc-jaz. Po 25c: Frank Kastelic ia Frank Zalaznik,
Skupaj nabrala $31.75.
Za Progresivne Slovenke Cecilia Subelj.
r, T j"*——'-----
I ^
r ^ . ?'



Delo Prog. Slovenu za relif v letu M
(Nadaljevanje)
Nabiralka Rose Slejko-^j Mr. in Mrs. L. Rebel za a" lanco v blag spomin za P no Mrs. Demojzes; P" ■ . Andy in Theresa GorjaR'^i^ ka Kramer, Frank J- ^ Mary F. Slejko, Mrs. ^ j Luka in Rose Slejko. "i Mary Jerse, in Vida Po $2: Mr. in Mrs. Matt^ Mr. in Mrs. A. Jagodnimi , Artel, Mildred Bartol, A Bartol, Mrs. Anton Godi®?' Pretnar, .John Gorjanc • Antonia Kapel, Louis Jartz, Anton Novak, sic, John Gorjanc,
Jack H. Warren, in . ko. — Po $1.00: John Anton Bostjancic, Ann® ^ cic, F. Markun, L. ton Novak, Vinko Godi®®' Alice Heller, Betty Emma Janz, Anton F. Zelle, Roy Hojt, Jo)* j Chas. Skebe, A. W. we 11 Jewelry Co.
Dept. Store, Mrs. D. P. V. Artel.
Nabiralka Josie
nabrala skupaj $264.00- jj
$10.00: Mr. Leo Kus%
in Mrs. Blaz Štrukelj
field. 111., in Frank
Po $5.00: Anna Sterle, ,
Jazbec, Anton Svelc, j
. rte' gai', Joseph Jaucn, ^ p
Kusher iz Berwin,
Dl..
Praprotnik, Berwin, in Angela Zaic,	J )f
Lia Menton, Detroit, jjjj in Mrs. J. Krainz, Deti""'' jjj 1st Lt. John Krainz Jr- j Mich., Mr. in Mrs.
Pfdro, Cal., George Goroj lingham, Wash., New Brighton, Pa-, jjj! Grebene, Frank Koio^® in Tony Colarec, California, John Centa, Joseph Okorfli Salmich, Louis Megl^ Krasna, New York,
in Mrs. Jacob Dechman, ^ Wis., Mary Kochevai", jji Pa., Jennie Kluchar Jo Pa., Clevelandski S. D. Z.; — Po $3.00: J 0 jak, Ellwood, Pa., Sheboygan, Wis., 5,^ Chicago, 111., Joško cago, 111., Jacob io jjf, Bergant, Chicago, ^ Mrs. Frank Kor^ish, ^ DL; -- It $250:
nwnc; Po Odar, Canton, O., ^ ! horčich, Canton, 0" n e z , Chicago, . jT Nadvesnik, Oglesby, ^ Mrs. Frank Skubic, jj? 111., Mary Jurca,
Ml', in Mrs. • F. Mrg®'', Mich., Mary stown, Pa., Theresa ^ 9 Louis, Mo., Frank holm, Minn., Mary J® ^ Panion, Joško Penko,
lencic, Frank Karisb'^j j' Vrtovsnik, Felix Tomsic, Frank Ceseiii M pancic, Josephine holm, Minn., Josepl^ w Rauch, Minn., M a r ^ (7 Clarksville, Pa.,
Milka Kress, Frances gojj Neimenovani. — P° y menovana. — Po ^ Kras, Dearborn,	M
Habjan, Canton, ' K Bozich, Detroit, 1 u Mikse, Mrs. PodborS
T„U,,
Braidich, Alice Pras^^'j ine Tratnik, Jennie
Ambrose, John
"4
Andrej . Tekauc, i' Mary Novak, Dorot v
JaTy c^'
Frances Stolfa,
Kupujte vojne bonde!
vetz in Anton Drag?'^^^ I	I (Dalje prino<"^' ^
I OGLAŠAJTE V "ENAKOPR^*

tl
j" februarja, 1945
ENAKOPRAVNOST
STRAN &
r
I
LEPISTRIČEK
BEL-AMI
I Francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT
s«
Prevel — OTON ŽUPANČIČ
(Nadaljevanje)
še je ni videl tako ble-je; P^^^^jene. Zamrmrala
'Umrl ie "
"A! In
kei?" ■ • • ali ti ni ničesar re-
tja,
nezavesti."
zamislil. Vpra-
„ upal izreči.
