KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. b.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 21	CELOVEC, DNE 19. MAJA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Velika ustka v Egiptu
Poročali smo že, da je v začetku maja egiptovski predsednik El Sadat odstavil državnega podpredsednika Ali Sabrija. Iz tega se je sedaj izcimila huda notranje-poli-tična kriza, ki je imela za posledico odstop šestih vladnih ministrov; hkrati pa je nastal zaradi teh dogodkov tudi spor v vladni stranki.
Šolsko zrcalo
O Veliki noči so v Podravljah zaključili prvi in drugi tečaj kmetijske šole. V ožjem krogu so pregledali delo in uspehe na šoli. Konec aprila je ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo na Dunaju priznalo tej šoli pravico javnosti po dolgem prizadevanju obeh slovenskih osrednjih organizacij.
Prvega in drugega maja je gospodinjska šola v Št. Rupertu s svojo zaključno prireditvijo pred široko javnostjo pokazala delo in uspehe svojega sedemmesečnega truda. Množično so si koroški Slovenci ogledali razstavo in kulturno prireditev in polno pohvale in zadovoljstva izrekli šolskim sestram in gojenkam. Govornik je naglasil velik gospodarski napredek zadnjega desetletja in poudaril dejstvo, da je šola bila na vseh področjih kos temu razvoju.
Zadnjo nedeljo je bil Št. Peter pri Št. Jakobu cilj narodnega romanja. Učenke politehničnega leta in gojenke gospodinjske šole so razstavile v vseh razstavnih prostorih starega in novega poslopja uspehe svojih prizadevanj v kuhinji in šivalnici. Pohvale in priznanja je bilo in lahko rečemo, da si obe gospodinjski šoli podasta roke in si medsebojno čestitata k temu uspehu, ki ga je narod s številnim obiskom potrdil. Kulturna prireditev je tudi v Št. Petru z ubranim petjem in odrsko pestrostjo napolnila dvorano v soboto in v nedeljo, kar dvakrat.
Govornik, rektor Kopeinig, pa je v svojih izvajanjih predvsem naglasil dolžnost staršev, da poskrbijo dekletom — bodočim gospodinjam in materam — dobro versko in globoko strokovno izobrazbo, da bodo korenike naroda rasle v globino in širino, le tako bo narodno in versko deblo močno in krona zdrava.
Za prihodnjo nedeljo, 23. maja 1971, pa se Slovenska gimnazija pripravlja na svoj vsakoletni praznik. Šolsko delo ostane za javnost prikrito. Prav pa je, da ima javnost enkrat v letu priložnost, da vidi na šolski akademiji sadove šolskega prizadevanja v kolikor se to da na odru pokazati. Govorjena beseda in melodije, telovadni nastopi in ritmične vaje ob domačih melodijah. Tokrat se bo mladina postavila tudi s svojimi risbami in ročnimi deli.
Prav gotovo bodo koroški Slovenci dali tudi tej šolski prireditvi polno priznanje, kakor smo to doživeli v Št. Rupertu in Št. Jakobu.
Z družbenim razvojem in gospodarskim napredkom raste tudi važnost splošne izobrazbe in strokovnega znanja. Splošna izobrazba, katero nudi gimnazija, odpira prav gotovo poti na vse strani. Pač pa razvoj časa terja tudi strokovno znanje. Z lastnim Poslopjem bo dana tudi v tem pogledu nova možnost. Člen 7 državne pogodbe v svojem drugem paragrafu pravi, da imajo avstrijski državljani slovenske manjšine na Koroškem pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol.
Leto 1962 je v Avstriji prineslo šolsko reformo, ki je takoj izsilila nadaljnje reformiranje vsega avstrijskega šolstva od osnovne šole do univerze. Danes konkretnega rezultata tega razvoja na šolskem področju še ni mogoče predvideti, drži pa prav gotovo, da se bo šolstvo moralo prilagoditi času. Čas pa drvi z vso brzino naprej.
Drži pa besedilo državne pogodbe, da imajo koroški Slovenci pravico do sorazmernega števila srednjih šol.
Po padcu njegovih nasprotnikov v vladi in Arabski socialistični stranki je egiptovski predsednik El Sadat ob koncu prejšnjega tedna odredil obsežno čiščenje egiptovske obveščevalne službe, da bi tako razbil središčno oblast svojih tekmecev. Po uradnih podatkih so bili v nedeljo odpuščeni vsi direktorji pomembnih radijskih postaj „Glas Arabcev". Prav tako so izgubili službe vsi vodilni uradniki državne poročevalske službe in glavni uredniki več časopisov. Velike spremembe so nastale zlasti pri listu „AI Gumhuria", ki je bil že od začetka močno levo usmerjen in je bil velik zagovornik sovjetskih interesov na Bližnjem vzhodu. Po še nepotrjenih vesteh iz Kaira, je bilo doslej
Na zadnji seji je razpravljal goriški pokrajinski svet tudi o položaju slovenske skupnosti. Razpravo so sprožila vprašanja in predlogi nekaterih svetovalcev.
Svetovalka Marija Ferletičeva, ki vedno živahno in stvarno posega v razprave, je postavila predlog, naj svet razpravlja o
splošnem varstvu slovenske skupnosti.
Svetovalca Jarc in Poletto, ki zastopata italijansko komunistično stranko sta stavila predlog, naj svet razpravlja o uporabi slovenskega jezika v javnosti in v uradih.
Predstavnika italijanske socialistične stranke Marko VValtritsch in Semola sta predlagala, naj se govori tudi o spomenici, ki so jo naslovili na vladne predstavnike zastopniki slovenskih političnih in kulturnih skupin že 3. decembra lanskega leta in v
„Skrb za rešitev odprtih narodnostnih vprašanj predstavlja stalno nalogo Italijanske socialistične stranke v deželi Furlaniji-Julijski krajini ter republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, sta ugotovili obe delegaciji! ob zaključku dvodnevnih pogovorov. Stranki sodita, da je narodnostim potrebno zagotoviti zaščito in enakopravni razvoj v duhu demokratičnih in socialističnih načel. V teh pogojih so narodnosti konstruktiven dejavnik razvoja demokracije v državah, kjer živijo, in živa vez med političnimi in družbenimi silami obeh sosednjih dežel. V zvezi s tem sta delegaciji ugotovili, da se je o-zračje za ugoditev zahtev Slovencev v Italiji v zadnjem času izboljšalo, kar je pogoj,
odpuščenih okoli 300 oseb iz poročevalske službe, radiotelevizije in časopisov, od tega so jih dali polovico v hišni pripor.
Predsednik El Sadat je v nedeljo pozval policijske sile, naj učvrstijo notranji mir in zagotovijo enotnost v državi. Izrazil je vse zaupanje v policijo in novega notranjega ministra Salerna. Med drugim je El Sadat dejal, da je v četrtek, 13. 5. zgodaj zjutraj, prišel k njemu nižji policijski oficir in prinese! dva magnetofonska trakova, ki sta vsebovala „ključ vsega položaja'1.
V Kairu govorijo o možnosti, da bi glavnim krivcem, zapletenih v neuspelo zaroto, sodili javno.
kateri so bile naštete slovenske pritožbe ter zahteve.
Podpisnika vprašanja na pokrajinskega predsednika omenjata tudi, da bi morala vlada urediti položaj slovenske skupnosti v Italiji po zgledu francoske manjšine v dolini Aoste In nemške v Južnem Tirolu.
AVSTRIJSKI PREDSEDNIK ODLIKOVAL PREDSTAVNIKA FURLANIJE-JUL. KRAJINE
Predsednik avstrijske republike je te dni podelil predsedniku deželnega odbora Ber-zantiju priznanje častnega križa prvega reda in podpredsedniku odbora Moru priznanje avstrijskega častnega križa. Odlikovanji predstavljata priznanje najvišjima predstavnikoma dežele za njuno prizadevanje.
da se pristopi k dokončnemu in kompleksnemu reševanju odprtih vprašanj."
Tako se glasi odstavek iz zaključnega sporočila, ki je namenjen položaju narodnostnih skupnosti. Posebno važen v tem odstavku je zadnji stavek, ki govori o dokončnem in globalnem reševanju slovenskih odprtih vprašanj. S tem v zvezi je zanimiva napoved nekega socialističnega voditelja, da pripravlja stranka zakonski osnutek, ki naj bi — zaradi odgovornosti stranke za politiko vlade leve sredine — imel pri urejanju manjšinske zakonodaje tisto učinkovitost, ki so jo doslej, žal, pogrešali.
Tiskovno sporočilo nadalje ugotavlja potrebo po razvijanju prijateljstva in dobrega sosedstva na meddržavni ravni, na krajev-
KRATKEVESTI
•	V nedeljo zjutraj okoli dveh, so v Sarajevu občutili močnejši potres. Moč sunkov je dosegla peto stopnjo (po Richterjevi skali), glavni sunek pa je bil v okolici Vogošča, osem kilometrov od Sarajeva.
Večje materialne škode potres ni povzročil, pač pa so na ozkotirni železniški postaji v Vogošči popokale šipe. Ljudje so bili zelo preplašeni.
e V nedeljo je na 220 km dolgi progi Pa-riz-Bordeaux začel voziti vlak, katerega povprečna hitrost je 200 kilometrov na uro. S tem je francoska železnica postavila nov rekord, ki je hkrati tudi svetovni dosežek v železniškem prometu. Doslej so najhitrejši francoski vlaki vozili povprečno s 160 kilometri na uro.
e Velikanska gmota žareče lave, široka 50 metrov, se vali po pobočjih Etne, zažiga vinograde, sadovnjake in gaje ter ogroža naselja. Za zdaj požari še niso zajeli širšega območja. Prebivalci še niso v neposredni nevarnosti za žviljenje, vendar strahoma o-pazujejo žareči potok, ki se vali s hitrostjo 50 metrov na uro.
Za zdaj se je lava ognila naseljem.
•	Indijska ministrska predsednica Indira Gandhi je zdaj na turneji po Zahodni Bengaliji in nekaterih drugih območjih ob meji z Vzhodnim Pakistanom. Tam je obiskala več taborišč, v katerih žive begunci iz Vzhodnega Pakistana.
Od začetka spopadov v Pakistanu se je zateklo v Indijo kakih 2,6 milijona prebivalcev Vzhodnega Pakistana.
O Svatba v neki vasi blizu Bayeuxa v Normandiji (Francija) se je tragično končala. Na plesišču se je udrl pod in se s svati vred pogreznil v vodnjak pod plesiščem. Mrtvih je 13 svatov, 10 pa ranjenih. Ženin in nevesta sta se rešila brez hujših poškodb.
•	Grška tovorna ladja „Silver Sea“, ki je v nedeljo ponoči trčila v francosko ladjo „Moonie“ ob izlivu reke Labe v Severno morje, je bila pri trčenju hudo poškodovana, vendar je še priplula do hamburškega pristanišča.
e V Burduru, na jugovzhodu Turčije, se zemlja še ni umirila. Poročajo o štirih novih potresih. Eden od teh potresnih sunkov je bil zelo močan in je povzročil novo razdejanje. Dva človeka sta bila ob življenje.
Po uradnih podatkih je potres minulo sredo terjal 57 človeških žrtev.
•	Po 62 letih je prenehal izhajati znani angleški časopis Daily Sketch. To je zadnja žrtev sedanjih poviškov cen. Ko je prenehal izhajati, je imel Daily Sketch naklado, ki je nihala med 700.000 in 800.000 izvodov. Tudi zadnja številka je izšla z nekajurno zamudo, zaradi stavke tiskarjev.
•	V nedeljo je v 78. letu starosti na ki-rurgični kliniki splošne bolnice na Dunaju umrl Karl Farkaš, znani gledališki igralec in mojster dunajskega kabareta. Karl Farkaš je bil po vsej Avstriji cenjen kot velik umetnik in prava osebnost v najširšem pomenu besede. Leta 1965 mu je zvezni predsednik, kot prvemu humoristu, podelil častni naslov profesorja. Umetniško je deloval skoraj do svoje smrti — bil je simbol Dunaja in vobče Avstrije.
ni pa z nadaljevanjem stikov med organizacijami obmejnih občin in pokrajin. Pri tem je pomembna predvsem rešitev neurejenih vprašanj, med katere spada tudi priznanje o definitivnosti teritorialnega stanja, kot ga določajo mednarodni sporazumi.
Ob koncu navajajo, zakaj niso izkoristili vseh možnosti sodelovanja na gospodarskem, družbenem, političnem, kulturnem in šolskem področju.
Rešitev slovenstva v Italiji
VABILO
Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo v nedeljo, 23. maja, ob 14.30 v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
Šolsko akademijo
Na sporedu so glasbene in pevske točke, deklamacije in recitacije ter fantovski in dekliški telovadni nastopi z vpletom ritmičnih vaj in plesov ob domačih melodijah.
V	žalni komemoraciji se bomo spomnili rajnega prof. dr. Franceta Cigana.
V	prostorih pred dvorano bodo naši dijaki razstavljali risbe in ročna dela. Vstopnice dobite v šolski pisarni Državne gimnazije za Slovence in pred
prireditvijo pri blagajni.
Vljudno vas vabijo učenci, profesorji in ravnatelj Državne gimnazije za Slovence.
Razprava o slovenski skupnosti v Italiji
OD TEDNA DO TEDNA
NEMŠKA MARKA IN NIZOZEMSKI
FLORINT „NIHAJOČA“ — AVSTRIJSKI
ŠILING IN ŠVICARSKI FRANK
REVALVIRANA
V nedeljo, 10. maja, se je končalo zasedanje šestih finančnih ministrov EGS, ki so pooblastili one članice, ki to žele, da uvedejo nihajoči tečaj svojih valut.
Na osnovi tega sklepa je takoj prišlo do prvih ukrepov: Zapadna Nemčija in Nizozemska sta liberalizirali odnos dolarja do svojih valut, odnosno uvedli nihajoči tečaj, Belgija se še ni dokončno odločila, Francija in Italija pa vztrajata na stari pariteti. Istočasno pa je prišlo tudi do revalvacije švicarskega franka za 7 odstotkov in avstrijskega šilinga za 5 odstotkov.
Kancler Brandt je dejal, da je bila njihova dolžnost, da so nekaj naredili. Položaj je namreč postal nevzdržen, saj je v zadnjem razdobju prišlo do množičnega priliva ameriških dolarjev v nemške banke, tako da so dolarske rezerve Bundesbanke dosegle astronomsko število 63 milijard mark, od katerih 8,5 milijard samo v zadnjih treh mesecih in kar bi zadostovalo, da bi kupili celotni zlati zaklad spravljen v ameriški zakladnici Fort Knox. Posledica tega bega dolarjev proti marki bi bila v zvišanju cen ca okrog 8 odstotkov in plač za okrog 11 odstotkov. Gre skratka za posledico umetnega tečaja med marko in dolarjem, ko je marka dejansko po kupni moči več vredna od dolarja, ki ga teži vojna v Vietnamu in špekulacijski posegi na tujih tržiščih.
Avstrijski finančni minister Androsch je obrazložil novo pariteto in razloge za njo s tremi argumenti: 1. Preprečiti so morali mednarodno špekulacijo in da bi se val dolarjev, po revalvaciji švicarskega franka in nemške marke prelil v šilinge. 2. Ohraniti morajo stabilnost cen, saj je 42 odst. uvoza iz Nemčije. 3. Zaščititi avstrijsko tržišče z delom, ker bi zaradi višjih plač v Nemčiji prišlo do še bolj zaostrenega odtoka delovne sile.
Švicarska vlada je po treh izrednih sejah sklenila, da prvič po 1936. letu spremeni pariteto švicarskega franka v odnosu na dolar za 7 odstotkov.
Iz Beograda poročajo, da je Jugoslovanska narodna banka sprejela ustrezne ukrepe, da uskladi dinar z novimi tečaji tujih valut. Banka je sporočila, da se je cena šilinga zvišala na 60,606 dinarja, švicarski frank pa na 367,647 dinarja, nemško marko in holandski florint pa bodo kvotirali po dnevnih tečajih.
