32 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 NARODNA ČITALNICA V KANALU (1867–1927) !!i!!n!!!i !i!i! !i!i!e!! !e!i!e!e !i Novic Nadejamo se, da bo vrli gosp. dr. Tonkli izbudil narodno 1 !, Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848 1899 2 Kmetijske in rokodelske novice življenje pri nas!i! Druzega zdaj ne ostaja, kakor samostojno čitalnico napraviti; a malo upanja je, ker manjka trdne volje, toliko potreb- ne Edinosti in pa – materialnih pripomočkov!i!,!i! !i!e!e ! 3 Kmetijske in rokodelske novice 4 Kmetijske in rokodelske novice, 5 Kmetijsko rokodelske novice 33 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 Pravila za čitalnico v Kanalu 6 I. Namen čitalnice je: a) branje časopisov i knjig v slovenskem jeziku; b) razveseljevanje v govoreh, gledališnih igrah, v petju i druzih pošten ih zabavah. Društvo se tedaj ne vtika v politiko. II. Kdor želi v čitalnico pristopiti se ima pri odboru oglasiti; odbor razsodi brez odgo vornosti, ako ga sprejme ali ne. Častne ude pa sprejema le občni zbor po odborovem predlogu. Sprejetje sega glede na p lačo, vsakikrat nazaj do prvega tistega meseca, v kterem se je družtvenik oglasil. III. Društveniki so tukajšnji, namreč »Kanalci«, kterim se prištevajo tudi »Gorenjevašč ani«, »Morščani«, t. j. prebivalci vasi »Morsko«, zvunanji, t. j. kteri nimajo v omenjenih krajih st anovanja i častni. IV . Tukajšni udje, t. j. Kanalci in Gorenjevaščani, plačajo na leto 4 l 80 kr, Morščani 3 l 60 kr, zvun anji pa le 2 l 40 kr; plačati bo tedaj treba vsacega prvega dne meseca po 40, 30 ali 20 soldov. V. Vsak ud brez razločka plača 1 l vpisnine in dobi sprejemni list, podpisan od predse dnika i tajnika in en izpis društvenih pravil. VI. Društveniki vživajo sledeče pravice: a) smejo brati časopise i knjige ter se vdeleževati vsakovrstnih veselic ; b) prejemajo knjige i časopise tudi na dom; časopisi se na dom še le tretjega dne od dajo, potem, ko je je čitalnica dobila; en odbornik je knjižničar in ta ima paziti da knjige vredu na zaj pridejo; časopisi se ne smejo čez en dan doma obderžati; kdor je več časa obdrži je odgovoren knjižničarju ; c) smejo naznanovati svoje želje i pritožbe, zapisovaje jih v posebno za to n apravljeno knjigo; odbor je odgovoren i se mora na vsako pritožbo opravičiti i na vsako vprašanje odgovo riti; d) imajo pravico omikane ptujce v čitalnico pripeljati, vsak ptujec pa se m ora v nalašč za to pripravljeno knjigo i se enemu odborniku predstaviti; po tem mu je dopuščeno skoz 14 dni čitalnic o obiskovati i se vsih pravic čitalniških brezplačno vdeleževati. VII. Vsak društvenik se mora ravnati po pravilih; ako se pa kak društvenik nepravilno i n epošteno ravna, ima odbor pravico mu družbo za časno prepovedati, občni zbor pa razsodi, ali se ima po polnoma iz čitalnice izpahniti. Taki sklep se ima tistemu, ki ga tiče, pismeno na znanje dati. VIII. Vsak društvenik mora najmanj eno leto v čitalnici ostati, če pa hoče drugo leto odstop iti, se mora pri odboru 3 mesece pred koncom leta (prvega) oglasiti in svoj odstop na znanje dati in scer p ismeno, če se v tem času ne oglasi, tudi ne more v začetku druzega leta odstopiti. Se pa društvenik eno leto v čitaln ico hodil in se misli po tem čitalnici odpovedati, mora ta odstop tudi 3 mesece odboru pismeno napoved ati. IX. Kdor po dvakratnem pismenem opominjanju meščenine ne plača, se ima izbrisati ter im a za plačati ostali dolg i meščenino za tisti mesec v kterem je bil izbrisan. X. Ako društvenik umrje ali se preseli, končajo s tem ob enem njegove pravice i dolžnosti. XI. Za oskrbovanje društvenih opravil i premoženja, volijo vsi udje v glavnem občnem zboru za eno samo leto 10 odbornikov, izmed katerih si odbor sam izvoli predsednika, podpre dsednika, denarničarja, tajnika i knjižničarja. XII. Predsednik, podpredsednik, tajnik, denarničar i knjižničar i 2 druga odborn ika morajo imeti stalno stanovanje v Kanalu ali pa Gorenji vasi, 3 odborniki pa so lahko tudi iz okolic e. VIII. Vsak društvenik mora najmanj eno leto v čitalnici ostati, če pa hoče drugo leto odstop iti, se mora pri odboru 3 mesece pred koncom leta (prvega) oglasiti in svoj odstop na znanje dati in scer