Vdajal.
^"^uknila t	potem je
■I .CjlT". .
#6 Dri _ ' J® imel sorod-"Sam	postelji?"
; .^*°*aekkjebipašeL"
^	ta nečak več-
i .J njem?"
! Vidi iGt je, kar se i' "Ali
f kov?M '^el drugih sorodni-"Ne w. ,
"Potenj	ne."
„^Sa ne vem."
bil jako bogat, Vau-
ne vem,
M
N»'""""ko je po priliki
^^.tančun
^ dva->	Milijon,
upih«-? ^ ^ ^ ničesar.
1st;
-a.
dpik** *k	cbiigegra;
>1 kfiij sta na tihem sa-
M Xt.
^ malo J	več spati.
W fv-a j® zdelo sedal •	'^ov, ki mu jih j?
ti
%
Kar
: 4!?"r.
)l' Gl%8. .
1	tresel, solza so se
''^SeiJl®P^®§ovoril: ''/ (J%1." vo] minister
'rak '»»ačrt i, podrob-
'S Qd^°MT+^ vprašala: o' !>(ovo:?f k t)?"
Je:
"D


t' tega ne povem.
^i^ada
ameri-
"orodnega
i()! S. ?^I^o	Seneca
ef*	D^men
/ K>th >oti SANSov
s%:a '
' "• ®®d: 8, ' »t. Clalr w. R.?®ni pelavskl
5ifi « ^^Gnue L.
if ^"lii	'• Clair: Slo-
J C' '^at sT' G409 St. Clalr
5!;%:;?*° SW *%""&' DelavSk
j ^1o?' ■ ^ Nevere & ^^'^her Ave, **Av&(DMNn.
Ti imaš svoja pota za informacije, v katera se jaz nič ne vmešavam. Jaz imam svoja, ki bi jih rad zase ohranil. Na vsak način pa jamčim, da so moji podatki pravilni."
"Da, že mogoče , . . Slutila sem, da pleto nekaj brez nas,"
Ali Georges, ki mu ni hotel priti spanec, se je bil približal svoji ženi in jo je narahlo na uho poljubil. Ona ga je živahno porinila proč:
"Prosim te, daj mi mir, kaj ne? Prav ljubi se mi!"
, Udal se je, obrnil se proti zidu, zatisnil oči in je naposled zaspal.
VI.
Cerkev je bila črno prevlečena in velik grb s krono, obešen nad vhodom, je pričal mimo bodočim ljudem, da pokopavajo plemiča.
Obred je bil pravkar končan, pogrebci so počasi odhajali; hodili so mimo krste in mimo nečaka grofa de Vaudrec, ki jim je stiskal roko in jim odzdrav-Ijal.
Ko sta prišla Georges Du Roy in njegova žena iz cerkve, sta korakala vštric proti domu. Zamišljena sta bila in sta molčala.
Nazadnje je dejal Georges, kakor da govori zase:
"Pa je res čudno!"
Madelena je vprašala:
"Kaj pa, dragi moj ?"
"Da nama ni Vaudrec ničesar zapustil!"
Rdečica ji je udarila v obraz, kakor da ji je hipoma zagrnil belo kožo rožnat pajčolan in ji vstaja od neder proti glavi, in rekla je:
"Zakaj naj bi nama bil kaj zapustil? Saj ni nikakega vzroka za to."
Potem pa, ko je nekoliko po-molčala, je povzela:
"Mogoče hrani kak notar oporoko. Sedaj ne moremo še vedeti."
Pomislil je, nato je zamom-Ijal:
"Da, to je verjetno; navsezadnje nama je bil le najboljši prijatelj, obema. Diniral je po dvakrat na teden pri nas, prihajal je vsak trenotek. Pri nas je bil doma, popolnoma doma. Ljubil te je po očetovsko in bil je brez sorodnikov, brez otrok, brez bratov in sestra, samo nečaka je imel, in še ta je bil mrzlega rodu. Da, oporoka mora biti. Saj ne pričakujem bogvekaj, spomin, da nam pokaže, da je
Under Luzon Fire

iverp 4	Ave.
"»»■
lid''Oh ^°ls.	Del. Dom,
U	W. Na-
A„„ «• naprej:

"~%58 Rn
3. A St.,.""^Sloven; 'kv> ?:S& r.1^®- Lin
ž	Dom,
S"', >■ ■ N n E N, *)B-
mislil na nas, da nas je ljubil, da prizna nagnenje, ki sva ga imela do njega. Nekako znamenje svojega prijateljstva bi nama bil res dolžan."