UMRL PREDSEDNIK ZVEZNE
SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE
Smrt je iz vrst jugoslovanskih komunistov iztrgala enega najstarejših borcev in zaslužnih članov, predsednika zvezne skupščine Jugoslavije Milentija Popoviča, star šele 58 let. Kot študent beograjskega vseučilišča je leta 1939 postal član Komunistične partije Jugoslavije. Njegovo delo se je nadaljevalo v narodnoosvobodilni borbi, kjer je opravljal razne visoke politične in vojaške dolžnosti, ter po vojni, ko je na najodgovor-
nejših položajih v zvezni in republiški vladi in končno kot predsednik zvezne skupščine delal za blagor delovnega človeka in vsak dan žrtvoval samega sebe.
ŠPANIJA ŠIRI STIKE Z VZHODOM
Komisija španskega parlamenta „Cortes“ za zunanje zadeve je v Madridu sprejela sporazum o konzularnih in trgovinskih stikih med Španijo in Češkoslovaško, ki so ga podpisali v Parizu 16. novembra 1970. Sporazum bodo predložili skupščini na prihodnjem zasedanju. To je že peti sporazum, ki ga je Španija sklenila z vzhodnoevropskimi državami (leta 1967 z Romunijo, 1969 s Poljsko in Madžarsko in lani z Bolgarijo).
POGOVORI NA CIPRU V SLEPI ULICI
Pogovori med ciprskimi Grki in Turki ne napredujejo, temveč so — kolikokrat že doslej? — zabredli v krizo. Vodja turške nacionalne skupnosti Denktaš je nedavno tega izjavil, da nasprotuje ..neomejeni ciprški neodvisnosti, ker to pušča odprta vrata morebitnemu poznejšemu enozisu (priključitvi h Grčiji)". Po mnenju Turkov je »nepreneh-na neodvisnost, zajamčena od zunaj z dogovorom in patronatom Aten in Ankare", boljša, medtem ko je politika neuvrščenosti ..nevarna".
Predsednik Cipra nadškof Makarios je ob tem izjavil, da bo ..ciprska vlada uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi se uprla takemu koraku". Osebno sodi, da išče Turčija nekakšno opravičilo za prekinitev dolgih pogovorov med obema nacionalnima skupnostima na otoku in za morebitno neposredno vmešavanje.
Stara igra, ki jo opazujemo že leta, se potemtakem nadaljuje. S tem v zvezi pa se spet porajajo stari načrti o delitvi otoka, o otoku kot oporišču NATO itd., kar je seveda neposredno naperjeno proti Makariosovi neuvrščeni politiki.
KOLIKO JE DALA SOVJETSKA ZVEZA,
KOLIKO AMERIKA
Po podatkih ameriške obveščevalne službe je Sovjetska zveza potrošila od leta 1955 do danes za pomoč tujini 14 milijard dolarjev, in sicer 4,5 za pomoč Egiptu, 5 milijard vzhodni Evropi, 1,3 milijarde Kitajski (dokler ni pretrgala odnosov) in okrog 3 milijarde Severnemu Vietnamu. V tem času so Združene države Amerike potrošile za pomoč tujini okrog 40 milijard, od tega je šlo Evropi 20 milijard dolarjev, Srednjemu vzhodu 2 milijardi, Aziji 10 milijard in 1 milijarda Latinski Ameriki. Za pomoč Južnemu Vietnamu in stroške za ameriško vojsko v Vietnamu so Američani potrošili 100 milijard dolarjev.
PREDOR POD ROKAVSKIM PRELIVOM
POSTAJA STVARNOST
Britanski minister za promet in francoski minister enakega resora sta se v Londonu sporazumela z mednarodno finančno skupino, za gradnjo predora v vseh podrobnostih in tako bodo začeli z zaključnimi deli za tehniško študijo za predor pod Rokavskim
prelivom. Hkrati je bil dosežen sporazum glede temelja za pogajanja o pogojih gradnje predora.
Dokončen sporazum o gradnji bi tako lahko dosegli leta 1973 in predor bi lahko leta 1978 izročili prometu. Treba pa je seveda določiti še mnogo posameznosti, zakasnitve tako niso izključene. Kot pravi sedaj objavljeno poročilo, naj bi 10 do 30 odstotkov financiranja prevzeli zasebniki, ostalo pa obe vladi. Zasebna stavbna in finančna podjetja bodo po končani gradnji izročila predor obratnemu uradu, udeležena pa bodo pri donosu obrata.
OBLETNICA ENCIKLIKE
„RERUM NOVARUM11
V	Vatikanu so obhajali 80-letnico, odkar je Leon XIII. izdal socialno encikliko „Re-rum novarum"; hkrati so obhajali 40-letnico enciklike „Quadragesimo anno", ki so jo sociologi smatrali za nekakšno dopolnilo k prvi. Papež je ob tej priložnosti sprejel odposlanstvo katoliškega gibanja nemških delavcev. V svojem govoru je dejal, da se dajo odnosi med delodajalci in delavci rešiti na podlagi krščanskega nauka, ki izključuje razredno borbo.
AMNESTIJA VRH AMNESTIJE
Raffael Minichiello, ki je svoj čas preusmeril ameriško letalo in se z njim pripeljal v Italijo, je bil te dni izpuščen iz rimske ječe. Leta 1969 je bil obsojen na 7 let in pol zapora, nato je bil deležen tolikšnih amnestij, da je dejansko sedel v ječi samo 17 mesecev.
SPET STIKI GRČIJE Z ALBANIJO
V	Atenah so uradno sporočili, da sta Grčija in Albanija navezali med seboj diplomatske stike. Ti dve državi nista imeli diplomatskih odnosov od 1940. leta.
VOJNA JE VAŽNEJŠA
Predsednik kamboške vojaške vlade maršal Lon Nol je, odkar se je vrnil z dvomesečnega zdravljenja na Havajih, govoril v javnosti. Povedal je, da bodo volitve v kam-boško skupščino „brž, ko bo mogoče" in da vojaški režim pripravlja novo ustavo. Nič pa ni mogel povedati o tem, kdaj se bo to zgodilo, kajti po njegovi oceni je zaenkrat ..najvažnejše nadaljevati sedanjo vojno".
FEDERACIJA MED EGIPTOM,
LIBIJO IN SIRIJO
Egipt, Libija in Sirija se bodo združile v federacijo, ki se bo imenovala Zveza arabskih republik. Sporazum so dosegli predsedniki Sadat, Gedafi in Assad na sestanku v Bengaziju. Sporočilo o novi federaciji so istočasno objavili v Kairu, Tripolisu in Damasku.
Egiptovski predsednik El Sadat, je napovedal, da bi imela nova federacija eno samo zastavo, eno državno himno in eno zvezno prestolnico.
Sadat je napovedal, da bo federacija spoštovala obstoječe mednarodne obveznosti treh republik. Načrt federacije bodo morala odobriti z referendumom prebivalstva treh republik. Ta referendum bo 1. septembra, ki je tudi druga obletnica libijske revolucije. Egiptovski predsednik je dalje izja-
vil, da bo Sudan pristopil k federaciji pozneje, ko bodo to omogočali ..posebni pogoji" te države.
Zveza med Egiptom, Libijo in Sirijo je že druga federacija v moderni arabski zgodovini. Prvo so proglasili 22. februarja 1958, ko sta se Egipt in Sirija združila v Združeno arabsko republiko. Zveza pa je trajala samo tri leta in sedem mesecev.
PREISKAVA O METODAH
VOJSKOVANJA V VIETNAMU
Ameriška parlamentarna komisija, ki preiskuje metode vojskovanja ameriških čet v Vietnamu, je zaslišala bivšega vojaškega kirurga majorja Gordona Livingstona. Ta je izjavil, da Amerikanci često niso pomagali ranjenim borcem Vietkonga samo, da bi izsilili od njih določene informacije.
Livingston je izjavil, da mu je nekoč njegov poveljnik general George Patton (sin slovitega ameriškega poveljnika tretje armade v Evropi med drugo svetovno vojno) ukazal, naj obdrži pri življenju dva vietnamska borca vsaj toliko časa, da bi ju lahko zaslišali in potem naj pusti, da bi umrla.
Major Livingston je nadalje izjavil, da mu je neki visoki ameriški častnik zaupal, da bi rad napravil z vietnamskimi ujetniki poskuse pri katerih bi uporabil neko sredstvo, ki paralizira človeka, namesto znanega sredstva, ki baje sili ljudi, da izpovedo resnico. Livingston pa je pripomnil, da tega preparata niso nikoli uporabili.
Parlamentarna komisija je nadalje zaslišala bivšega kapetana Freda Laughlina, ki je povedal, da so jim predstojniki svetovali, naj odrežejo padlim komunistom ušesa zaradi točnejšega ugotavljanja števila padlih sovražnikov.
AMERIŠKI VOJAKI UŽIVAJO MAMILA
Ameriška senatorja Robert Steele in Morgan Murphy, oba republikanca, sta obiskala Južni Vietnam, da bi tam pozvedovala o odnosih med ameriško vojsko in civilnim prebivalstvom. Senator Steele je dejal, da je med južnovietnamskimi civilnimi uradniki zavladala korupcija. Bavijo se tudi s tihotapljenjem mamil, ki jih prodajajo ameriškim vojakom. Senator Steele je tudi povedal, da so mu ameriški častniki v Sajgonu ponudili več škatlic čistega heroina. Senatorja domnevata, da je okrog 30.000 ameriških vojakov vdanih uživanju heroina.
AMERIŠKE ŽRTVE V VIETNAMU
Po podatkih ameriškega poveljstva v Sai-gonu je prejšnji teden na vietnamskih bojiščih padlo 68 Američanov in 492 Saigoncev, ranjenih pa je bilo 592 ameriških in 1102 saigonska vojaka. Doslej je na vietnamskih bojiščih padlo 45.087 ameriških vojakov.
FINANČNA POMOČ KITAJSKE
ZAHODNEMU PAKISTANU
Pakistanski radio je sporočil, da bo Kitajska povečala gospodarsko pomoč zahodnemu Pakistanu, ki ga vodi Jahija Khan. Ta je lani izposloval v Pekingu podporo 500 milijonov jenov (1 jen je 2,4 francoska franka, okoli 12 šil.) V Pekingu se je mudilo pakistansko vojaško odposlanstvo, ki ga je sprejel poveljnik kitajskega letalstva Vu Fahsien.
„„„„„„„...............im.......■■■■■■■■■■■■n.......um.........................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA — TEDENSKO OGLEDALO — KOMENTAR — REPORTAŽA
......m  .............n........im.......mi.........um.............mini Himniiiiiiii mmimi iiiiimn imimmmiimim..................................m mn mini..................ininnnnm..............mmmiii nmimiim......................nnmmiimii.....................................mm.........m.........mm............im
Položaj beneških Slovencev v Italiji
Na enem prejšnjih zasedanj republiškega zbora skupščine Slovenije v Ljubljani je poslanec tega zbora Tone Remc zastavil poslansko vprašanje v zvezi s stanjem beneških Slovencev v Italiji. Na to vprašanje je na zasedanju republiškega zbora odgovoril član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Ernst Petrič.
Poslansko vprašanje se je glasilo:
..Slovenska javnost je z izrednim zanimanjem spremljala obisk predsednika republike v Italiji in pričakuje, da bodo rezultati tega obiska prispevali k reševanju še odprtih vprašanj v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. V tem procesu ima SR Slovenija izredno odgovorno in aktivno vlogo.
Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije postavljam vprašanje:
— Kako ocenjuje današnji položaj beneških Slovencev in katere ukrepe bi morali po njegovem mnenju predstavniški, politični, gospodarski, kulturni, znanstveni in drugi subjekti slovenske družbe sprejeti, da se tudi v beneški Sloveniji spodbudi proces uveljavljanja legitimnih pravic italijanskih državljanov slovenske narodnosti?
— Katera ekonomska politična in kulturna vprašanja iz položaja beneških Slovencev so pri tem prioritetnega pomena?"
Dr. Ernst Petrič je odgovoril:
»Beneški Slovenci so bili priključeni k Italiji na osnovi plebiscita 1866. Kljub temu, da so bili tudi z državno mejo ločeni od jedra slovenskega naroda, so vse do danes ohranili svoj jezik, šege in običaje. Italija obstoja beneških Slovencev kot narodnostne skupine ni priznavala niti v preteklosti niti danes.
Beneški Slovenci nimajo možnosti pouka v materinem jeziku, niti drugih narodnostnih pravic. Vse do konca druge svetovne vojne niso imeli svojih kulturno-prosvetnih organizacij. Med drugo svetovno vojno so se beneški Slovenci aktivno udeleževali bor-
be proti fašizmu in formirali v sklopu IX. korpusa Briško-beneški odred.
Ta neposredni stik z jedrom slovenskega naroda je vplival na oživitev nacionalne zavesti. Kmalu so ustanovili kulturno prosvetno društvo „lvan Trinko" in leta 1950 pričeli izdajati tudi svoj štirinajstdnevni časopis »Matajur".
Gospodarsko je Beneška Slovenija zaostala pokrajina malih hribovskih kmetij z močnim izseljevanjem. Kolonija slovenskih izseljencev iz Benečije, ki delajo v Švici, izdaja svoj bilten »Emigrant" v katerem se zavzemajo za reševanje svojih izseljenskih, predvsem pa domačih beneških problemov. Med prizadevanji beneških Slovencev za uveljavitev narodnostnih pravic je znana »spomenica" predsedniku republike Italije gospodu Saragatu ob 100-letnici plebiscita, v katerem beneški Slovenci zahtevajo enako obravnavanje, kot ga imajo ostali Slovenci v Italiji, predvsem pa pouk v materinem jeziku.
Leta 1969. je dr. Berzantti, predsednik deželne vlade dežele Furlanije-Julijske krajine sprejel delegacijo beneških Slovencev,
ki mu je predložila dokument z zahtevami, med katerimi je pouk v materinem jeziku na prvem mestu, pa tudi podpore slovenskim društvom in tisku ter nameščanje uradnikov, ki obvladajo slovenski jezik. Upamo, da je obisk delegacije beneških Slovencev pri predsedniku deželne vlade Furlanije-Julijske krajine prvi korak k postopnemu urejanju problemov in upravičenih zahtev beneških Slovencev.
Slovenske in jugoslovanske oblasti podpirajo konkretne zahteve beneških Slovencev. Zavzemamo se za enak tretman Slovencev v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine. Smatramo za neustrezen položaj, da je slovensko prebivalstvo v republiki Italiji glede na obseg pravic razdeljeno na tri kategorije, od katerih so beneški Slovenci skorajda brez narodnostnih pravic.
Po mnenju izvršnega sveta je potrebno prvenstveno podpirati vsa tista prizadevanja in dejavnosti beneških Slovencev, preko katerih žele ohranjevati svoj jezik, kulturo in druge narodnostne posebnosti".
(Delo, 7. maja)
Ob 20-letnici smrti Franceta Marolta
To kar je bil konkretno za slovensko Koroško dr. Cigan, je bil France Marolt za celotni slovenski prostor, namreč ljubitelj ljudske glasbene tvornosti in gojitelj njenih prvinskih vrednot.
O Francu Maroltu je Ivan Silič v Primorskem dnevniku napisal toliko lepih vrstic, da je prav, če jih Naš tednik povzame za naše bralce. To pa še tembolj, ker živi izven domovine se marsikateri pevec Akademskega zbora, ki ga bo vsebina teh vrstic v mislih ponovno združila s Francetom Maroltom. (Op. ured.)
Dne S. aprila 1951 je prenehalo biti srce, ki se je z gorečo ljubeznijo posvetilo slovenski glasbi, še posebej ljudski glasbeni tvornosti, do katere je v svojem iskrenem utripu znalo najti pravo
pot v odkrivanju njenih prvinskih vrednot, njenih značilnosti in lepote. To srce je živelo v stalni zagnanosti in izžarevalo neko svojsko moč, ki je pritegovala in osvajala ter imela še poseben vpliv na mlade ijudi, polne mladostnih hotenj, zdrave življenjskosti, ustvarjalne razboritosii in volje do dela. Ta mladina dvajsetih in tridesetih let, ponosna na svojo mlado in napredujočo univerzo, s pogledom uperjenim v bodočnost, zavedajoč se, da nam je bila preteklost v razvoju mačehovska in da je treba v marsičem pohiteti, dati od sebe in doprinesti h kulturni skupnosti čim več, ta mladina, prežeta z mladostnim duhom, željna stvariteljske dejavnosti in pevske lepote, je kaj kmalu našla poosebljenje svojih stremljenj v bodočem mentorju in dirigentu Francetu Maroltu — ustanovitelju znamenitega Akademskega pevskega zbora.