p ismeno, če se v tem času ne oglasi, tudi ne more v začetku druzega leta odstopiti. Se pa društvenik eno leto v čitaln ico hodil in se misli po tem čitalnici odpovedati, mora ta odstop tudi 3 mesece odboru pismeno napoved ati. IX. Kdor po dvakratnem pismenem opominjanju meščenine ne plača, se ima izbrisati ter im a za plačati ostali dolg i meščenino za tisti mesec v kterem je bil izbrisan. X. Ako društvenik umrje ali se preseli, končajo s tem ob enem njegove pravice i dolžnosti. XI. Za oskrbovanje društvenih opravil i premoženja, volijo vsi udje v glavnem občnem zboru za eno samo leto 10 odbornikov, izmed katerih si odbor sam izvoli predsednika, podpre dsednika, denarničarja, tajnika i knjižničarja. XII. Predsednik, podpredsednik, tajnik, denarničar i knjižničar i 2 druga odborn ika morajo imeti 6 !f 34 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 stalno stanovanje v Kanalu ali pa Gorenji vasi, 3 odborniki pa so lahko tudi iz okolic e. XIII. Predsednik, mesto njega tudi podpredsednik društva po pravilih ravna, skl icuje občne zbore in odborove seje, vodi razprave, podpisuje vsa pisma i zapisnike in je odgovoren celemu druš tvu. XIV. Tajnik podpira vseh zadevah predsednika, piše zapisnike, pisma i svari la in jih podpisuje s predsednikom, zraven tega mora tudi voditi »kroniko« čitalnice, kamor mora vpis ati vse važne dogodke čitalnice. XV . Knjižničar preskrbuje i hrani vse knjige i časnike in ima paziti, da se nič ne zgubi, ker je odgo voren za vsako škodo, ki bi jo vzrokoval skoz svojo zanikrnost. XVI. Denarničar prejemlje vse dohodke, plačuje česar je potrebno po ukazu podpisanemu od predsednika i tajnika in je odgovoren za denarnico sami odborom vred za društveno p remoženje. Vsake 3 mesece ima predložiti odboru račun z vsemi dokazi, kteri ga ima pregledati i po ok olnostih potrditi ali popraviti. Občnemu zboru ima predlagati račun preteklega leta. XVII. Vsa druga opravila oskrbujejo ostali odborniki, posebno pri veselicah. XVIII. Vsa odborska opravila so brezplačna. XIX. Odbor se shaja vsaki mesec enkrat, če je treba tudi večkrat; pri odborskih sejah ima vsa ki ud pravico navzoč biti. Vse važne reči se morajo izpeljevati po sklepih odborovih. Za veljav nost sklepov mora najmanj 6 udov zraven biti; manj važna opravila odločuje prvosednik s tajnikom vre d ter ima odločbe i razloge v prvi seji odboru predložiti. XX. Odbor je društvu odgovoren, če odbor napačno dela i slabo vreduje, ima večina dr uštva, ktero se brez povabila predsednikovega zbere, pravico odbor razdreti i novega voliti. XXI. Vsako leto na obletnico začetka čitalnice se morajo sklicati vsi udje skoz okr ožnico, ki morajo vsi udje podpisati, občni zbor. Razun tega se ima na zahtevanje 5ih odbornikov ali pa 15ih društv enikov naj dalje v 4 dnevih po izročeni pismeni želji, izreden občni zbor sklicati. XXII. S oznanilom občnega odbora se ima razposlati tudi dnevni red. Pripuščene pa so zrav en dnevnega reda tudi interpelacije udov, ki jih ima odbor precej odgovoriti. Ta zbor se z ačne z govorom predsednika ali podpredsednika, potem bere tajnik kroniko čitalnice, priobču je pregled vsih opravil i izvija, ako mu je ljubo, koristne misli o napredovanju društva; knjižničar predstavlja s tanje knjig in časopisov; denarničar položi račun preteklega in prevdarek prihodnjega leta, ki ga je s odborom vred napravil. Vsak navzo č ima pravico svojo misel o teh predlogih izreči, nove nasvete predložiti i premembo pravil nasvetovati. Pri tej pr iliki se voli tudi novi odbor. Zbor voli po tem ude, kteri niso bili odborniki v preteklem letu, pregledajo i po ok olnostih potrdijo ali pa zavržejo račune. Dokler se to ne zgodi mora stari odbor še vedno veljaven i delaven ostati; šele ko so vsa s taroletna opravila, račun i. t. d. popolnoma poravnani, nastopi novi odbor. Društveniki ne smejo v zbor names tnikov pošiljati. Zapisnike velikih zborov imajo predsednik, tajnik, denanrničar, knjižnič ar in 3 neodborniki podpisati. XXIII. Vsak ud ima pravico vse društvene zapise t. j. denarnične bukve, knjižni katalog, zap isnike odbora pregledati, odbor mu jih mora na prašanje pokazati. XXIV . Ta pravila ima pravico premeniti vsak občni