Dejala je z zamišljenim, malo-brižnim obrazom:
"Mogoče je, res, da je napravil oporoko."
Ko sta prišla domov, je izročil sluga Madeleni pismo. Odprla ga je, potem ga je pomolila možu.
Dr. Lamaneur, notar rue de Vosges, 17.
"Velecenjena gospa!
"Prosim, blagovolite se oglasiti v moji pisarni, v torek, sredo ali četrtek med drugo in četrto uro, v zadevi, ki se tiče Vas.
"Odličnim itd.
"Lamaneur."
Sedaj je zardel Georges: "Tole bo! Čudno je, da je poslal poziv tebi, in ne meni, ki sem po postavi gospodar."
Najprej ni odgovorila, potem pa, po kratkem preudarku: "Ali hočeš, da poj deva takoj k njemu?"
"Dobro, le pojdiva."
Brž po obedu sta se odpravila.
Ko sta stopila v Lamaneurje-vo pisarno, je vstal pisarniški vodja s poudarjeno vljudnostjo in ju je povedel k svojemu šefu.
Notar je bil majhen, okrogel človek, kepa, kamor si ga pogledal. Glava mu je bila podobna krogli, pribiti na drugo kroglo, ki je bila nasajena na tako majhne in kratke noge, da so bile tudi skoraj kakor dve krogli.
Pozdravil je, ponudil jima stole, ter se obrnil proti Madeleni: "Gospa, poklical sem vas, da bi vam pokazal oporoko grofa de Vaudrec, ki se tiče vas."
Georges si ni mogel kaj, za-mrmral je:
"Saj sem si mislil."
Motar je pristavil: "To, sicer kr^ko, pismo vam hočem prebrati."
Potegnil je polo iz mape, ki je ležala pred njim, in je dejal:
"Jaz podpisani, Paul Emile Cyprien Gontran grof de Vaudrec, zdrav na duhu in na telesu.
izražam s tem svojo poslednjo voljo.
"Ker me utegne smrt vsak hip pobrati, hočem z ozirom na to urediti svoje stvari in napisati svojo oporoko, ki jo vložim pri doktorju Lamaneurju.
"Ker nimam neposrednih dedičev, zapuščam vse svoje imetje, seštoječe iz borznih papirjev v rednosti 60 tisoč frankov in iz posestva v vrednosti okoli 500 tisoč frankov, gospe Klari Madeleni Du Royevi, brez vseh obveznosti ali pogojev. Njo prosim, naj prejme to darilo mrtvega prijatelja v znak iskrene udano-sti in globokega spoštovanja."
Notar je pristavil; "To je vse. Ta listina je datirana zadnjega avgusta meseca in je stopila na
ki je bila čisto tiho, naprej, in je odšel tako napeto, da se notar ni več smehljal.
Komaj sta stopila v svojo sobo, je Du Roy zaloputnil vrata, vrgel klobuk na posteljo, pa: "Ti si bila Vaudrecu metre-
sa
•?"
mu hoče v očeh nekaj čitati, ka-	meš, v hipih nepažnje, ali nepri->
kor da hoče najte v njih tiste	siljenega vedenja, kadar se na^
neznane tajnosti bitja, ki jih ne	pol odpro vrata v skrivnostno
prodreš nikdar in jih komaj v	notranjost človeške duše. Za-
bežnih trenotkih od strani uja-	teglo je dejala:
. 1
mesto druge z enako vsebino, ki je bila narejena pred dvema letoma na ime gospe Klare Made-lene Forestier. Jaz hranim tudi prvo. oporoko, ki bi dokazala, ako bi sorodniki ugovarjali, da gospod de Vaudrec svoje volje ni izpremenil."
Madelena, zelo bleda, je gledala svoje noge. Georges je nervozno sukal svoje brke med prsti. Notar je po kratkem pre-molku povzel: "Gospa seveda ne more sprejeti tega volila brez vaše privolitve, gospod."
Du Roy je vstal in je rekel s suhim glasom: "To si moram prej premisliti."