Do danes je ostal nenavadno živ spomin na obdobje delovanja tega zbora in njegovega dirigenta ne le v srcih vseh njegovih pevcev in tistih ljubiteljev slovenske pesmi, ki so polnili dvorane v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Škofji Loki, Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, Ptuju, v Murski Soboti in drugod, temveč še pristna in močna doživetja, ki jih je Marolt razdajal s svojim zborom, kakor v odjeku prenašajo še na današnje pevske vrste, tako da je Maroltovo delo v bistvu še danes prisotno pri celotnem našem zborovstvu; le-to izmerja svojo vrednost ob primerjanju dosežkov njegovega zbora, saj je postavil kriterij, ob katerem še vedno merimo razvoj ali upadanje, umetniško prisotnost ali izumetničeno lepotičenje.
Prvi koncert 1929
Po predhodnih bolj ali manj priložnostnih nastopih in koncertih je Marolt APZ po triletnem obstoju leta 1929, ob 10-letnici univerze, pripeljal do izredne višine, da je na koncertu z izbranimi deli sodobnih avtorjev, tako po sestavi programa kakor po glasovni usposobljenosti in po_ visoki stopnji muzikalne kultiviranosti ter svežine poustvarjalnega oblikovanja, vzbudil zanimanje pri takratni kritiki in pri poslušalcih; pri zadnjih je takoj vzpostavil živ stik. Spored je skušal prikazati razvojno ustvarjalno pot prvih tridesetih let: od Deva in Pavčiča preko Škerjanca, Ravnika, Premrla, Lajovica, Adamiča in Kogoja do Osterca in Ukmarja.
Pomembnost Maroltovega dela lahko zasledujemo v štirih glavnih postavkah: kot idejnega pobudnika in realizatorja programskih konceptov, kot pevsko-tehničnega pedagoga, kot diri-genta-poustvarjalca in kot znanstvenika.
Koncert pesmi A. Foersterja
Programski koncept, ki ga je Marolt postavil in zbor osvojil, se od sodobne ustvarjalnosti usmeri tudi v preteklosti: na slovensko ljudsko glasbeno tvornost in na nekatera pomembna ustvarjalna obdobja oziroma na posamezne avtorje, ki so odločilno posegli v razvoj slovenske glasbe. Tako je leta 1932 — po triletnem zastoju zbora — nadaljevalo delo v tem cilju ter nam naslednje pomladi tako rekoč odkril Antona Foersterja, ki so ga takratne razmere potisnile v ozadje, čeprav je s svojim delovanjem kot skladatelj, pe-dagog, pisec teoretičnih del in kot umetniški izvajalec odločilno pripomogel k nadaljnjemu glasbenemu razvoju pri nas. Marolt ga je v svoji študiji prikaza! v novi luči in njegovo visoko ovrednoteno ustvarjalnost potrdil s svojim zborom.
e Skupina izraelskih arheologov, ki jih je vodil dr. Dan Behat, je odkrila v starem delu Jeruzalema ruševine starodavne palače, ki je pripadala kralju Herodu. Gre za zunanje zidove, ki so dolgi 400 metrov. Ugotovili so, da je bila palača večja, kot so strokovnjaki doslej mislili, vendar je skoraj nemogoče, da bi od palače ostalo kaj več kot zidovi, ker so jo v srednjem veku križarji Popolnoma uničili in nato zgradili na istem kraju novo palačo.
Koncert slov. ljudske pesmi
V	nadaljnjem se je Marolt posvetil slovenski ljudski pesmi; prikazal jo je na dveh koncertih: leta 1934 pesem Korotana in Bele krajine, torej dveh geografsko diametralno nasproti si ležečih slovenskih etničnih krajnosti in z ozirom na različna kulturno-vplivna območja tudi dveh stilno se razlikujočih tipov ljudske glasbene tvornosti. Naslednjega leta pa je bila na vrsti pesem, ki se je izoblikovala v slovenskem delu panonskega območja, na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem. Tako je Marolt načrtno zajel in z zborom prikazal celotni slovenski kulturni prostor, na katerem se je oblikovala ljudska pesem.
Ustanovitev Glasbeno-narodnega instituta
V	tem času je APZ izdal zbirko »Belokrajin-skih", ki jih je na Maroltovo pobudo priredil Matija Tomc. Marolt je povabil k sodelovanju tudi nekaj drugih skladateljev. Več priredb, ki jih je zbor izvajal, je ostalo v rokopisih, predvsem Maroltovih in Tomšičevih. Prvi koncert je dopolnjevala Maroltova poljudno znanstveno napisana študija o ljudski pesmi s posebnim poudarkom na Koroško in Belo krajino, drugi koncert pa je sprožil potrebo po obravnavanju ljudske pesmi s širšega vidika. Tako je nastala zajetna brošura petih avtorjev. Oba koncerta sta vzbudila v kulturni javnosti širom po Sloveniji močan vtis. Ob spoznanju, da Maroltovo delo pravzaprav daleč presega običajne koncertne priprave in da je z znanstvenim pristopom odprl nove vpoglede v preteklost ljudske glasbene tvornosti, se je porodila ideja za ustanovitev institucije za nadaljnje znanstveno proučevanje in seveda tudi zbiranje ljudskega glasbenega gradiva — Folklornega inštituta Glasbene matice, kasneje Glasbe-no-narodopisni inštitut, ki ga je ustanovil in do konca svojega življenja vodil France Marolt. Tako je položil temelje znanstvenemu glasbenemu narodopisju pri nas.
Naslednji korak je bil v XVI. stoletje:
Dela Jakoba Gallusa na eni, protestantska pesem na drugi strani — tam visoka umetnost predstavnika tedanje evropske glasbene ustvarjalnosti, tesno ob strani tedanjih velikanov Palestrine in Orlanda Lassa, tu skromna pesem iz protestan-tovskih pesmaric, porojena v obdobju, ko so socialne krize in vsestranske stiske silile obubožano ljudstvo k uporom in sprožile pri nas versko gibanje — reformacijo. Pet pesmi, ki so izšle v Pesmarici 1584. leta je, seveda na pobudo Franceta Marolta, priredil Matija Tomc, Marolt sam pa je v zgodovinskem orisu skušal čim bolj nazorno prikazati stanje in duha tiste dobe ter pojasniti pogojenost tedanjih ustvarjalnih teženj, ki si v tem primeru stojita v stvarnem nasprotju.
Slovenska glasba od XVI. stoletja
Po pregledu desetletnega dela, ko je zbor iz svojega načrtno pripravljenega repertoarja lahko pokazal v svojem koncertnem programu razvojno pot slovenske glasbene ustvarjalnosti od XVI.
Poročali smo že, da bo v nedeljo, 23. maja, ob 19.30, v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, gostovalo v celovškem Mestnem gledališču, Slovensko operno narodno gledališče v Ljubljani.
Ljubljanski operni umetniki bodo uprizorili opero v štirih dejanjih
Katarino Izmajlovo
ruskega komponista Dimitrija Šoštakoviča.
VSEBINA OPERE:
1.	dejanje:
Katarina Izmajlova, trgovčeva žena je s svojim možem — slabičem — nezadovoljna in nesrečna. Vendar se mu ne upa upreti; preveč se boji svojega tasta, starega, gospodovalnega Borisa Timofijeviča Izmajlova, trgovca, ki strahuje hišo in tudi vso okolico. Zinovij Borisovič Izmajlov, njegov sin in Katarinin mož mora na pot; ogledati si mora neki oddaljeni mlin. Surovemu hlapcu Sergeju se posreči vzbuditi v Katarini strast. Od strasti obsedena Katarina se ne zmeni za previdnost in se vsa predaja ljubezni.
2.	dejanje:
Boris zasači Sergeja, ki pleza ob zori iz Katarinine kamre. Ukaže hlapcem, da ga zgrabijo in nato prebičajo. Katarina zastrupi starca Borisa s podganjim strupom. Medtem ko se predaja Sergejevi ljubezni, se ji prikaže duh umorjenega. Zinovij se vrne in očita ženi nebrzdanost, o kateri je slišal; končno jo udari. Katarina pokliče Sergeja na pomoč. Skupaj ubijeta Zinovija in zakopljeta truplo v kleti.
Katarina in Sergej se skleneta poročiti. Na svatovsko gostijo je povabljena vsa vas. Po naklučju odkrijejo v kleti truplo. Katarino in Sergeja zapro.
stoletja, od Trubarja in Gallusa preko Foersterja in predstavnikov moderne glasbe Adamiča, Lajovica in Ravnika do Kogoja ter najznačilnejših ljudskih pesmi, ki so nastale v raznih obdobjih na vsem slovenskem etničnem prostoru, je Marolt zastavil novo delo. Prav v istem času, ko so se zgrinjale nad Evropo temne sence vojne nevarnosti, se je lotil programa, ki ga je narekovalo naše buditeljsko obdobje: preporoda in čitalnic do prehoda v „Nove akorde" — revije, okoli katere se pojavijo nove ideje, novi umetnostni nazori. Dela naših najbolj popularnih avtorjev so pod vtisom vse bolj žive slutnje, da bomo kmalu morali braniti svojo zemljo, izzvenela v ognjevito navdušenje: obudila so prirojeno in na dnu nekje tlečo ljubezen do rodne grude.
To je bilo tudi zadnje poglavje na poti uresničevanja programskega okvira, kajti slediti bi morala ustvarjalnost v dobi „Novih akordov", tipične osebnosti slovenskih sodobnih ustvarjalcev, primerjalni program s podobnimi ustvarjalnimi obdobji jugoslovanskih in drugih slovanskih narodov ter podobno v tem smislu, kar pa je preprečila vojna.
Glasovna in muzikalna vzgoja
Kakor pri programskem načrtovanju in njegovem uresničevanju, se je Marolt držal načela, ki ga je s svojo požrtvovalnostjo vcepil tudi vsem svojim pevcem, da je namreč glasba resno in smotrno delo, ki terja resnega prizadevanja in nesebičnega napora tudi pri ostalem delu: pri natančnih pregledih in ugotovitvah pevskih sposobnosti pri sprejemanju kandidatov, njihovem glasovnem šolanju in spremljanju njihovega napredovanja; za to je skrbela dveletna ali enoletna — po sposobnosti posameznikov — pevska šola, v kateri je bil on sam edini učitelj. Kajti brez glasovne vzgoje ne bi bilo mogoče doseči izredno visoke glasovne popolnosti v vseh zvočnih zahtevah, kakršne je Marolt postavljal za uravnovešenost in zlitost v vseh dinamičnih stopnjah in tanjčinah. Druga važna oziroma pomembnejša plat prizadevanja je bila muzikalna vzgoja, ki je pričela pri prvi fazi in se nadaljevala v postopno vpeljevanje v gradbo. Ob tehnični dovršenosti in muzikalni prežetosti je na trenutke prišlo do edinstvenega spoja z dirigentom, ko je ta lahko s svojo sugestivno močjo pritegnil celoten zbor v pristno improviziranje. Od tod toliko kipeče, žive muzike.
Maroltovi učenci
Maroltovo delo je imelo občuten vpliv, saj je v razdobju 15-letnega delovanja obiskovalo in se vežbalo nekaj pod tisoč pevcev in pevk — kratko dobo je deloval tudi ženski zbor — ki so se razlili v razne kraje, kjer so mnogi podpirali in širili smisel za lepo petje. Drugi so zanesli smisel za resno delo na tem področju v razne glasbene institucije: Rado Simoniti kot dirigent opernega zbora, kasneje kot dirigent znamenitega „Srečka Kosovela" in nazadnje kot dirigent zbora Slovenske filharmonije; Makso Pirnik, ki je dosegel presenetljive uspehe z mladinskim zborom na šoli na Rakeku, pozneje partizanski zborovski organizator, dirigent in pedagog in nazadnje pedagog in dirigent dekliških zborov na tolminskem učiteljišču; Peter Lipar, dirigent zbora „F. Prešeren" v Kranju; Milko Skoberne kot dirigent zbora RTV Ljubljana in drugi.
4. dejanje
V	prehodnem taborišču za kaznjence. Katarina se ponoči splazi k Sergeju. Koprni od hrepenenja po njem. Njemu pa ni več mar zanjo, pač pa se trudi okrog mlade jet-nice Sonjetke. Sonjetka mu obljubi, da bo njegova, če ji prinese Katarinine tople nogavice. Za svojega ljubega Katarina rada sezuje tudi nogavice. Ko pa se Sonjetka ponaša z njenimi nogavicami in ko Katarina spozna resnico, plane na tekmico in se skupaj z njo vrže preko trhle ograje mostu v deročo reko. Obe utoneta, kaznjenci pa se postavijo v vrste in nadaljujejo pot v Sibirijo.
Podelitev nagrade »Vstajenje*
V	prostorih Slovenskega kluba v Trstu je bila skromna slovesnost ob podelitvi nagrade „Vsta-jenje“ tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. Nagrada (70.000 lir, okoli 2800 šil.) se podeljuje vsako leto tistim pisateljem v zdomstvu, oziroma zamejstvu, ki se odlikujejo v oblikovanju slovenske besede.
Po uvodnih besedah prof. Peterlina in prof. Jevnikarja, predsednika komisije za nagrajevanje, je prof. Marija Kacinova prebrala kratko oceno Pahorjevega umetniškega ustvarjanja, člana radijskega odra Žerjal in Opelt pa sta prebrala dva daljša odlomka iz Pahorjevih knjig ..Nekropola" in »Skarabej v srcu".
Na koncu je spregovoril pisatelj sam. Med drugim je poudaril misel, da mora tudi slovenski človek v zamejstvu postati subjekt svoje u-sode in ne sme izgubiti vere vase; kajti tudi za majhne narode, oziroma manjšine je danes svetovna javnost izredno občutljiva, kakor nam je dokazal primer obsojenih Baskov. V tem duhu, je izjavil pisatelj, sprejema nagrado »Vstajenje", ki simbolizira tudi po samem naslovu vero v življenje.
V nedeljo ljubljanska Opera v Celovcu
SLOVENCI
doma in po aoetu
60 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA
V	nedeljo, 6. februarja 1911, sicer ni bilo snega, bilo pa je precej mraz. In prav tistega dne sta si na Remšniku obljubila večno zvestobo Genovefa in Jožef Oojnik. Do pred kratkim, ko sta praznovala biserno poroko, sta obljubo držala, kaže pa, da je tudi v prihodnjih letih ne mislita prelomiti.
Dvainosemdesetletna Genovefa in sedemin-osemdesetletni Jožef živita v Spodnji Kaplji nad Ožbaltom ob Dravi. Sta kmetovalca in še zelo pri močeh. Kljub dokaj visokim letom opravlja Genovefa vsa dela, Jožef pa še danes celo zidarjem pomaga.
V	zakonu se je slavljencema rodilo sedem otrok — štirje fantje in tri dekleta. Eden od njih je umrl, šest — trije fantje in tri dekleta — pa jih še živi.
UMRLA STA V ARGENTINI
Pri fotografiranju bariloških lepot z letala, le-to je iz neznanih vzrokov strmoglavilo na gore ob reki Limayu in se vžgalo, sta se smrtno ponesrečila Jože Poznič iz Buenos Airesa in njegov nečak Janko Prešeren iz Comodoro Rivadivie. Obe trupli so prepeljali v Buenos Aires, kjer so jih položili k zadnjemu počitku na pokopališču v Vil-legas, kamor so ponesli prijatelji z univerze Poz-ničevo (bil je profesor srednješolskega tečaja), slovenska mladina pa Jankovo krsto do groba. Tam so se od pokojnikov poslovili prof. Alojz Geržinič; v imenu sošolcev in profesorjev na Ukrajinski univerzi P. Fajdiga, v imenu Jankovih tovarišev in podjetja, kjer je bil uslužben pa Franc Homovec.
PRIZNANJE SLOV. DIJAKINJI IN ŠOLI V TRSTU
Pred kratkim so na srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu podelili eno zimed študijskih štipendij „Federico Motta Editore", ki jih ta založba podeljuje najboljšim učencem v vsej Italiji. V Trstu je štipendija pripadla slovenski dijakinji Suzani Pertot, ki je po doseženih uspehih prva v Furlaniji-Julijski krajini, v vsej Italiji pa druga z malenkostno razliko za prvo. Svečanost je bila ob navzočnosti šolskega skrbnika, ravnatelja prof. dr. Edmunda Žetka ter vseh profesorjev.