Notar se je nasmehnil, se priklonil, pa z ljubeznivim glasom: "Vaše pomisleke razumem, gospod. Moram pa pristaviti, da je izjavil gospoda grofa nečak, ki je izvedel danes dopoldne poslednjo voljo svojega strica, da jo hoče priznati, ako prepustite njemu vsoto 100 tisoč frankov. Po mojem oporoke ni mogoče ovreči, ampak pravda bi vzbudila hrup, ki bi se mu vi nemara rajši izognili. Svet pogostoma zlobno sodi. Na vsak način pa, ali mi utegnete sporočiti svoj odgovor glede vseh točk do sobote?"
Georges se je priklonil: "Da, gospod." Potem je cerehionijoz-no pozdravil, spustil svojo ženo.
Rescue Airmen in Yugoslavia
Madelena, ki si je snemala pajčolan, se je sunkoma okre-nila: "Jaz? O!"
"Ti, ti! Človek ne zapusti vsega imetka ženski, ako ni. .
Trepetala je in kar ni mogla iztekniti igel, ki so spenjale prozorno tenčico.
Po kratkem premišljevanju je zajedjala z razburjenim gla-' som:
"Veš kaj . . . veš kaj ... saj se ti . . . saj se ti . . . blede! ... Ali nisi ti sam ,.. malo prej . . .ali nisi upal ... da ti nekaj zapusti?"
Georges je stal poleg nje in je lovil z očmi vse njene vznemirjene kretnje, kakor preiskovalni sodnik, ki preži, kdaj se bo osumljenec količkaj izpodteknil. Spregovoril je s poudarkom na vsaki besedi:
"Da . . . meni bi bil lahko kaj zapustil, meni . . , meni, tvojemu soprogu . . . meni, svojemu prijatelju . . . razumeš ... ne pa tebi . . . tebi, svoji prijateljici . . . tebi, moji ženi. To je velikanski razloček, bistven razloček z ozirom na dostojnost . . . in na ljudi."
Sedaj je Madelena njega ostro gledala, s pronikujočim pogledom, globoko in čudno, kakor da
y blag spomin
ob prvi obletnici kar je umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog
Cliai^lesi LacK
Zatisnil je svoje blage oči dne 12. februarja 1944
•Minilo je že leto dni,
c^kar počivaš v hladni zemlji. V riajiepši dobi let si moral zapustiti svet.
Enkrat bova se združila in si stisnila roke. Ti predragi nepozabni, to bo srečno snidenje!
žalujoča soproga: JENNIE
CLEVELAND, OHIO, DNE 13. FEBRUABJA, 1945.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i
i
i

Ako iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pazabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO...
t
•f
%
t
t
I
X
i %
t
v
Y
t
❖
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti
i

American airmen, above, who crashed in Yugoslavia, were rescued during seven-minute landing of Allied planes. Below, the rescued men. who had been aided by General Mihailovitch and Marshal Tito and their forces, before being rescued. They were members of the 15th ait, force combat crew rescued from behind German lines.


161 Per-
These drawings were made by Norman Millett Thonlas, Portland, Me., as a member of the coast guard aiding in the l^andings at Luzon. They were drawn during the Luzon mopping* up- by American troops. This partjiculqr beachhead was secured at great loss.


Pvt. Harold L. Stone, Jr., Gulf-port, Miss., 20, smiles because War Bonds healed his arm, fractured by a bullet in France. He had been searching houses for Nazi and was crawling out to escape enemy shelling when tbe blov BtruAk^'
Sergt. Norris Pendisrgrass, Bdseburg, Ore., 21, suffered a broken leg, broken jaw and flesh wounds when Nazi threw a grenade into tank in which he was riding. All his wounds are mending satisfactorily because War Bonds provided lum with the best medical care overseas and in America. . ........ ........
Permanently washed out of the war when a rifle grenade blew up close to his left foot in Fraftce, P.F.C. Martin Grubanowltch. 20, Milwaukee, Wise., of the Rangers says War Bonds are the best investment people can make. They are restoring-him to civilian usefulness. He says buy War Bonds.
Hit in the head and leg by mortar shell fragments while taking a hill, Pvt. Robert B. Graham, Pontiat, Mich., 26, says he is glad people buy War Bonds. They supplied treatment for those wounds and his fractured humerus.
.{/. i". Treasury Defartment:
STRAN 4. '
ENAKOPRSVNOST,
PET LET POZNEJE
LOJZE JERANČIČ
(Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca)
(Nadaljevanje)
Milje v katerem kaznjenec trenutno biva, mu nadene poseben izraz, ki povzroči nekako optično prevaro, češ, da je kaznjencev obraz bistveno drugačen, kakor obraz vsakdanjega človeka, ki ga srečujemo na ulici.
Rojenih zločinskih tipov ni, pač pa je tipična slabost povprečnih ljudi, ki zelo pogosto vidijo v nesrečnem obsojencu vse kaj drugega nego to, kar je ostal vkljub izobčenju iz družbe, namreč: človek.
Med tipe, ki sem jih smatral za individualne po njih zunanjih zanimivosti, bi v prvi vrsti postavil nekega Ivana Š-a, ki je bil priveden v mariborsko kaznilnico dne 2. januarja 1926. Že njegov prihod sam na sebi je vzbudil toliko pozornosti med nameščenci in kaznjenci, da se je tako rekoč vsa hiša zabavala na račun tega človeka skoro teden dni. Naj naveden slučaj tako, kakor ga je opisal neki kaz-njenec-brivec.
Pozvali so brivca, naj pride v klet, da bo obril in ostrigel no-vodošlega kaznjenca. Kako veliko je bilo njegovo iznenade-nje, ko je uzrl namesto poraščenega in shujšanega novinca — elegantno oblečeno — damo, gladkih polnih lic, lepih, na "bu-bi" frizuro ostriženih las! Menil je, da je morda soproga kakega nameščenca, ki si je prišla ogledat te neprijazne prostore. Okoli nje je stalo pet do šest paznikov, ki so se hudomušno muzali in čakali, kaj bo ukrenil brivec. Le-ta se je jel ozirati okoli sebe po movodo-šlem kaznjencu, ki naj bi ga o-bril in ostrigel. A bilo ni nikogar, razen dame in paznikov. Takrat je velel paznik, ki je i-mel službo v spodnjih prostorih, naj se "gospodična" vsede, a brivcu, naj pripravi strojček, , da ji poreže ogljenočrne lase. V neomajnem prepričanju, da stri-
Opomini glede raci-joniranja
Meso, dr, maslo, konzervirane ribe in mleko
Rdeče znamke Q—5 do Z—5, in A—2 do D—2 so veljavne vsaka za 10 pointov. , Procesirana jedila
Modre znamke X—5, Y—5, Z—5 in A—2 do G—2 so veljavne, vsaka za 10 pointov. Q—5, R—5 in S—5 poteče jo 31 marca.
Sladkor
Sladkorna znamka št. 34 za 5 funtov sladkorja je veljavna za nedoločen čas.
Čevlji *
Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica.
Gasolin
Znamka A—14 je veljavna za štiri galone gasolina do 21. marca. Znamke B—5, B—6, C—5 in C—6 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu kupona je treba takoj napisati ime države in licenčno številko. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj.
Tajerji
Inšpekcija tajerjev ni zahtevana razen pri zaprositvi za nove tajerje. Na vozilih za komer-cijalne svrhe je obvezna inšpekcija tajerjev vsakih šest mesecev ali ko se prevozi 5,000 milj, katero je pač prvo.
Kurilno olje
Znamke zadnje sezone št. 4 in o ter nove sezone št. 1, 2. in 3 so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov.
že žensko, se je brivec z graci-ozno kretnjo lotil posla in nati-hem pomiloval nesrečno žrtev, za katero je gotovo zmanjkalo v sodnih zaporih prostora in so jo privedli za nekoUko d.ni v kaznilnico. Da ima opravka z jetnico, toliko je mogel posneti iz pogovora okoli stoječih paznikov. Ko je odrezal zadnji šop las vrh glave, jo je skrivaj pobožal po rejenem belem tilniku, da se je nemirno zganila.
"Hajdi v kopel j!" je zapove-dal paznik in odprl vrata v kopalnico, kjer se je kadila sopara iz velike lesene banje, napolnjene s toplo vodo. Jetnica je hotela vstopiti, a paznik jo je pozval, naj odloži prej obleko. Brivec je zamižal pred mučnim trenutkom, ki ga je pričakoval. Prikupljiva EviAa hčerka pa je molče ubogala in začela odlagati vrhnjo obleko, kos za kosom, dokler ni stala pred krohota-jočimi se pazniki v sami kombi-neži. Brivcu se je v srce zasmi-hla reva, ki bog ve iz kakšnih zadržkov najmanj par tednov ni menjala perila.