Založba Anselmo in Virgilio Motta je to štipendijo v znesku 60.000 lir ustanovila pred šestimi leti v spomin na očeta kom. Federica in je izrecno namenjena najboljšim učencem prvih razredov nižjih srednjih šol, in sicer za vsako pokrajino po ena.
Celjska „Nova mladika** ozelenela
V januarju 1971 je pri Mohorjevi družbi v Celju ponovno začela izhajati družinska kulturna revija Nova mladika.
Ta revija, ki letos izhaja že drugo leto, obravnava v svojih mesečnih številkah aktualna in pereča vprašanja našega z dvomi in problemi prenapolnjenega osebnega in družinskega sodobnega življenja. Poleg tega nam prinaša tudi prijetno leposlovno čtivo, ki zadovolji še tako zahtevnega bravca. Ni pa namenjena samo bravcem v Sloveniji, saj v svoji vsebini razkriva tudi manjšinske probleme zamejskih Slovencev. V četrti številki je Nova mladika predstavila bravcem v Sloveniji koroškega Slovenca v njegovem kulturnem in političnem življenju.
Mesečnik Nova mladika je v prodaji tudi v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, kjer lahko dobite tudi izvode prvih petih številk.
Kulturna družinska revija Nova mladika izhaja vsa kmesec, celoletna naročnina stane 100.—, posamezna štev. pa stane 10.— šil.
Nova mladika si išče prijateljev tudi pri vas, dragi koroški rojaki!
STALNA RAZSTAVA GORŠETOVIH DEL NA KOROŠKEM
Kipar France Gorše se je te dni vrnil iz Amerike v Evropo čez Rim ter odpotoval na Koroško v Korte. V tamkajšnjem zapuščenem župnišču pripravlja prostor kot galerijo za zbirko svojih del, ki jih je ustvaril že med svojim lanskim bivanjem na Koroškem. To bo stalna razstava njegovih del, ki jo odpre za javnost prve dni junija. V Ljubljani se je sestal s slikarjem Mihom Malešem. Še te dni je obiskal svoje prijatelje v Trstu.
- Ljudsko štetje 1971 ter libuška praksa
P,Uma bcatcev:
SPOŠTOVANIM UREDNIKOM „NAŠEGA TEDNIKA11
Dovolite, da vam izrečem nekaj besed spoštovanja.
Prebral sem zadnjo številko (štev. 20) vašega glasila, in ker mi je zelo ugajala, sem se odločil, da vam takoj pišem. Kar po vrsti:
Vaše poročilo o občnem zboru koroške socialistične stranke je polno odličnih kritičnih misli. Kar so v aferi .Gorenje’ zatajevali vsi nemški koroški časopisi (strankarski in t. im. neodvisni) ste vi — sicer ne prvi krat — odkrili. Oblastem na Koroškem ni ugajalo, da bi se v večinoma slovenskem področju okoli Pliberka priselilo močno podjetje — povrhu še iz Slovenije. In sicer iz dveh razlogov:
1.	S tem bi število malih podjetij v tem področju bilo ogroženo, delovna sila bi postala dražja, ne bi je mogla različna podjetja v drugih področjih poceni izžemati.
2.	Prebivalstvo ne bi bilo prisiljeno dnevno migrirati ali sploh emigrirati iz domačih krajev, bilo bi bolj strnjeno, raznarodovanje pa bi bilo otežkočeno.
Sploh pa bi industrializacija spremenila zaostalo lastniško strukturo v teh področjih. Oblasti so v primeru Gorenja dokazale, katere interese zastopajo: namreč te nekakšnega abstraktnega .gospodarstva’ (die Interessen der „Wirtschaft“), ne pa interesov delovnih ljudi. Odlična pa je misel, da je argumentacija našega (oz. bolje rečeno — njihovega (!) deželnega glavarja zelo podobna tej vseh rasistov po svetu, bodisi južnoafriškim, bodisi ameriškim ali arabskim. Tu namreč postaja jasno, da rasizem ni privilegij koroških nemško-nacionalcev, temveč da je nujen privesek vsakega nedemokratičnega, zatiralnega, nesocialnega režima. Zato koroški Slovenci nikoli ne smemo pozabiti, da so naši duhovni in moralni, resnični zavezniki vsi zatirani, izžemani, diskriminirani, demokratični ljudje na tem »dolarskem" svetu! Saj poznamo lepo zgodbico o „dveh ekstremistih". Jasno je: mi se borimo za to, kar nam pristaja, oni pa se borijo proti temu! Ampak, saj se ni treba čuditi takim zgodbicam, kajti: to je logika vseh oportunističnih in mlačnih strank!
Ne SPO in ne QVP ne moreta biti zaveznik koroških Slovencev v boju za enakopravnost — mislim, da smo v tem pogledu enega mnenja!
Pritrditi moram tudi vašemu komentarju „Ob ljudskem štetju". Kar nespretni nacionalistični učitelji in drugi nestrpneži s precej sumljivo miselnostjo dan na dan dokazujejo s svojimi izpadi, za to skrbi oblast na tihem že nad desetietja: za raznarodovanje in germanizacijo Slovencev na Koroškem.
Prihajali so ter ponekod še prihajajo razni tako imenovani števni komisarji, ki obiskujejo hiše ter izpolnjujejo popisne pole za ljudsko štetje 1971. Koroški Slovenci smo ponovno zavzeli stališče do teorije ter prakse ljudskih štetij na Koroškem, predvsem na južnem Koroškem. Seznanili smo naše deželne in državne očete ter očake z nedostatki glede vprašanja po občevalnem jeziku, obsojamo pripombe Kreiskega ter Heimatdiensta o narodno političnem pomenu tovrstnega štetja ipd. Pač zato, ker se ne „čutimo“ zapostavljene, temveč ker nas dejansko zapostavljajo!
To naj dokaže naslednji primer!
V Libučah se je pojavila števna komisarka, katero je pooblastila občina, da bi štela libuške duše. Med drugim je vpraševala po občevalnem jeziku. Mnogo jih je menilo, češ da se poslužijo tako slovenskega kot
OBJAVA
Svet Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem
RAZPISUJE POČITNIŠKO PRAKSO za slovenske zamejske študente medicine'in dijakinje srednjih medicinskih šol.
Za podrobnejše informacije pišite na naslov: Ravnateljstvo Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem.
Direktor:
prim. dr. Jurij Zalokar
nemškega občevalnega jezika. — Tudi meni je stavila vprašanje glede občevalnega jezika. Dejal sem, da občujem v obeh deželnih jezikih, zavedajoč se dejstva, da se občevalni jezik ne da istovetiti z materinskim jezikom.
Pa se je pripetilo tole:
Komisarka (ime je uredništvu znano!) me vpraša, katerega jezika se večinoma poslužujem (dobesedno: „Koj je ubervviegend tvaja umgongsproha?). Dejal sem: slovenščina! Pa ti je napisala: Umgangssprache: slowenisch-deutsch...
Bistvena in odločilna pa je mislim ugotovitev, da dosegajo oblasti svoje želje le tako dolgo, dokler je slovenski človek v tej deželi socialno zatiran in odvisen. Kajti sicer bi bilo nešteto več takih, ki bi se — nacionalističnim učiteljem, podjetnikom, trgovcem in žandarjem navkljub — priznali za Slovence. Boj koroških Slovencev mora torej nujno poseči na socialno področje, mora postati boj proti nepravičnim, izžemal-nim in gospodarskim strukturam!
Konec komedije! Prične se tragedija!
Ako se primerjajo rezultati zadnjih ljudskih štetij, spoznaš 7 (sedem!) jezikovnih kategorij, ki sestavljajo južnokoroški jezikovni aieršpajs: slovenščina, nemščina, Vindiš, slovenisch-deutsch, deutsch-slovenisch, slovenisch-vindiš, vindiš-deutsch ... Marsikateri si je gotovo svojo glavo belil, po katerem biološkem procesu se množijo svojevrstni koroški „narodi“. Pa smo ugnali hudiča — vsekakor v Libučah!
Števni komisarji obogatijo vprašalne pole s filozofskimi vprašanji, kot v našem primeru „uberwiegend“. Iz tega se skuha svojevrstna jezikovna juha, hajmatdienst pa govori o evropejski miselnosti koroških možganov. Mi pa dobro vemo, da so to metode, po katerih nas skušajo decimirati, številčno razkosati in s tem slabiti celotno slovensko narodno telo na Koroškem. Poznamo direktorja Einspielerja ter njegove strokovne nazore o narodnostnih skupinah, preseda nam hajmatdinstov nagon, po nastavljanju, poznamo mnenje Kreiskega o ljudskem štetju, ko sta naša dva zastopnika govorila o ugotavljanju manjšine.
Zato zahtevamo:
B da naj župan pliberške občine, kot šef Pliberškega občinskega urada, da gotove primerne napotke;
0 da se popravi (=korektna izpolnitev vprašalnih pol!), v kolikor je to še mogoče;
n da se slovenska frakcija v pliberškem občinskem odboru pozanima za to zadevo ter da skuša dodati svoj delež k razčistitvi tega vprašanja — v kolikor ji je seveda po raznih členih ter zakonih omogočeno ter dovoljeno.
Ne vem, če se je dotična števna komisarka namenoma privoščila vprašanje „uberwiegend". Pač pa vemo, da pomeni tovrstno postopanje diskriminacija koroških Slovencev; prav tako nam je dobro znano, da gotovi domovinski krogi kaj takšnega želijo, ker hočejo našo narodno smrt!
Janko Kulmež
Zabavna in hkrati informativna sta komentarja „Ob robu povedano". Čuda, da ni podpisan kralj Matjaž. Očitno ste ga odpisali in obrnili svoj pogled v temne gozdove, v skrivališče svobodoljubnih razbojnikov, v kraljestvo Robina Hooda.
Dosti besed!
S spoštovanjem
Jože Messner, Dunaj (bivši dijak Slovenske gimnazije)
LIBUČE
Mladina SPD „Edinost“ v Pliberku vabi na
DOMAČO KULTURNO-DRUŽABNO PRIREDITEV
ki bo dne 30. majnika (binkoštna nedelja), pri Marinu v Libučah.
Pričakujejo vas mladi domači igralci z igro »Mutasti muzikant11 ter pevci-domačini, za ples pa vam bodo godli znani muzikantje Celjski fantje.
Domačini! Mladina! Pričakujemo, da se boste udeležili naše prireditve v čim obilnejšem številu! Ne bo vas „grivavo“!
Društvena mladina
VABILO
Vljudno vabimo vas, vašo družino, prijatelje in znance na uprizoritev Držičeve komedije
TRIPČE DE UTOLČE
ki bo v nedeljo, 23. maja, ob pol 10. uri v farni dvorani v Št. Lipšu in ob pol osmih zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopili bodo igralci SPD »Zarja11 v Železni Kapli. Prijatelji lepe igre in zdravega humorja prisrčno vabljeni!
DOM V TINJAH vabi na
dneve srečanja
za študentke in druga dekleta
Pomlad v naravi. Vse se prebuja k novemu življenju.
Pomlad življenja. Vse je v najlepšem cvetju.
Vendar pridejo trenutki, ko se ti zdi, da je več trnja kot cvetja.
Včasih si razočarana nad drugimi in nad samim seboj.
Nihče nima časa zate.
Tudi do Boga ne najdeš pravega razmerja.
Dostikrat tavaš tjavdan brez jasne u-smerjenosti, brez mladostnega zagona in optimizma.
Včasih se ti mlado življenje izsipa iz rok kot pesek, ne kot seme.
Kar hočeš pozneje biti in veljati, si moraš pridobiti v pomladi svojega življenja.
Zato pridi na dneve srečanja v Tinje od 28. maja zvečer, do 30. maja opoldne.
Voditelj: p. Miha Žužek, D. J., Ljubljana.
Vabljene so: študentke srednjih šol od 5. letnika naprej; študentke višjih šol; druga dekleta od 16. leta naprej.
Prijave sprejemata: Dom v Tinjah in Dušnopastirski urad.
Javna zahvala!
Po srečni vrnitvi z romanja v Lurd, se iz srca zahvaljujem Bogu in božji Materi Mariji za srečno pot in božje varstvo na 4000 km dolgi poti. Prisrčna zahvala mil. g. prelatu Alešu Zechnerju za častno vodstvo romanja, za vse slovesnosti, ki jih je vodil v Padovi, Turinu, Lurdu, Arsu in Einsiedlnu. Iskreno pa se zahvaljujem avtobusnemu podjetju Štefana Sienčnika, za vso tehnično organizacijo romanja, za vso že v naprej organizirano ureditev prenočišč in prehrane, za vso razlago potovanja skozi 4 države in za vso dobroto, razumevanje in pomoč, ki jo je tako velikodušno in požrtvovalno izkazoval g. Štefan Sienčnik ml. na vsej romarski poti. Bil je res ves naš in v vsem vsakemu v pomoč. Zahvalim se tudi vsem gg. sobratom za vso pomoč na našem romanju, dalje g. Šimeju VVrulichu, pevovodji, prav tako čč. šolskim sestram in še posebno vsem 4 šoferjem Sienčnikovega podjetja.
Vam, vsem romarjem, pa prisrčna zahvala za vso vašo dobroto, potrpljenje na dolgem potovanju in še posebno za vaš lep vzgled, ki ste ga vsepovsod dali tako z vašim zglednim vernim obnašanjem, še posebno pa s pesmijo in molitvijo, ki je vsepovsod vzbujala pozornost in občudovanje in dajala svetal vzgled vere. Naj dobri Bog po Mariji Brezmadežni bogato blagoslovi vse romarje.
S prisrčno zahvalo vse lepo pozdravlja za organizacijo romanja A. Cvetko
BESEDE V PREMISLEK:
Akademija gospodinjskih šol v Si Jakobu
(Govor g. Jožeta Kopeiniga)
Drage rojakinje, dragi rojaki!
Kljub mnogim drugim kulturnim prireditvam so zaključne akademije naših gospodinjskih šol redno dobro obiskane. To je tembolj razveseljivo, ker s tem številno občinstvo zgovorno, četudi včasih podzavestno potrjuje, da sta naša narodna in verska omika še tista vez, ki nas povezuje v eno družino.
Te zaključne prireditve so prave manifestacije naroda za blaginje in svetinje, ki so bile drage našim prednikom in so prav tako potrebne tudi nam.
Vrhu tega nudijo vpogled v marljivost in skrbno delo sester in gojenk tekom šolskih mesecev.
Stari pregovor pravi: „Kaj kdor zna in velja, dokaže najbolj z delom".
To v polni meri drži za naše gospodinjske šole. Saj v resnici ničesar velikega ne uspe brez dela. Tako so naše gospodinjske šole s svojim zahtevnim poukom in vsakoletnim uspehom dobra priprava za življenje, ki je trd boj in ki tudi ničesar ne da brez truda.
Pečene kokoši pridejo samo v pravljicah z neba. Karl Mauser je nekje zapisal: „Vse, kar je vrednega in lepega, diši po potu in znoju."
Naše gospodinjske šole zaslužijo vse naše priznanje in našo iskreno zahvalo, a ta ne sme biti samo beseda, ki se tako mimogrede in poceni pove, temveč izraz naše dejanske zavzetosti in pomoči našim gospodinjskim šolam.
Vemo, da bi sestre delale tudi brez izpovedanega priznanja v blagor in korist vseh rojakov — a raje delajo, ako čutijo več odmeva in zaupanja in predvsem tudi od strani slovenskih družin na Koroškem.
Nerazumljivo je, da celo take matere, ki so se same šolale v tej ali oni gospodinjski šoli, ne pošiljajo svojih hčera sem, kjer bi se poleg strokovnega znanja obogatile tudi z domačo narodno omiko in versko vzgojo, temveč jih pošiljajo v šole, ki so našemu življu tuje ali celo nasprotne.
Kako naj naš rod požene po zdajšnjih in bodočih družinah svoje korenine v globoka tla narodne in verske tradicije, če naši ljudje sami posekajo korenine in tako onemogočijo razvoj pristnega domačega življa.