Deset minut pozneje je stopil iz kopalnice, kamor so nagnali jetnico kopat, v borna o-blačila oblečen Kaznjenec številka 201, ki je bil zelo podoben kateremu izmed nas, ko so nas ob prihodu preoblekli.
"Kako se pišete?" je vprašal skopano bitje mlad paznik, ki je prišel mimo.
"Ivan š.," se je glasil plah odgovor. Brivec se je zavzel. Ni verjel in mislil, da je napačno čul. Približal se je ponižno prvemu pazniku Sraven sebe in skromno vprašal:
"Kako pravi, da se piše? Da bom vsaj vedel, koga sem ostrigel — zastonj!"
"Ivan š.," je odvrnil paznik in se nasmehnil.
Iz preteklosti tega človeka so pripovedovali, da je zelo pogosto nastopal v ženski vlogi v zasebnem življenju, in sicer tako spretno, da ni nikdo slutil za njegovo žensko zunanjostjo moškega. Baje je opravljal pred leti pri neki premožni obitelji službo prve sobarice. Prenočeval je med ostalimi ženskimi posli dotične hiše, a ga niso razkrinkali. Čul sem, da se ni posluževal ženske vloge toliko v pustolovske svrhe, kakor iz nekega osebnega nagona. Sam je zatrjeval, da se kot "ženska" počuti veliko udobneje, kakor moški. Seksualnih zablod ga niso dolžili, vendar je moral v samotni zapor, dasi mu radi pred-kazni niso dovolili krajšanja. To pot je bil obsojen radi tatvine na šest let težke ječe. Ivan Š. je bil za mojega bivanja v kaznilnici edini, ki je imel napisano v spisu in imeniku kaznjencev, da je brez konfesije.
Leta 1924 je bil umorjen na Hranilnični cesti v Ljubljani trgovec Pipan, ko se je vračal s soprogo domov. Policiji se ni posrečilo, odkriti zločinca, ki je izginil brez sledu. Par dni po dogodku se je javil mlad človek inteligentnega obraza in vedenja ter razodel, da je on Pipanov morilec. Razume se, da je policija zadovoljno segla po dragocenem priznanju in vtaknila ptička v luknjo. Sodišče je v njem spoznalo leta 1892 rojenega Ivana Š. in ugotovilo, da mu pride večkrat "tako!", nakar so ga izpustili.
Januar 1927
Novega leta v kaznilnici nismo praznovali. Pred letom je bilo namreč ukinjenih več takih praznikov, ki jih narod na svobodi sicer praznuje, a državno podjetje, kakor je kaznilnica,
jih je moralo opustiti. Od nekdanjega praznika je ostalo samo še toliko, da smo morali vsi kaznjenci-kristjani k slovesni maši, a iz kapele naravnost na delo.
Prvega januarja je bil prelep solnčen dan. Od zunaj se je ču-lo veličastno zvonenje, ki je o-znanjalo sveti delopust, a znotraj kaznilniškega obzidja je hrumelo življenje, kakor ob delavnikih. Iz dveh visokih dimnikov, se je dvigal gost in črn dim visoko proti nebu. Med ro-potanjem strojev seječulo u-darjanje kladiv, s katerimi so drobili b o 1 e h n i kaznjenci na prostem kamenje. Večinoma teh siromakov je bila muslimanov, ki so prinesli kal bolezni že s seboj v zavod. Vsak mora delati tako dolgo, dokler ne omaga, nakar ga odneso v bolnišnico umirat. Vsekakor pa jim je bolje na svežem zraku, kjer se morejo gibati, kakor v zatohlih slabo zračenih prostorov.
Enaka usoda, kakor Novo leto, je zadela tudi "Sv. Tri Kralje". Pri maši je sodeloval goslaški orkester kaznjencev, ki je povoljno zaigral nekoliko lepih božičnih pesmi in spremljal petje. Ta dan sem ■ gledal zadnjikrat ljubke jaslice v kaz-nilniški kapeli.
Dne 8. januarja sem dobil namestnika v pisarno. Bil je miren, inteligenten fant, star okoli pet in dvajset let.
Zunaj je bil električar, a v kaznilnici je pred prihodom v pisarno opravljal dolžnosti hišnega brivca. Začel sem ga takoj uvajati v delo, kakor pred dvema letoma riloj prednik mene. V par dneh je razumel nadarjeni Gorenjec vse, kar je bilo potrebno. Tako sem bil znatno razbremenjen in sem le nadzoroval naslednikovo delo.
9. januarja je bila nedelja. Službujoči nadpaznik je prišel že ob petih popoldne po nas v pisarno in morali smo v hladne celice. Zunaj je močno snežilo.
Sedemnajstega me je pred-zadnjič posetil' papa. Prigovarjal sem mu, naj ne hodi pred 15. marcem več, a je obljubil, da pride v štirih tednih zopet. Vrli, dobri papa.
Dne 18. januarja zvečer je bila moja celica polna mehke mesečine. Vzpel sem se na okno in zagledal v zvezdnato noč, ki je napolnjevala okolico s skrivnostno tišino. Po razsvetljenem dvorišču je hodil z okornim korakom stražnik, zavit v debel kožuh, iz katerega je gledal samo vrh kape. Koncem puške se mu je svetlikal bajonet. — Takrat je pretrgal veličastni mir trobentač v bližnji vojašnici, ki je sviral običajni mirozov v za-tegnjenih glasovih. Napeto je prisluškovala noč, dokler se ni zgubil zadnji odmev roga v rahli meglici, ki je jela vstajati iz Drave in se raztezala nad pokrajino.
Dva in dvajsetega sem zve-
del, da bom odpuščen v II. disciplinarnem razredu, kar pomeni, da me bo odvedel paznik na policijo, a tam me šele popolnoma osvobode. Prejšnja leta so odpuščali kaznjence I. razreda takoj iz kaznilnice na prosto, a pozneje so to iz neznanih razlogov opustili. Kaznjenec III. disciplinskega razreda je odpravljen odgonskim potom v domovinsko občino. — Moje vedenje v kaznilnici je bilo označeno s "povoljno", k čemur so pripomogle tri disciplinske kazni, ki sem jih prejel tekom treh let.
Zadnje dni januarja je skoro neprestano snežilo. Kaznjenci so s skrbjo pogledovali v dolgočasno vreme, boječ se pretečega podoljšanja zime.
Dne 2T. januarja je poteklo 2 leti, odkar sem prišel v pisarno.
Februar 1927 , Svečnice takisto nismo praznovali. Delali so tudi uradniki po pisarnah. Pazniki so opravljali službo, kakor vsak dan.
2. februarja popoldne je čakalo kaznjence - pevce neprijetno presenečenje. Pred šolsko sobo, kjer so imeli vajo, jih je čakala skupina paznikov z nad-zornikovim namestnikom na čelu. Ko so hoteli po vaji oditi, so jih preiskali. Šlo je za neke dele spodnje obleke, katere je skušal baje neki pevec pretihotapiti iz samotnega v skupni zapor.
14. februarja popoldne je bil papa zadnjikrat pri meni. Prinesel mi je obleko in' pripomnil;
(Dalje prihodnjič)
Titovo pismo prečitano na banketu v New Yorku
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kupujte vojne bonde!
Poslanico slične vsebine je poslal podpredsednik Zed. držav Harry S. Truman, medtem ko je admiral Ernest King, poveljnik ameriške mornarice, pisal, da so Jugoslovani zaslužili hvaležnost vseh zaveznikov, ker so s dvojo borbo "odvrnili mnogo nacijskih divizij z drugih front."
Zlatko Balokovic, ki je predsedoval priredbi, je naznanil, da prispevki in obveze za Ameriški odbor za jugoslovanski relif, čigar urad se nahaja na 58 Park Ave. (New York City) znašajo skoro $500,000.
Trst gre Jugoslovanom, izjavlja senator Wagner
Zvezni senator Magnusson iz države Washington, je v svojem govoru izjavil:
"Noben narod ne more priti na mirovno konferenco z bolj čistimi rokami kot mlada, borbena, predlagana republika Jugoslavije, in kot taka bi se je ne moralo samo pozdraviti, temveč ako ima kateri narod, ki se je boril za našo stvar, dobiti kake prednosti, je upravičen do njih jugoslovanski narod. Ako hočemo, da bodo Jugoslovani "tvorili temelj demokratske moči na Balkanu, tedaj morajo imeti orodje, s katerim bodo svoj cilj kot močan reprezentativen narod lahko uresničili.
"Dvoje izmed teh orodij sta pristanški mesti Trst in Reka."
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnib znamk!
Ice Fishing a Popular Sport
The "compleat angler" is undeterred by snow, sleet, ice or any of Mother Nature's vagaries. In the frozen wastes of Maine, the sport has become an institution. Climax of the expedition is, of course, the eating of the fish. The fire is built right on the ice and the fish cleaned and fried on the spot.