Vedno bolj se na žalost vsiljuje druga miselnost, druga kultura, ki pa je podobna papirnatim rožam. — Od daleč so lepe, ko jih pa gledaš od blizu, si razočaran, ker so samo ponarejene, in ker nimajo duhtečega vonja pristnosti.
Naše narodno življenje bi primerjal z drevesom. Drevo ima korenine, deblo in krono. Nihče ne more reči, kaj je bolj važno — ali korenine, deblo, ali krona. Gotovo je, da more močnejše deblo nositi močnejšo in bogatejšo krono, oboje pa more rasti iz močnih korenin. In drevo raste iz tal ter ima svoje življenjsko oporišče v koščku zemlje, na katerem vzklije in zrase.
Kakor drevo, raste tudi narod iz tal, to je — iz globine rodu in Boga. Od tod dobiva moči, da more kljubovati vetrovom časa, če hoče obstati in preživeti, mora imeti močne korenine, to so posamezne značajne in vodilne osebnosti in zdrave, narodno zavedne in versko prepričane družine.
Ako hoče stati pokonci kot trdno deblo, si mora zgraditi svojo moč v slogi vseh, ki so rastli iz istih tal.
Samo tako bo narodno drevo nosilo bogato krono z barvnim cvetjem in z užitnimi sadovi kulturnega življenja.
Čim težjim življenjskim pogojem je drevo izpostavljeno, tem globlje morajo biti njegove korenine. Če je izpostavljeno viharjem, razprede korenine na široko, če je izpostavljeno suši, rije globoko.
Tudi naš narod je izpostavljen vetrovom in viharjem od zunaj in bitni suši, ki ne o-groža samo naših svetinj, temveč celo naš obstoj.
Zato moramo na široko in globoko razpresti svoje korenine in se okleniti trdnih tal, ki nam bodo mogle v še tako neugodnih časih dati zadostno oporo.
Menim, da je čas, da se naš rod in narod osvesti in da se zavestno vrašča v svoje osnove, iz katerih poganja naša bit in naše pristno življenje. To je tembolj potrebno, ker se porajajo sproti novi modni nazori, tvegane ideje in ideologije in razni -izmi, ki na tihem podkopavajo tiste vrednote, ki so od vsega začetka bistveno in osnovno
oblikovale našo narodno kulturo in brez katerih bi naše narodno-kulturno življenje u-sahnilo.
Gre za to, kako vskladiti moderna nazira-nja in današnji tok življenja z narodno tradicijo in vsemi njenimi vrednotami.
Načelno bo veljalo: Kdor hoče kaj novega ali boljšega ustvariti, se mora ozirati tudi na celoten organizem narodnega drevesa. Drugače se lahko zgodi, da si bo sam posekal korenine in potem zastonj gledal v krono, kdaj bo obrodila boljše sadove.
NI VSE NOVO ŽE DOBRO, KER JE NOVO,
IN TUDI NI VSE STARO SLABO, KER
JE STARO.
A velja tudi obratno!
Nekdo je dejal, da je resnica tako zatemnjena in laž tako utrjena, da moremo resnico spoznati le, če jo ljubimo.
In ta resnica je, da ima tudi naš narod isto dostojanstvo kot drugi in svojevrstno barvitost v mozaiku narodov, četudi je majhen, zaničevan, preziran in nezaželen v zboru drugih in močnejših.
Kakor je posamezni človek ustvarjen po božji zamisli in podobi, tako tudi vsak narod v svojem življenju in kulturnem udejstvovanju odraža božje stvariteljsko bogastvo.
V teh osnovah je zasidrano njegovo do-
stojanstvo in poslanstvo vsakega naroda tudi našega.
Imejmo zato več zdrave samozavesti in svetega ponosa na versko-kulturne svetinje našega naroda in ostanimo jim tudi zvesti.
Naše gospodinjske šoie opravljajo med drugimi slovenskimi ustanovami to nakazano poslanstvo.
A zakaj le je tako maio odmeva pri naši mladini in na žalost tudi pri starših naše mladine?
Nisem hotel širiti pesimizma, naprošen sem bil, da spregovorim besede v premislek. In če že razmišljamo, se nočemo lagati samemu sebi.
Hotel sem spodbujati k zavestnemu narodnemu, kulturnemu in verskemu življenju, da ne bodo drugi, medtem ko mi spimo, napisali na prag naših domov:
Tu so nekdaj živeli ljudje,
ki so zaslužili naše občudovanje,
ker so bili ukoreninjeni v sočnih tleh rodu
in Boga,
ker so bili močni v slogi kot deblo hrasta, zato smo jih zavidali zaradi njihove lepe in
bogate krone.
Da bomo želi priznanje vseh dobromisle-čih in naklonjenih še kot živ in ustvarjalen narod, bo potrebno, da se držimo nauka našega velikega pesnika Otona Župančiča:
Stoj, kot drevo brez zavetja!
Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar, dalj gre oko.
Jubilejni sejem „Alpe- Jadran'
Letošnji mednarodni vzorčni sejem „Alpe-Ja-dran" v Ljubljani je nekako jubilejni, saj je že deseti; prvi sejem „A!pe-Jadran“ je bi! že v začetku 1960. Eno desetletje v gospodarskem razvoju in političnih odnosih v državah in deželah na ozemljih, ki se na njih razvijajo raznovrstni pretežno gospodarski odnosi v okviru dejavnosti „A!pe-Jadran“ pomeni veliko. Avstrija, Italija in Jugoslavija na alpskem sveiu gorskih pokrajin in na robu Gornjega Jadrana ustvarjajo z odprtimi mejami in liberalizirano trgovino posebno evropsko pokrajino, ki ima svoje značilnosti, ustrezne značaju ljudi na teh ozemljih. Predvsem so v središču te dejavnosti Alpe-Jadran vsi Slovenci, dalje sicer nekoliko na robu, toda že mnogo več kot prej pritegnjeni Furlani, nato trgovsko podjetni tržaški in goriški Italijani in končno južno-zahodni Avstrijci.
Letošnji sejem je odprl zvezni sekretar Jugoslavije Muhamed Hadžič. Kajpada je tudi letos okoli 330 razstavljavcev popolnoma pokrilo vse razstavne prostore Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Ker je edini izmed vseh mednarodnih sejmov Gosp. razstavišča vzorčni sejem „Alpe-Jadran" splošni sejem potrošnega blaga za široke kroge, pokriva razstavljeno blago tudi letos vse obsežne prostore med razstavljalnimi halami razstavljeno blago, in sicer tako imenovane male mehanizacije; to je večidel namenjeno kmečkim obdelovalcem, ki je na jugoslovanski strani še zmerom obremenjeno s prevelikimi carinskimi obremenitvami. Sejem „Alpe-Jadran“
pa dopušča vsaj v okviru sejma majhen oddih, majhno zakonito špranjo v carinski barieri.
Udeležba držav, ki razstavljajo na sejmu »Alpe-Jadran" je precejšnja. To je zasluga ugodne geopolitične lokacije ljubljanskega razstavišča, združenega seveda s trdim organizacijskim delom slovenske gospodarske zbornice, ki organizira vsakoletni „A!pe-Adria“ po naročilu Slovenije in Hrvaške.
Razstavljavcev je seveda največ iz treh držav ustanoviteljic sejma in sicer 103 iz Jugoslavije, 112 iz Italije in 60 iz Avstrije. Kot zanimivost bi bilo zabeležiti letos prvi nastop Madžarske na tem sejmu. Iz tega nastopa pa pravzaprav odseva namen sedanje Madžarske se še bolj gospodarsko odpreti ne samo na turističnem področju raznim gospodarskim dejavnostim s sosednimi državami trikotnika „Aipe-Jadran“.
Vrednost letošnjih zneskov se je letos povečal za 20 odstotkov na okoli 85 milijonov šilingov. Avstrijski delež je na ravni 14,000.000 šil
Blagovne liste razstavljenega blaga so v glav nem iste kot lani, le jugoslovanski predlog izra ža željo, da bi se povečanje izrazilo v dopolnilo vključitvi živine, mleka, izdelkov iz gume, za avstrijski del v dejavnosti „Alpe-Jadran“ pa naj bi bilo vključeno več jugoslovanskih kovinskih izdelkov, več sadja in sadnih pulp. Kot lani je do pustna udeležba razstavnih podjetij iz vse Jugo slavije in ne samo iz obmejnih slovensko-hrva ških pokrajin.
Kemični obroč pred ofenzivo
MAJSKO VARSTVO SADNEGA DREVESA
Varstvo sadnega drevja v tem mesecu je pomembno, saj moramo zatreti bolezni in škodljivce, kot so škrlup, pepelasta plesen, listne uši in rdeči pajek.
■ Škrlup je najbolj razširjena in najbolj škodljiva glivična bolezen jablan in hrušk, zaradi katere moramo izvajati redno pomladansko in poletno škropljenje, da bi preprečili sušenje listov in propadanje sadja.
Pri tej bolezni najdemo na listju zelenkaste površinske pege, listje se zaradi tega suši. Na plodu so vidne rjavkaste ali črn-kaste pege, plodovi ostanejo drobni in iznakaženi.
Jablane in hruške zavarujemo pred škrup-lom tako, da poškropimo sadno drevje s kemičnimi sredstvi, kot so: Ditan M-45, Ortho-cid, Faltan, Cineb in Delan.
Proti škrlupu moramo večkrat škropiti in sicer takrat, ko se pokažejo zeleni lističi, pred cvetenjem in po cvetenju.
0 Mladice, listje in cvetje jablan napada tudi pepelasta plesen. Ti organi so prekriti s pepelasto prevleko. Cvetovi so zaradi tega jalovi, listi in mladice se sušijo. Proti tej bolezni se borimo tako, da okužene mladice z rezjo odstranimo in še neokužene organe poškropimo s pripravki kot so: Kosan, Karathan, Akricid in Morestan.
Kmet in vrtnar sredi maja
Dolga zima je zadržala rast vseh pridelkov; mnogih sploh ni bilo možno posaditi zaradi slabega vremena. Tudi seno je zaostalo v rasti. Posevke bomo podprli v rasti z dodajanjem manjših obrokov umetnih gnojil. Okopavanje bo letos še bolj potrebno kot sicer, ker se bodo rastline zaradi zamude razvijale v dobi, ko ni preveč padavin, zato bo ohranitev še tako majhne količine vlage mnogo koristila vsem rastlinam.
NA SADNEM DREVJU:
Tudi tu bomo morali pozorno slediti rasti, posebno glede na pojav raznih škodljivcev in bolezni. V tem mesecu se bodo pojavili razni škodljivci, ki bi utegnili napraviti občutno škodo na mladih brstih, ki so zaradi mrzle pomladi zaostali v rasti. Majskega hrošča je letos prav malo.
NA VRTU:
bomo ob potrebi zalivali zelenjavo in začeli s saditvijo sadik paradižnika in drugih vrtnin. V primeru vlažnih dni bomo sledili razvoju glivičnih bolezni tako na paradižniku kot na krompirju in bomo takoj škropili z modro galico. Paziti moramo na pojav koloradskega hrošča, ki utegne napraviti občutno škodo tako na krompirju kot na paradižniku.
V HLEVU:
Živino bomo puščali na prosto, da se privadi na sončne žarke. To privajanje mora biti postopno. S tem pripravljamo živino na pašno dobo.
KOŽENTAVRA
Ivan in Rozalka Mlečnik naznanjata, da se je poročila njuna hčerka Lučka-Marija z g. Romanom Gorjupom, slovenskim rojakom — kanadskim državljanom. Istočasno sta starša obhajala z njima 30-letnico poroke.
NAŠA REVOLUCIJA VERA — UPANJE — LJUBEZEN
Mladinski dan
6. JUNIJ 1971
SELE
Pevske vaje za mladinski dan: Pliberk: v farni dvorani, 25. maja;
vodi g. prof. Jože Ropitz Št. Primož: pri Voglu, 2. junija;
vodi g. prof. Jože Ropitz Št. Janž: pri Tišlarju, 26. maja;
vodi g. župnik Maks Mihor Št. Jakob: v farni dvorani, 3. junija;
vodi g. župnik Maks Mihor
n Listne uši napadajo mladice, stebla in listje. Listje se začne zvijati, kodrati in rumeneti. Spomladanski in poletni pojav teh uši zatiramo s pripravki: Metasystox, Sy-stox, Ekatin, Anthio ali Dimekron.
■ Rdeči pajek je postal hud škodljivec na jablanah in češpljah, nekaj manj na breskvah, češnjah, hruškah, ribezu in na vinski trti. Rdeči pajek sesa liste na spodnji strani. Listi so zaradi tega izsušeni in bledo rumeni, na spodnji strani pa so srebrn-kasti. Napad rdečega pajka je hud posebno v suhih in vročih letih.
Sadno drevje je potrebno večkrat po-
škropiti s kemičnimi sredstvi: Metasystox, Dimekron, Ekatin in Anthio. Rdečega pajka pa uspešno uničujejo tudi Fenkapton, Kelan in Tedion.
■ Maja bomo škropili češnje, brž ko se
bodo začeli barvati plodovi, z diazinom ali dipterexom ali lebaycidom proti češnjevi muhi. Škropivu bomo dodali orthocide ali dition ali radociram proti luknjičavosti in moniliji.
0 Ribez bomo po cvetenju poškropili proti listni pegavosti z bakrenim apnom ali dithanom M-45., proti pepelasti plesni pa s kosanom ali Karathanom. Lado Jerše
Avstrijski šiling in švicarski frank revalvirana
Na svoji izredni seji je avstrijska vlada sprejela odločitev, da se vrednost avstrijskega šilinga v odnosu na ameriški dolar z veljavnostjo od 9. maja 1971 dalje zviša za 5,5 %. Odslej velja torej 1 ZDA dolar, namesto 26 šilingov kot doslej, samo 24,75 šilinga. Avstrijska vlada bo v zvezi z revalvacijo šilinga proučevala tudi ukrepe za preprečitev morebitnih resnejših negativnih posledic te revalvacije za gospodarstvo Avstrije.
Sočasno z revalvacijo avstrijskega šilinga pa je bila z veljavnostjo od 10. maja 1971 dalje zvišana v odnosu na ZDA dolar tudi vrednost švicarskega franka, in sicer za 7 %.
V Bruslju pa so na zasedanju ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti sklenili, da uradnih tečajev valut držav članic EGS ne bodo spremenili. Vendar pa so dali zahodnonemški vladi proste roke, da lahko začasno uvede tako imenovani polzeči tečaj za nemško marko, da bi mogla s tem preprečiti nadaljnje nezaželeno preobilno dotekanje ameriškega dolarja v Zvezno republiko Nemčijo. (Glej tudi članek na 2. strani „Nemška marka..."
O mladeniču, ki zapisuje besede Buba Dilaua
Mladina se navdušuje na razne načine nad znanimi in manj znanimi pevci. Nekoč so bili „fans“ posamezniki, ki so se navduševali recimo za Franka Sinatro, kasneje smo bili priče masovni histeriji ob nastopih ansamblov „The Beatles" ali „The Rolling Stones", zdi pa se, da se je sedaj pojavila nova vrsta in sicer intelektualni fan. Tak je npr. 24-letni Alan J. VVeberman, ki se je rodil v Brooklynu, je hippie in seveda nosi dolge lase. Navdušen je nad Bobom Dyianom, ki so ga oporečniki slavili do leta 1966, kasneje pa so začeli oporekati njegovemu bogastvu, ki je začenjalo po mnenju navdušencev preveč naraščati.
Že šest let VVeberman analizira vsako besedo iz pesmi, ki jih je napisal Bob Dylan, zbira njegove posnetke, ustanovil je poseben Dylanov arhiv in zbira po abecednem redu vse besede, ki jih je pevec uporabil v svojih pesmih. Zgodilo se je celo že to, da je VVeberman stikal v Greenvvich Villageu po smeteh, ki jih je pustil Dylan v svojem starem stanovanju, da bi morda odkril kak zapis, ki bi ga zanimal kot „dylanologa“, tako namreč naziva samega sebe.
O sebi VVeberman pravi, da je bil do leta 1965 le eden izmed mnogih Dylanovih „fan-sov", kasneje je Dylan spremenil svoj stil in združil folk pesrni z rockom; tedaj se je baje VVeberman vprašal, ali se je Dylan s svojim novim načinom petja hotel odtegniti politični angažiranosti, da bi se predal lažjemu načinu brezsmiselnega petja, ali pa želi s svojim novim načinom na enigmatičen in simboličen način povedati nekaj drugega. VVeberman se je odločil za slednje in začel proučevati vse pesmi Boba Dylana. V vsaki besedi je začel gledati morebitni simbol za nekaj drugega.
Tako je sestavil svoji dve debeli knjigi, v katerih je zabeležil vse besede, ki jih je Bob Dy!an uporabil v svojih popevkah. Kdor bi
© Ameriška telovadna zveza je povabila kitajsko in vzhodnonemško ekipo na mednarodno tekmovanje, ki bo v Miamiju 5. junija letos.
® Kitajska je izstopila iz Mednarodne teniške zveze. To je storila zato, ker nameravajo sprejeti v to zvezo tudi Formozo.
želel vedeti, recimo, vrednost, ki jo daje Bob Dylan v svojem pesnjenju besedi salama, lahko o tem zve, kar želi v VVebermanovem katalogu. Če vanj pogleda, mu bo jasno, da je Bob Dylan v nekem nedokončanem „spi-su govoril med drugim tudi o policijskem agentu, ki misli o sebi kot salama".
Raziskovalne metode se je VVeberman naučil na univerzi, le da ga tam snov ni zanimala, vse o Dyianu pa ga zanima. Zdi pa se, da VVebermana zanimajo vse popularne osebnosti. Pred „dylanologijo“ je namreč
V torek prejšnjega tedna se je v Portorožu zaključilo mednarodno srečanje pisateljev, ki so včlanjeni v PEN klubu. Zadnji okrogli mizi je predsedoval predsednik ameriškega PEN kluba Charles B. Lood, ki se je zahvalil jugoslovanskim gostiteljem za izvrstno organizacijo. Založba „Lipa“ iz Kopra je priredila udeležencem prisrčno slovesnost v svoji knjigarni v Portorožu ob izidu najnovejšega prevoda iz francoske literature, predsednika francoskega PEN kluba Ivesa Kantona — kapitana Le Fortune. Ob tej priložnosti je založba Lipa tudi sklenila pogodbo s kitajsko pisateljico Han Luyin za izdajanje njenih del.
v
Spod doma
NOGOMET
Avstrijska nacionalna liga
VVacker Innsbruck je v nedeljo v 27. kolu avstrijske nacionalne lige prevzel vodstvo na vrhu lestvice: premagal je dunajsko Avstrijo 1:0 (1:0) in si s to zmago utrdil na prvem mestu, ima 39 točk. 2. je salzburška Avstrija, ki je igrala z LASK iz Linza samo neodločeno in tako za eno točko zaostala za VVackrom. Eno točko je moral oddati senzacionalno favorit za prvo mesto Rapid proti najslabšemu moštvu v ligi, koroškemu Radentheinu, rezultat je bil 1:1, kar gotovo nihče ni pričakoval, torej dober življenjski znak koroškega nogometa.
Tudi v boju za izpad se jasnijo fronte. GAK (Gradec) je z zmago nad dunajskim
ustanovil že klub „fansov“ nekega znanega športnika...
Kar najbolj preseneča pri njegovem zbiranju podatkov, je njegova vztrajnost. Pri svojih zbirkah upošteva tudi take stvari, ki imajo le najmanjšo vez z Dyianom. Zdi se, da je zadnje čase zatrjeval, da vsakič, ko Dylan govori o noči, misli s tem na naš čas in na mamila. Predvsem pa na heroin. Ko je nekoč Dylan srečal VVebermana na nekem zborovanju v Greenvvich Villageu, si je baje razgalil roko, da bi vestnemu zbiratelju biografskih podatkov dokazal, da ne uživa mamil, vsaj tistih ne, ki jih je treba inji-cirati.
Udeleženci kongresa so se mudili tudi v Rovinju. Tam jih je dohitelo pismo predsednika italijanskega PEN kluba in podpredsednika mednarodnega PEN kluba pisatelja Ignacija Siloneja, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti zasedanja. V pismu omenja tudi srečanje s tržaškimi Slovenci v Trstu, ko je SG igralo njegovo delo ..Prigode ubogega kristjana". Med slovenskimi pisatelji se je kongresa udeležil tudi Boris Pahor iz Trsta.
V Portorožu je pisateljem priredil sprejem predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič.
Ui pa svetu
VVackrom 1:0 (0:0), pokopal zadnje nade slednjega ter je s svojimi 14 točkami gotovo tudi kandidat za izpad kot Radenthein, ki jih ima samo 11. Simmering lahko še upa, saj je v tem kolu odščipnil Bregenzu eno točko (0:0), da bo ostal v družbi najboljših. Presenečenje kola je bila zmaga VVattensa nad Sportklubom 0:1 (0:1). Vienna je bila uspešna proti Sturmu (Gradec) s 3:0, medtem ko je VČEST (Linz) porazil Admiro s 3:1 (2:1).
Za pokal evropskih prvakov
Italija—Irska 2:1 (1:1)
Za pokal evropskih prvakov je bilo zadnji čas na sporedu več tekem: Italijani so le s težavo v skupini 6 odpravili moštvo Irske
Zasedanje mednarodnega PEN-kluba
1 Ivanhoc i
■■K® 62
Namesto lelpo narejenih jutrovskih oblačil so bili dali Rebeki h rapavo belo hailijb naijpreproatejše oblike; a vendar je bilo v njenem licu nekaj tako pogumnega in vdiainega, da je še v tej bedni halji, 'brez •vsega dkrasja razen svojih dolgih črnih kit, izvabljala vsakemu očesu solze in je moral itiuidii najbolj zakrknjeni poboanjialk ob žalovati usodo, Iki je bila izpremaniila to ljubko bitje v poisodo srda in najeto sužnjo hudobčevo.
Za žrtvijo je korakala truma nižjih ljudi, ki so spadali k precaptoiriju, vsii v naj-večjeim redu, s prekrižanimi rokami in po-bešemimi očmi.
Ta počasna procesija se j;e vzpela na mali grič, na katerem jie bilo borišče; prispevši v ogrado, j|o j|e najipnej dbšla z desne na levo in se nato ustavila, ko je bil krog dopolnjen. Sredi 'trenutnega nemira, iki je zdajci nastal, so veliki mojster in vsi njegovi spremljevalci, izvzemši kuma, razjahali s svojih konj, ki so jih pripravljeni oprode neutegoma odvedli z borišča.
Nesrečno Rebeko so peljali k črnemu stolu nedaleč od grmade. Opazili so, da je ob prvem pogledu na strašno mesto, kjer jie bilo že vse pripravljeno ,za njeno, duši in telesu enako mučno smrt, nehate vztrepetala in zaprla oči; saima pri sebi je oči-vidno molila, zakaj njene ustnice so se gibale, čeprav ni bilo slišati besed. Čez kako minuto je odprla oči in trdno pogledala na grmado, kakor bi se hotela spraviti z mislijo nanjo, nato pa je počasi in neprisiljeno odvrnila glavo.
Veliki mojster jie bil medtem sedel na svoj prestol; in ko se je redovno viteštvo razpostavilo okoli njega, sleherni po svo-
jem činu, je glasen in dolg trobljiaj trobent naznanil pričetek sodbe. Malvoisin, ki je nastopal kot borčev kum, je zdaj zajahal najprej ter spustil Židovkino rokavico, ki je bila zastavek boja, k nogam velikega mojstra.
»Hrabri lord in prečastiti oče,« je i/.pre-govoril, »tu stoji dobri vitez Brian de Bois-Guilbert, vitez-preceptor templjarskega reda, ki se je s tem, da je sprejel zastavek, katerega sem položil k nogam vaše preča-sti tasti, zavezal, da bo danes ta dan v boju dokazal, da je to židovsko dekle z imenom Rebeka po pravici zaslužilo Obsodbo, izrečeno nad njo v kapitlju tega presvetega reda Zionskega templja, po kateri ji je umreti kor čarovnici; tu stoji, .pravim, pripravljen, da viteško in častno dlolbojuje ta boj, če je taka vaša plemenita in sveta vo-ija.«
»Ali je prisegel, da je ta boj pravičen in časten?« je vprašal veliki mojster. »Prinesite razpelo in Te igitur.«
»Gospod in prečastiti oče,« jie naglo odvrnil Malvoisin, »naš tukaj prisotni brait se je na resničnost svoje obtožbe že zaklel v roko dobrega viteza Konrada de Mont-Fitcheta; drugače ga ni moč zapriseči, glede na to, da je njegova nasprotnica nejever-nica in nezmožna prisege.«
To pojasnilo je v Albertovo veselje zadovoljilo velikega mojstra; zakaj lokavi vitez je že vnaprej vedel, da bo sila težko, če ne kar nemogoče pripraviti Briana de Bois-Guilberta do take prisege vpričo vsega zbora, in si je izmislil ta izhod, da bi se ognil te neizogibnosti.
Veliki mojster je sprejel opravičbo Alberta de Malvoisina ter ukazal glasniku, naj stoipi naprej in stori svojo dolžnost. Trobente so spet zabučale in glasnik je zajahal naprej ter glasno oznanil: »Oyez, oyez, oyez! Čuijite, čujlte, čujite! Tu stoji dobri vitez, sir Brian de Bois-Guilbert pripravljen, da se bori z vsakim vitezom svobodnega rodu, ki bi se hotel postaviti za Židinjo Rebeko v boj, katerega so ji dovo-
lili in katerega je sprejela, ker se saima ne more boriti. Takemu branilcu dovoli tu navzoči prečastiti in hrabri veliki mojster prosto borišče, enak delež sonca in vetra in vse ostalo, kar še spada k poštenemu boju.« Trobente so iznova zadonele in za nekaj minut je nastala mrtvaška tišina.
»Noben branilec se ne pokaže za obtoženko!« je rekel veliki mojster. »Pojdi, glasnik, im vprašaj jo, ali pričakuje koga, ki se bo zanjo boril v tej pravdi?« Glasnik se je približal isitolu, na katerem je sedela Rebeka; a tudi Boiis-Guilbart je kljub Mal-voisinoivim iin Mont-Fitchetovim migljajem obrnil .kanja v tisti konec borišča in prijahal k Rebekinemu stolu prav talko naglo kakor glasnik.
»Ali jie to pravilno im združljivo z bojnimi zakoni?« jie vprašal Malvoisin ter pogledal velikega mojstra.
»Da, Albert de Malvoisin,« je odvrnil Beaiumainoir; »pri božji sodbi ne moremo prepovedati Strankam, da ne bi občevali druga z drugo, ker utegne to največ pripomoči, da pride resnica na dam.«
Medtem j|e glasnik takole ogovoril Rebeko: »Dekle, spoštovani in prečastiti veliki mojster 'te vpraša, če imaš branilca, da se bo danes boril zaite, ali če priznaš, da si po pravici obsojena in se vdaš v svojo zasluženo usodo!«
»Povej velikemu mojstru,« je odvrnila Rebeka, »da vztrajam na svoji nedolžnosti in ne priznam pravičnosti obsodbe, ker bi bila drugače kriva svoje lastne krvi. Reci mu, da zahtevam toliko odloga, kolikor ga dovoljujejo .zakoni, da vidim, ali mi bo On, ki je človeku v naj hujši stiski najbolj blizu, poslal rešitelja; in kadar mine ta skrajni rolk, naij se zgodi njegova sveta volja!« Glasnik se je vrnil s tem odgovorom k velikemu mojstru.
»Bog ne daj,« je rekel L,uka Beaumamoir, »da bi nam Židje ali pogani očitali krivičnost! Dokler ne bodo padle sence od zahoda proti vzhodu, bomo čakali, da vidimo, ali se pokaže kak borec za to nesrečno de-
2:1 (1:1); tekma je bila v Dublinu in ne u-streza resničnemu poteku igre. Italija je bila sicer boljša tehnično in izenačena, vendar so bili Irci, ki so za to tekmo nalašč poklicali svoje igralce iz angleških in škotskih ekip, sila nevarni in bi po prikazani igri za-slušili več. Za nas je ta skupina zanimiva zaradi tega, ker igra Avstrija v njej. 1. Italija 6 točk, 2. Švedska 3 točke, 3. Irska z eno in 4. Avstrija nič točk.
Albanija — Poljska 1:1 (1:1)
Albanija je tokrat ponovno postregla nogometni javnosti s presenečenjem. Proti visoko favoriziranim Poljakom so v Tirani igrali z njimi remi 1:1.
Anglija — Malta 5:0
Anglija je v kvalifikacijski tekmi za pokal evropskih prvakov na londonskem stadionu Wembley premagala ustrezno ekipo iz Malte 5:0 (2:0).
Češkoslovaška — Romunija 1 :Q
S tesno zmago 1:0 (0:0) nad Romunijo je češkoslovaška nogometna reprezentanca v Bratislavi prevzela vodstvo v 1. skupini pokala evropskih prvakov. Odločilni gol za Češkoslovaško je padel v 88. minuti po Igralcu Veselyju. V 75. minuti pa je češki napadalec Adamec zastreljal enajstmetrovko in s tem gotovi gol za svoje barve. V tej skupini vodi Češkoslovaška s petimi točkami (tri igre), druga je šele Romunija s 3 točkami in prav tako s tremi igrami, 3. Wa-les, 4. Finska.
KOLIKO JE ŠPORTNIKOV
V	SOVJETSKI ZVEZI
V	Sovjetski zvezi se v športu aktivno udejstvuje 43 milijonov 600 tisoč ljudi. Od teh je 28,400.000 moških. Največ pripadnikov ima atletika, saj se z njo ukvarja 6,089.000 športnikov, sledijo odbojka (5,566.000), nogomet (3,979.000) in košarka (3,486.000).
TREMA
Mia Farrov/, nekdanja soproga Franka Sinatre, sedaj žena dirigenta in komponista Andreja Previna in mamica dvojčkov, se je naveličala vloge gospodinje. Trenutno nastopa v londonskem Albert Hallu, v delu Arthura Honeggera „Sveta Ivana". Mia prvič nastopa s svojim soprogom in ima pred vsakim nastopom veliko tremo:
„To je moja prva dramska vloga, zato bi jo rada res dobro odigrala."
kle. Kadar pa dan taiko daleč zatone, naj se pripravi na smrt.«
Glasnik je sporočil besede velikega mojstra Rebeki, ki je vdano nagnilo glavo, prekrižala roke in pogledala v nebo, kakor da bi od ondod pričakovala pomoči, katere se od ljudi skoraj ni mogla nadejati. Med tem strašnim premorom ji je udaril na uho Bois-Guilbertov glas — saimo šepet je bil, a vendar jo je presunil bolj od glasnikovega poziva.
»Rebeka,« je rekel templjar, »ali me slišiš?«
»Ničesar skupnega nimam s teboj, okrutni, trdosrčni človek,« je odgovorilo nesrečno dekle.
»A vsaj moje besede razumeš?« je vprašal templjar; »zakaj zvok mojega glasu je mojim lastnim ušesom strašan. Toliko da še vem, na kakem kraju stojiva in v kak namen so naju spravili semkaj. Ta ograjeni prostor — ta stol — te butare — čeprav vem, v kaj so določene, se mi zdi vse to vendar samo strašen privid, ki bega moje čute z groznimi domišljijami, mojega razuma pa prepričati ne more.«
»Moj razum in moji čuti me ne varajo,« je odvrnila Rebeka; »pravijo mi, da so butare namenjene v to, da uničijo moje zemeljsko telo in mi odpro mučno, a kratko pot v boljši svet.«
»To so sanje, Rebeka,« jie rekel templjar, »prazni prividi, ki jih je modrost vaših lastnih Saducejev zavrgla. Čuj me, Rebeka,« je živahno nadaljeval; »ponuja se ti boljša možnost življenja in svobode, nego slutijo oni lopovi s svojini starim bedakom vred. Skoči za moj hrbet na konja, na vrlega Zamorja, ki ni še nikoli pustil svojega jezdeca na cedilu. V dvoboju sem ga vzel trebizondslkemu sultanu; skoči nanj, ti pravim, za moj hrbet, in čez pičlo uro bosta preganjanje in sodba daleč za nama — nov svet radosti se ti bo odprl, meni pa pot nove slave. Le naj potlej proglasijo sodbo, ki jo preziram, in izbrišejo ime Bois-Guil-bertovo iz svojega seznama meniških suž-
KARL ROJŠEK:
Po šestdesetih letih
Pred kratkim sem prelistaval neki časopis, ki izhaja v Sloveniji. Med drugimi poročili sem zasledil tudi neko prav žalostno zgodbo sedemletnega pastirja, doma tam nekje iz Prekmurja, ki so ga našli zmrznjenega. Starši so ga dali k nekemu kmetu za pastirja, fantič pa je po štirih mesecih odšel proč; zakaj, to še ni jasno. Pri neki zapuščeni hiši je šel v stranišče, tam zaspal in zmrznil. Kdo je temu kriv, bo dognala preiskava. Morda kmet, ki je slabo ravnal z njim, morda starši, ki dajo otroka od sebe tujim ljudem. Vsekakor je danes v dobi človekovih izprehodov po Luni, v dobi gospodarske konjunkture in otroških doklad vne-bovpijoča krivica in sramota, da se kaj takega zgodi.