India's Sikhs Honor Their Royal Martyrs
r/„ februarja,
The Sikhs are the warriors of "Mother India." Leader of the 5 million is the Maharajah of Patiala, 33, of the state of Patiala. On December 27 they staged a great festival to honor the founder of their religion, Guru Gobind Singh, and his two sons who became martyrs. The story goes that the sons of Guru were taken and held hostage by Moslems in an attempt to force their father to give up his religion. He refused, and the Moslems built a tomb around the seven and nine-year-old boys, burying them alive. Center shows the Maharajah, shoeless, carrying the first basket of earth from the site of the new shrine. Right shows the warriors in colorful contingent.
Za delavce Za delavci
STALNO DELO ZA STANOVITNE MOSB
ARC WELDERS TEŽAKI STROJNI POMOČNIKI
The Euclid Road Machinery Co
1361 N. Chardon Rd.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJ
ŽENSKE ZA OSKRBNIC
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se
Employment Office, 700 Prospect Ave., *ob*
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephon^
Mali oglasi
Odrasli družim
se odda v najem stanovanje s 5 sobami, zgoraj. Najemnina $38 mesečno. Vpraša se na 772 E. 93 St., LI. 4924.
Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore
Zanesljivo in točno delo.
Cene zmerne Dam brezplačno proračun Se priporočam
FRANK JANŠA
5715 Prosser Ave. EX. 1904
Mali ogl*
Da se ureJi
ZAPUŠČI^^
se proda dve hiši na 5 sob in kopalnica o® 59 St.; 5 sob hiša Oddajte vašo ponudo®' se na 14317 Westropp -j. pokličite KEn^ 6043|^ j,
Ne morete
BOLEČIN V
eiJ

Dorothy's Gift Shop 16378 Euclid Ave.
VOŠČILNE KARTE — KNJIGE COSTUME ZLATNINA IN DARILA POPRAVLJAMO URE VSEH IZDELKOV
GLenville 4308
Toplota olajša bolefiin« tro, efektivno. Da . fčL • I stalno olajšavo toplot® »» # J8 i na bolečem mestu, deni^ son's RED CROSS težjega, toplejšega JL# % Plaster . . . Lahka, akt^w0 prijetno segreje hrbet,
__________
fiečine\ . Gorko
JOHN ARSENA
LATHING AND PLASTERING CONTRACTOR . STUCCO AND ORNAMENTAL WORK Izvršujemo vsakovrstna pleskarska dela, majhna In velika. Cene zmerne
3577 E. 149 St.
LO. 3764
3511 E. 153 St.
LO. 5090
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel'
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
WAR BONDS

mrnm

kulacijo, odvrne podp
drži toploto života, pro plhu, nudi stalno po?.P, ™v-,, ta čist. lahak, zanesljiv^" to zdraviti" navaden bolečine v mišičevju-^,g čaju kroničnega hrbtoD šega zdravnika.) • • • L nO PRISTNEGA, izdelanega » Johnson.	_ gpggglV
RED
pm^BACK
Ha da
VAŠI
bodo zgledali kot	I*:
v popravilo zaneslj'** ^ vedno izvrši" prvovrstno Ji
Frank
16131
L.
sy
%
Od ISbJ ^Zanesljiv lin"^

J. G. Electri' HE. 70^,
Točna postrežba Brezplačno pridem^ ' Ijemo nazaj. PopraV velike In majhne ® Izvršujemo tudi poP^ jeO nih čistilcih Vprašajte za
--Ijl
B. J. RADIO ^
1363 E. 45 St.
Prvovrstna vrst radio

>0f,
u, avi lad tla
'ec
iV''
O&ciaJ U. a. Navy Photo
"Tin Fish" goes down a hatch on first stage of its journey to sink an enemy vessel. War Bonds pay for these deadly missiles used in submarines and also save money for your post-war necessities.
U. S. Treasury Department
Kupujte vojne ralne znamke,
•Mišče in vse, kar o"®
NOVA
Angleško-^lf besedi*^^^
(Engli«h'^|^) Diction^j.
Sestavil Dr.
,3.00
Cena $2 j
,ifA
Dobi se ENAKOPB^ / 6231 St ClaiJ ^1^ Cleveland
Om
H %
Si \
H
•ev