Pri tem žalostnem poročilu so mi ušle misli nazaj za 61 let, ko sem tudi jaz kot osemletni deček odhajal v prvo pastirsko službo v višje ležeče hribe. Ker nas je bilo doma kot bi hruške potresel, o otroških dokladah pa tedaj še ni bilo ne duha ne sluha, so moji starši tudi mene „posodili“ kmetu Rutarju za pastirčka. No, za ta poklic sem bil kakor rojen, živ kot žerjavica, za petje navdušen, za vriskanje še bolj; seveda sem bil vešč tudi v pečenju krompirja, saj to je pastirski privilegij. Skratka, živino sem imel rad, svežega zraka je bilo dovolj, šolske naloge sem v miru napisal vse je šlo v redu,
Račun
Krojač: „Kako mi morete vendar trditi, da gospoda ni doma, ko sem ga videl na oknu?"
Služkinja: „Seveda, a vedite, da je skozi okno gospod videl tudi vas!"
Lahko tudi tako
Neki mlad mož se je prvič dogovoril z deklico za sestanek. Zmenila sta se, da bosta drugega dne napravila kratek sprehod.
Toda na nesrečo je drugi dan hudo deževalo. Zato je stavil predlog, da gresta v kino.
„Ne, v kino ne grem, že vem kako je v kinu, ko ugasnejo luči...“
..Oprostite, gospodična," jo je skušal pomiriti, „lahko ste popolnoma brez skrbi, saj sedijo za nama ljudje."
„Na to je deklica boječe odgovorila: „Oh, saj se lahko vendar usedeva v zadnjo vrsto."
dokler mi ni ta ljuba živinica ušla v škodo na prepovedano njivo.
Tega greha vsekakor nisem mogel prikriti. Po navadi se da tistemu, ki je kriv prestopka, nekak opomin, jaz pa sem dobil takoj kazen z odlomljeno fižolovko, ki pa je bila na moje veselje hvala Bogu že bolj trhla in mu jo je kmalu zmanjkalo. To je bil prvi obrok; kako mi je potem šlo, sem opisal v „Našem tedniku" v številki 1, 2, in 3 leta 1950, pod naslovom „Lepa je mladost, ne bo je več nazaj".
Da, tudi meni ni bilo postlano z rožicami. Če nisem bil slučajno na paši, so me pošteno izrabili, seveda, kar pač zmore osemletno otroče. No, zaradi dela in jela se nisem nič pritoževal, saj to krepi človeka. Kar se pa tiče brc in klofut, ne, v tem pa nisem soglašal, tega je bilo v preobilni meri, saj se je marsikateri oklešček zlomil na mojih kosteh.
Ker se pa takega življenja človek le naveliča, sem jo popihal — ne domov, saj bi mi strogi oče od tam pokazal s prstom pot nazaj, temveč naravnost v gozd. Tri tedne, za časa šolskih počitnic, sem kljuboval takratnim razmeram; kradel nisem, saj so mi sosedovi fantje, Blatnikovi in Košiče-vi, nanosili kruha, da sem ga imel po vseh žepih dovolj, poleg tega še včasih od večerje ostanke kaše ali močnika, če je ostalo. Blatnikov kozoiec je bil moja ponočna
Sobarica je poldrugo uro snazila parket v obednici. To me je pri delu motilo. Neprestano je namreč butala s ščetjo v vrata moje delovne sobe.
Zaklical sem ji:
»Nehajte ie vendar! Te neumnosti mi je dovolj!«
Moja žena pa se je ujezila:
»Nikar se ne mešaj v gospodinjske posle ... Tla sc morajo svetiti kakor ogledalo. In čista morajo biti, da bi lahko na njih jedli.«
Butanje se je začelo iznova. Šele opoldne je bilo dela konec in cul sem, da že pri-
rezidenca, na domačem se nisem upal spati, ker bi me prekmalu odkrili; podnevi pa je bil moj dom širni gozd, ki ni bil še takrat tako razredčen kot danes.
Ker pa sem že takrat vedel, da se mi ta doba ne bo štela v penzijo, na enojno, kaj šele dvojno, sem se poslovil od mirnega gozda, ker so se pač skeleči udarci starega in stare že zacelili. Javil sem se pač spet temu, kateremu sem ušel. No, zaprl me ni, ker bi mu to nič ne koristilo, pač pa me je spodil na pašo. Nabil me je pa takrat, kadar je imel ravno čas ali kadar je videl pri meni kaj papirnatega. Pa ne mislite na denar — kje pa! Šolske potrebščine in knjige so ga tako bodle v oči. Eno leto sem vsekakor vzdržal. Na Šentjanževo, ko se posli menjajo, sva se poslovila. Trdno sem bil uverjen, da praga te hiše ne bom nikdar več prestopil, njega pa se bom ognil v velikem loku. Nobeden ne bi verjel prisegi osemletnika, da zna držati besedo.
Letos 16. marca sem pa to obljubo prelomil, saj je bila že 60 let stara. Od takrat smo menjali dva cesarja, tri kralje, enega diktatorja in štiri prezidente, zato ni čudno da je bila že trhla.
Povprašal sem sestro, če še ta človek živi. Rekla je, da je baje nekaj bolan, in me vprašala, če ga grem obiskat.
„Da,“ sem rekel, „jaz sem mu odpustil; mogoče zato, ker me je baš ta človek s svojimi udarci utrdil." (Seveda bi mi lahko tudi kakšno kost zlomil!).
Lep dan je bil tisti torek, ko sem jo mahnil v dobro uro in pol oddaljeno vas. Mimo-
pravljajo kosilo. Stopil sem v obcdnico in sedel za mizo. Kmalu je sobarica prinesla iz kuhinje juho. Ko pa je stopila na gladka tla, ji je zdrsnilo. Zakričala je in v strahu spustila skledo iz rok ... Žena je prebledela in me prestrašeno pogledala. Bral sem v njenih očeh, da se boji mojih očitkov. Da bi jo pomiril, sem se sklonil nežno k njej. Pobožal sem ji lase in ji prijateljsko rekel:
»Srček moj, ti si najpametnejša žena na svetu ...«
» Jaz?«
»Da, ker si vedela, da bomo danes na tleh jedli...«
J e n d W ali e sz:
Najpametnejša žena
Dana:
(mštt zim n i
V	večer zvoni,
v prečudni pomladni večer. Razcveta se breskev v mrak in drobno ji cvetje žari.
V	večer zvoni,
v večer spominov in sanj. Čez polja me vodi pot, z zvonovi mi duša drhti.
V	večer zvoni,
pa gre preko mrtvih trat, v življenje valeči poljub, in zemlja v odgovor ječi.
grede sem si ogledal graščino Podgrad, ki je glede čistoče kot menda tudi vse druge graščine precej nazadovala, ker so pač podržavljene. Potem se začne pot spenjati v hrib. Tukaj na tejle planjavi sem dal upognjeno kratko in široko deščico pozimi na trdo zmrznjeni sneg, se usedel nanjo in zdrsel v dolino. To pripravo sem skrbno shranil v grmu in jo popoldne iz šole gredoč zopet nesel nazaj na skrivno mesto. Tam je bila in je še danes strma pot do znamenja. Nova cesta pa, ki pelje iz doline v hrib, se je temu grebenu po ovinkih izognila, tako da lahko vsak avto pribrenči v to vas.
Na vsakšnih petdeset korakov sem obstal in se razgledoval. Hiše so po večini prenovljene ali vsaj okna so večja kot takrat v dobi mojega pastirovanja. Rutarjev hlev pa je še zmeraj isti, kot bi bil pod spomeniškim varstvom; tudi line, ki so namesto oken, so še vedno skrbno zamašene s praprotjo; baš ta praprot je bila kriva, da sem takrat pobegnil. Sicer ne vem, če je bila še ista kot takrat, saj so jo lahko že večkrat izmenjali. Res pa je bilo, da mi je gospodinja naročila, naj grem telička spustit h kravi. Ker pa je bila v hlevu tema, sem pustil vrata odprta, saj morava oba, teliček in jaz, videti, kod hodiva. Ko sem povodec odvezal, me je v zahvalo obliznil z raskavim jezikom, da sem hipno spustil povodec, in teliček je videl samo odprta vrata — in že ga ni bilo več.
(Dalje prihodnjič)
njev! S krvjo bom opral vsak madež, ki bi se ga drznili vreči na moj grb.«
»Izkušnjavec, poberi se!« je rekla Rebeka. — »Tudi v tej skrajni sili me ne moreš niti za lais premakniti z mojega mesta. Obdana s sovražniki, kakor sem, imam vendar tebe za najbolj smrtnega sovraga. V imenu božjem, poberi se!«
Albert Malvodisan, vznemirjen in nestrpen zaradi njunega dolgega razgovora, se je zdaj 'približal, da bi ga prekinil.
»Ali je devojka priznala sivojo krivdo,« je vprašal Bois-Gui 1 berta, »ali je še vedno odločna v svojem tajenju?«
»Odločna je, bogme da,« je dejal Bois-Guilbcrt.
»Tedaj, plemeniti brat, se moraš vrniti na svoje mesto, da tam počakaš izida,« je rekel Malvoisiin. »Sence na urniku se pre-tmičejo... — Pojdi, hrabri Bois-Guilbert, ti up in kmalu itudi glarva 'našega svetega reda.«
Ko je z mehkim glasom tako govoril, je poldžil roko na vitezovo uzdo, kakor da ga hoče odvesti na njegovo mesto.
»Kaj misliš, potuhnjeni lopov, da mi polagaš roko na uzdo?« je jezno rekel sir Brian. Nato se je otresel prijema in odjahal nazaj v zgornji konec borišča.
»Še je v njem nekaj duha,« je Malvoisin 'tiho rekel Momt-Fitchetu, »če bi bil le pod pravim vodstvom; tako pa opeče vse, kar se mu približa, kakor grški ogenj.«
Sodniki so bili zdaj že dve uri na borišču in sio zaman čakali, da bi se pokazal branilec.
»Ni čudno, če pomislimo, da je Židinja!« je rekel brat I uck. »In vendar, tako mi mojega reda, hudo je, da mora tako mlada in zala stvarca poginiti, ne da bi padel vsaj en udarec v njeno obrambo! Pa da je desetkrat čarovnica, če bi bilo v njej le za trohico kristjanke, moja goirjaca bi zvonila na jekleni kučmi tistega divjega templjarja poldainjico, preden bi se to zgodilo.«
Toda obče mnenje je bilo, da se nihče ne more in noče postaviti za Židinjo, ki je
dbtoželna čarodejstva; in vitezi, ki jih je temu vzpodbujal Malvoisiin, so že šepetali drug drugemu, da je čas proglasiti zapad Rebekinega zastavka. A tisti mah se je pokazal na ravnini vitez, ki je izpodbadal svojega konja in dirjal proti borišču. Sto glasov je zaklicalo: »Branilec! Branilec!« In kljub vsem predsodkom je jela množica enodušno vzklikati, ko je vitez zajahal v ogrado. Vendar pa je že drugi pogled zadoščal, da je ugasnilo upanje, ki ga je bil zbudil njegov pravočasni prihod. Njegov konj, ki ga je gotovo že mnogo milj priganjal k največji naglici, se je od utrujenosti kar opotekal, in jezdec, čeprav se je drzno javil na borišču, se je od upehamotsti ali od slabosti, ali pa od obojega, komaj držal v sedlu.
Na poziv glasnika, ki ga je vprašal po njegovem Snu, imenu in namenju, je tuji vitez hitro in drzno odgovoril: »Dober vitez sem, plemenitega rodu, in prihajam semkaj, da s kopjem in mečem obranim pravično in zakonito stvar te deklice Rebeke, hčerke Izaka iz Yorka. Trdim, da je obsodba, ki so jo izrekli nad njo, lažna in kriva, in kličem sira Briana de Bois-Guil-barta na boj kot izdajalca, morilca in laž-nika; to hočem dokazati na tem polju s svojim telesom zoper njegovo telo, s pomočjo božjo, naše Gospe in gospoda svetega Jurija, dobrega viteza.«
»Tujec mora najprej dokazati, da je dober vitez in častitega rodu,« se jie oglasil Malvoisin. »Tempelj ne postavlja svojih borcev zoper ljudi brez imen.«
»Moje ime,« je rekel vitez in privzdignil svoj šlem, »je bolj znano in moj rod čistejši od tvojega, Malvoisin. Jaz sem Wil-fred of Ivanhoe!«
»Nočem se boriti s teboj,« je rekel templjar z Spremenjenim, votlim glasom. »Zaceli svoje rane in dohodi si boljšega konja, pa se mi bo morda zdelo, da ti izženem to deško bahavost.«
»Ha, ošabni templjar,« je odvrnil Ivanhoe, »mar si pozabil, da si že dvakrat padel
pred tem kopjem? Spomni se borišča v Acru, spomini se turnirja v Ashbyju; spomni se svojega oholega širokoustenja v rother-vvoodskih vezali, ko si zastavil zlato verižico proti mojemu relikviju, da se hočeš boriti z TVilfrediom Tvainhoeskim, kjerkoli bi bilo treba, in spet priboriti svojo izgubljeno čast! Tako mi tistega relikvija in svetih ostankov, ki so v njem, da te proglasim, templjar, po vseh evropskih dvorih in vseh preceiptorjih tvojega reda za strahopetca, če se mi brez nadaljnjega odlašanja ne postaviš v boj.«
Bois-Guilbert se je neodločno ozrl na Rebeko. Naito je divje pogledal Ivanhoe ja in vzkliknil: »Vzemi svoje kopje, saški pes, in pripravi se na smrt, ki -te čaka ipo tvoji lastni krivdi!«
»Ali mi veliki mojlslter dovoli boj?« je vprašal Ivanhoe.
»Ne morem ti odbiti, kar saim izzivaš,« jp rekel veliki mojster, »seveda, če te dekle sprejme za svojega branilca. A rajši bi videl, da 'bi bil v boljšem stanju za boj. Sovražnik našega reda si bil že od nekdaj, a vendar mi je žal, da ni srečanje s teboj bolj častno za nas.«
»Častno jie, kako ne bi bilo?« je odvrnil Ivanhoe. »To je božja sodba — njegovemu varstvu se 'priporočam. — Rebeka,« je rekel in zajahal k usodnemu stolu, »ali me sprejmeš za svojega borca?«
»Da,« je rekla. »Sprejmem te!« jie zajecljala v razburjenju, kakršnega Strah pred smrtjo ni mogel zbuditi v njej. »Sprejmem te za branilca, ki mi ga jie poslalo nebo. A ne — ne — tvoje rane še niso zaceljene! Ne bojuj se s tem Ošabnikom! Zakaj bi tudi ti poginil?«
Toda Ivanhoe je bil že na svojem mestu; spustil je maličnik in naperil kopje. Bois-Guilbeint jie storil takisto; in ko je zapiral svoj šlem, je oproda oparil, da je njiegov obraz, ki jie bil ves dopoldan pepelnato bled, zdaj mahoma zalila temna rdečica.
Glasnik, videč, da sta borca vsak na svo-
jem mestu, je povzdignil glas im trikrat ponovil: »Faites vos devoirs, preux cheva-liers!« —Storite svojo dolžnost, hrabri vitezi! Po tretjem klicu se je umaknil ob stran borišča in še enkrat proglasil, da je pod takojšnjo smrtno kaznijo vsakomur prepovedano z besedo, klicem ali dejanjem po-sezati v ta častni boj ali ga izkušati motiti. Veliki mojster, ki je držal v roki bojni zastavek, Rebekino rokavico, jo je zdaj vrgel na borišče in izrekel usodne besede: »Lais-sez aller!«
Trobente so zabučale in viteza sta se v polnem dim zapodila drag proti drugemu. Ivanhoejev utrujeni konj in njegov enako izmučeni jezdec sta se, kakor so vsi pričakovali, pred templjarjevim dobro namerjenim kopjem in čilostjo njegove živali zrušila na tla. Na tak izid boja so bili vsi pripravljeni; a dasi se je Ivanhoejevo kopje primeroma le dotaknilo Bois-Guilbertove-ga ščita, je ta borilec v začudenje vseh, ki so to opazili, omahnil s sedla, izgubil stre-mene in telebnil na tla.
Ivanhoe se je takoj izmotal i /pod padlega konja in vstal, dvizaje se, da bi z mečem popravil svojo usodo; a nasprotnik se ni pobral. Wilfred mu je stopil z nogo na prša, mu nastavil konico svojega meča na grlo in mu velel, naj se preda, alko noče pri tej priči umreti. Bois-Guilbert ni dal odgovora.
»Ne ubijite ga brez izpovedi in odveze, gospod vitez, «je zaklical veliki mojster; »ne ubijte duše in telesa obenem! Priznamo ga za premaganega.«
Nato je sam prišel v ogrado in ukazal, naj snamejo premaganemu borcu šlem. Njegove oči so bile zaprte, a temna rdečica mu je še vedno pokrivala čelo. Ko so začudeni zrli nanj, so se oči odprle, toda bile so že srepe in osteklenele. Rdečica mu je izginila z obraza in se umaknila mrtvaški bledosti. Nepoškodovan s sovražnikovim kopjem, je bil poginil, žrtev svojih lastnih, druga drugi nasprotujočih strasti.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 23. 5. 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 24. 5.: 13.45 Informacije — Mesečna gospodarska panorama. — TOREK, 25. 5.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Za krmilom. — SREDA, 26. 5.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — ČETRTEK, 27. 5.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad. — PETEK, 28. 5.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — Arije iz znanih oper. — SOBOTA, 29. 5.: 9.00 Rubrika za jugoslovanske delavce — Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Veseli godci (narodnozabavna glasba).
sničnostjo — 11.00 Gos iz Sedana — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Zlata ptica — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 »Družina Petz“, lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 ORF danes zvečer — 18.55 Nogomet: Švedska—Avstrija; prvi polčas — okoli 19.45 Kratka poročila — 20.00 Drugi polčas nogometne tekme — 20.15 Čas v sliki — 21.15 Panorama — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 27. maja: 10.00 Jakob Prandtauer in njegov krog — 10.30 Uredimo si šolski terarij — 11.00 Motivi pesnitve — 11.30 Kuba — 12.00 Komentar k časovnim dogodkom — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Družina Petz“, za lahko noč — 18.25 Šport — 18.50 Dick in Doof — 19.16
ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Kopanje strogo prepovedano", prenos iz teatra Ldwinger — 22.00 Iz medicinske šole — 22.30 Čas v sliki — nočna Izdaja.
PETEK, 28. maja: 10.00 TV v šoli: Viri zgodovine — 10.30 Gost pri Fritzu Hochwalderju —
11.00	Mož iz kluba pojedin — 18.00 Orientacija — 18.20 »Družina Petz“, za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 ORF danes zvečer — 20.06 Šport — 20.15 Komisar — 21.15 Za Avstrijo — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Spotoma ob koncu tedna.
SOBOTA, 29. maja: 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.55 Za otroke od 6. leta naprej: Pes in mačka — 17.05 Klub seniorjev —
18.00	Tedenski magazin — 18.20 »Družina Petz“, za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Glasbena revija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje delajo obleke — 21.15 športni žurnal — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.00 »Štirideset pušk", film iz življenja na Divjem zapadu.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 23. maja: 14.45 Velika nagrada Monaka — 15.30 Za otroke od 11. leta naprej: Flip-per — 15.55 Velika nagrada Monaka — nadaljevanje — 16.15 Za mladino od 14. leta naprej: Stik — 16.40 Velika nagrada Monaka — na cilju — 17.20 Za družino: 18.05 »Družina Petz“, za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 Čas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Adrienne Mesurat — 21.40 Glasba iz gradov in vrtov — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.45 VValdbrunn bere Guareschija.
PONEDELJEK, 24. maja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 »Družina Petz", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika Južne Tirolske — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Novinarka — 21.00 Prometni obzornik — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 25. maja: 18.00 Angleščina — 18.20 »Družina Petz", za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fč — 19.16 ORF danez zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.15 Veliki zvon — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 26. maja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Med sanjami in re-
Ker smo prejeli komentar »Korošci, vaša usoda, vaša bodočnost!", prepozno, naš list je izšel namreč dan poprej zaradi praznika, bomo le-tega objavili šele prihodnjič Cenjene bralce prosimo, da to upoštevajo.
Ca. 2000 m2 Baugrund, zum Teil Hanglage, gunstig abzugeben. (St. Jakob im Rosental). Zuschriften unter „255.259“ an OWG-Klagenfurt.
Vse iz ene roke
KOTMARA VES KOTTMANNSDORF
tel. 0 42 22—7911 17
■	BETONSKO PODJETJE
■	VELETRGOVINA ZA GRADBENI MATERIAL
WOLFSBERG, tel. 0 43 52—29 91
Lahko si pa ogledate tudi najlepšo razstavo ploščic Avstrije.
Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kot-mari vesi ali pa v VVolfsbergu.
HOČETE ZIDATI?
Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem
FERLACHER BETONWERK
J. Pagitz, Ferlach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
Poroka in pevsko srečanje v Št. Janžu v Rožu
Poroka
Dne 15. majnika sta v domači cerkvi sklenila zakonsko zvestobo, nevesta Hilda Lausegger, pd. Rudijeva Hilda in ženin Florijan Gabriel, poštni nameščenec, oba iz Šentjanža v Rožu. Svatba je bila potem v prostorih Tišlarjeve gostilne, kjer se je ob lepih domačih pesmih in šegah veselilo staro in mlado, do ranih jutranjih ur.
Hilda je bila od rane mladosti naša zvesta cerkvena pevka; tudi pri drugih pevskih zborih je zvesto sodelovala. Zato se ji mi vsi, ob tem njenem lepem življenjskem cilju, prav iz srca zahvaljujemo, upamo pa, da bo tudi v bodoče, čeravno bo imela zakonske skrbi in naloge, še našla čas in veselje za našo pevsko družbo.
Tudi Flori nam je rad pomagal kjerkoli smo ga potrebovali. Sedaj, ko je našel pridno in zvesto ženkico, bo pa spet imel več
časa za sodelovanje z nami. V najlepšem letnem času, ko vse naokrog cveti in duhti, sta se odločila za skupno pot, vse to »najlepše" naj vaju spremlja do konca dni.
Pevsko srečanje
Dne 1. majnika pa je bilo pri nas pevsko srečanje. Razen domačega pevskega zbora, se je znašlo še več sosednjih pevskih zborov, od Baškega jezera, pa gor do sončnih Radiš. Lepa domača pesem je navdušila srce posameznemu poslušalcu, saj ni mogla sprejeti Tišlarjeva dvorana vseh, ki so se udeležili te lepe prireditve. Po koncertu smo se še dolgo poveselili skupaj in prepevali, da je bilo veselje poslušati.
Organizator tega res lepega večera je bil Hanzi VVeiss, ki je vse tako lepo in okusno pripravil. Želeli bi si še več takih pevskih srečanj v središču našega lepega Roža.
Uspeh društva „Jepa - Baško jezero"
Zadnjo soboto je priredilo loško prosvetno društvo materinsko proslavo pri Vrolihu v Ratenčah. Domače, prijetne materinske proslave se je udeležilo več kot sto ljudi, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička.
V imenu društva je pozdravil vse goste Janko Miki, zatem pa so nastopili domači pevci pod vodstvom Šimeja Trisnika. Pevcem moramo izreči naše iskreno priznanje za delo in požrtvovalnost. Pokazali so trdno voljo in pohvale vredno znanje. To nam je zagotovilo, da bodo v sklopu prosvetnega društva „Jepa — Baško jezero" delovali uspešno za napredek in utrjevanje slovenske narodne zavesti. Predvsem pa bodo prispevali k dosegi tega cilja in za spoznavanje našega narodnega ter kulturnega u-stvarjanja koncerti ob turistični sezoni. Lanski koncert v Ločah je bil izreden uspeh, ki pa ga je bilo vsekakor tudi pričakovati.
VSE KAR JE TVEGANO, JE VELIKO
Francoski predsednik Pompidou je pred kratkim letel s francoskim prototipom nadzvočnega potniškega letala »Concorde" in se kot prvi voditelj države na svetu peljal s hitrostjo, dvakrat večjo od zvoka. Polet je trajal 77 minut, letalo je vzletelo s pariškega letališča in pristalo v Toulousu.
Osemindvajset minut po vzletu so dosegli maksimalno hitrost, 16.000 metrov nad Atlantikom, po radijski zvezi pa je francoski predsednik dejal, da je »vse, kar je velikega, tudi tvegano, pomembno pa je, da se to uresniči."
Močno je soprispevala k uspehu Katica VVeissova, ki je zapela tri pesmi ob spremljavi klavirja, ter trio hčerk tajnika Uršiča. Z narodnimi in modernimi pesmimi so razvedrile številne obiskovalce.
Zastopnika obeh osrednjih kulturnih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, sta se zahvalila domačim pevcem za požrtvovalnost, številnemu občinstvu za obisk, ter naglasila pomen takih prireditev za narodno vzgojo in medsebojno razumevanje.
SELE
(Zapustili so nas)
Zares čudno! Lani so pri nas v celem letu umrli samo trije odrasli, letos pa tekom enega meseca že štirje!
Nekdanja Spod. Žerjavova Uršej, omo-žena z Jožefom VVuzeila, je bila v Ledincah, kot vdova pa zadnje čase v Borovljah, je želela po smrti počivati tam, kjer njeni starši in sorodniki, v rojstni fari. Umrla je stara 62 in pol let. Dne 3. aprila smo jo položili k zadnjemu počitku.
Sledil ji je na drugi svet Valentin Užnik, pd. bivši Toman na Srednjem Kotu. Krepak in zdrav je bil v mladih letih, a v starosti so mu opešale moči in je bil zadnje mesece v postelji. Dosegel je starost 80 let. Ker je bil v mladih letih cerkveni pevec, mu je tudi ob pogrebu v slovo zadonela žalostinka »Vigred se povrne".
Deset dni za njim je 20. aprila po daljši bolezni preminula Marija Čertov, pd. Zvrh-
IN ALLEN E1NRICHTUNGSFRAGEN FUHREND
STADLER	EXKLUSIV
KLAGENFURT . THEATERGASSE 4 • TEL 71 4 31
mobelpassage Stadler
KLAGENFURT . ST.VEITER STRASSE 4 -TEL. 71 4 31
STADLER DM©IMI1[L VILLACH
VILLACH - TRATTENGASSE 1 • TEL24469. KOSTENLOSE PLANUNG DURCH EIGENE ARCHITEKTEN
nja Hlipovčnica. Z možem Ožboltom je bila januarja 1943 z mnogimi drugimi Selani odvedena v Celovec v zapor. Oba sta bila obsojena na več let ječe. Mož je ob koncu vojne tik pred osvoboditvijo v kaznilnici Stein ob Donavi padel smrtno zadet od krogel zločinske SS, ona se je pa še vrnila domov. Posestvo je prevzel, kakor je mož še v Celovcu z ustmenim testamentom določil, nečakov sin Foltej Čertov. Ta je s svojo ženo Nežijo zanjo lepo skrbel. Že pred 15. leti je bila enkrat blizu smrti, a vešča zdravniška pomoč jo je še spravila pokonci in ji podaljšala življenje, zdaj pa jo je starost 83 let položila v posteljo in ji končno po večmesečni bolezni upihnila luč življenja.
Huda izguba pa je zadela vso faro in posebno g. župnika, zaradi smrti njegove dolgoletne gospodinje Marije Linasi. Osem let je z vso ljubeznijo gospodinjila svojemu bratrancu župniku Josipu Linasiju in njegovi materi, po njuni smrti pa nasledniku župniku Alojziju Vautiju, če vštejemo tudi leta njunega zapora, celih 56 let! Torej 64 let zvestega nesebičnega službovanja v župnišču! Udejstvovala se je pa v mlajših letih tudi kot cerkvena pevka, v prosvetnem društvu kot igralka na odru in dolga leta kot knjižničarka. Skoro 75 let je bila trdnega zdravja, potem pa je začela trajno pešati, srčna oslabelost z vodenico je končala njen življenjski tek v starosti 83 in pol let.
Ko je ležala na mrtvaškem odru v farni dvorani, so jo prišli kropit od blizu in daleč, iz Podjune, Celovca in Roža, celo iz Ljubljane in Holandske. Milo se nam je storilo pri srcu, ko so ji na dan pogreba na Florijanovo pevci zapeli v slovo pesem o rožmarinu, ob grobu pa »Gozdič je že zelen". Cerkvene obrede z mašo zadušnico je opravil mil. g. prelat Aleš Zechner ob asistenci šesterih duhovnikov.
V	istem grobu počivajo zdaj tri Marije Linasi: ona, njena leta 1938 umrla mati in I. 1815 umrla mati župnika Linasija. Počivaj v miru, blaga Mici!
ŠT. VID V PODJUNI
Mešani zbor pod vodstvom H a n z i j a Kežarja je imel v soboto, 8. majnika, zvečer v Ljubljani koncert.
V	svojo domačo, ljubljansko nadškofijo se je vrnil g. Jože Kunstelj, ki je že deset let, do leta 1964, oskrboval našo župnijo. Želimo mu vse dobro v njegovi domači škofiji.
Dne 12. aprila je bila v Št. Lipšu poroka Vida Oraš, mladega Jana v Št. Vidu in Ljudmile S m o I n i k iz Polene. Prvega majnika je bila v Železni Kapli poroka in vesela svatba mladega K o r i ž m a v Rikarji vasi in Zofije W o r n i g iz Remšenika.
Novoporočencem želimo vse dobro na njih skupni življenjski poti.
Romanja v sveto deželo se je iz naše fare udeležila Rezika Picej, v Lurd pa Pikov n i k o v i Mojci in Fanij.
27. marca je bil v Št. Vidu pogreb 92-let-ne Marije B o 11 i ž a r, Ofnarge v Št. Vidu. 31. aprila je bil v Št. Danijelu pogreb rajnega Martina P r a j n i k , Kavhovega očeta v Grabalji vasi, ki ga je pokopal domači g. župnik ob asistenci g. dr. Skuka, župnika v Sinči vasi. Cerkveni pevci so pod vodstvom Hanzija Kežarja zapeli več žalostink in peli tudi med mašo.
Rajnim želimo večni mir in pokoj, zaostalim pa iskreno sožalje.
MLADINSKA PROSLAVA V ŠMIHELU
Minil je materinski dan in kdor ni vedel, da se pripravljajo za igro, je rekel, da Šmihel letos spi. Pa ni res.
V	nedeljo, dne 16. maja, je zazvonilo na šmihelskem odru otroško petje in nato igra v petih dejanjih »Princeska in pastirček".
Igro, ki smo jo videli, so igrali večinoma otroci in nekaj miadine. Si lahko mislimo, koliko je dela z otroki, preden se naučijo. Šmihelčanom je to lahko, ker je naš kaplan Peter Sticker odličen režiser. On je vsemu kulturnemu delu kos. Olepšal nam je oder s kulisami, ki so, kakor pravimo ustvarjene.
Princeska Dragica Krištof in pastirček Jožef Partl sta bila prvič na odru. Res sta nam pokazala svoje talente. Bili smo zelo zadovoljni in se veselega obraza vrnili domov.	Udeleženka igre
Izhaia vsak četrtek Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58 Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švica 25.— sfr., za Anglijo 3 — f. sterl., za Jugoslavijo 60— N. din, za USA in ostale države 7 — dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
haš tednik