odbor, vendar le takrat, če sta dve t retjini pričujoče za premembo. XXV. Glasuje se pismeno, glasove prejemlje naj starši neodbornik in jih s predsedni kom vred šteje; tajnik pa zapisnik vreduje. Če dobista 2 ali več udov enako dosti glasov, se razsodi, kdo da ostane odbornik, s kroglami, ktere se v en žakljič vržejo: »bela« naj pomeni »ja«, »črna« »ne«, ravno tako se glasuje pri izključenju društvenikov. XXVI. V vseh zboreh i sejah odločuje večina, razun zadev XXIV. i XXVII.. Kdor ni pričujoč, sklepa se po odločbi večine. XXVII. Ako bi imelo društvo nehati, odloči o vsem društvenem premoženju občni zbor z dvema tretjinama društvenikov. XXVIII. Kar se I. tiče o gledaliških igrah pripuščene so tudi vse druge kratkočasne igre; k uartanje pa je ojstro prepovedano, na to ima paziti vsak ud. V Kanalu, 14. oktoberja 1867. Jože Križnič, posestnik Miroslav Segalla Jože Terčič Jožef Gorjup, posestnik 35 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 Želja, ktero smo vsi pošteni goriški, primorski rodoljubi že toliko let gojili, se nam je vendar enkrat spolnila, vresni- čila. Vkljub vsem oviram in zaprekam od nam sovražne stranke in po trudapolnem pripra- vljanju naših rodoljubov se je v Kanalu čitalni- ca osnovala in se je tudi že 3. maja slovesno in slavno odprla. Slavno rečem, ker tako slavno se je malo kje ali nikjer, vsaj na Primorskem ne, odprla, kakor tukaj. Tedaj postavljena si na nogo kanalska čitalnica! le glej, da boš vredna tvojega imena, da boš pravi jez proti poitali- jančevanju in hram domače vednosti in omike. In če zdaj v sebe le gospodo kanalsko, kakor se je pri besedi pokazalo, strinjaš, glej, da spraviš precej tudi ubogega kmeta pod tvojo varstvo in v tvoje naročje. Le ako imamo kmečko inteligen- cijo za sabo, le takrat je nam bodočnost i sicer slavna bodočnost zagotovljena. Živili Kanalci!!i! Slavno društvo! Vaš zadnji list mi kaže, da živo želite, da bi tudi jaz osebno se vdeležil Vaše veselice, ki je gotovo prevažna za vso okolico in za sveto našo slovensko reč. Toliko bolj obžalujem, da ne morem priti, ker je naš občni zbor zares sklenil, da moramo »Besedo« imeti tudi dne 3. maja in tudi gospod Borgli ne more zaradi tega priti, zlasti ker smo to besedo posvetili Cesaričini naši —. Povabila smo davno to razposla- li bližnjim Čitalnicam in jaz bom govoril 1. govor. Potemtakem vidite, da ne morem priti, drugi pot pa me bo srčno veselilo, razveseljevati se z Vami. Pro- sim, pozdravite v mojem imenu in tudi v imenu naše Čitalnice v nedeljo vso slavno skupščino in živila nova Čitalnica kanalska. Vaš slovenski brat Ajdovščina 1.5.68. Dr. Lavrič. 8 7 Domovina 8 Soča!!n!!i!i!!,!i! !!i Die Advokaten Adellaide Attila Semirami - de!!!)!!.!!i! !i!, A zgubil je Kanal, ter ž njim skupna nam mila domovina, svojega neu- trudljivega vodjo, očeta primorskega »SIavca«; nehala je biti na veke uže davna pevska žila; na- šega preljubega Kocijančiča nij več mej nami !f!o!!n 4!n !e!i!!e! Slovenec Sloven - 9 10 Soča 11 36 IZVESTJE 9 2012 ski narod Novice Soča Edinost Gospodarski list Brencel Cerkveni glasbenik Cvetje Kres Zvon Vaterland Tribune Triester T agblatt Neue Ilustrierte Zeitung Neue Freie Presse L'Eco del Litorale in Corriere di Gorizia !i!,!i!,!, !i!.!e!!e! Počastil jo je bil s svojo nazočnostjo g. dr. Lavrič, prvosednik šempaskega tabora in oče oziroma boter vseh čitalnic na Goriškem. Solkanci so bili prišli s svojimi pevci. Dvorana, ktero je gostilni- čar pri zlatem levu v starem taborjevem stolpu čitalnici napravil, bila je prav okusno okinčana, okrog in okrog z grbi slov. dežel s primernimi na- pisi obdana. Na desni glediščnega odra v senci krasne čitalnične zastave slonela je na kamnatem stebru zeleno ovenčana podoba slavnega kanal- skega rojaka Staniča. Gospoda kanalska ni bila ravno v obilnem številu zastopana; pri vsem tem je bila pa dvorana premajhna, ker kmetje, kterim je bil ran. Stanič poseben dobrotnik in prijatelj, so iz vseh bližnjih vasi prihiteli, da bi njegov spomin v čitalnici praznovali. Gotovo jih je stalo več ko sto pred durimi in pred hišo.! iz raz- ličnih krajev Goriškega mnogo gostov, mej ka- terimi smo zapazili precejšno število Tolmincev, nekoliko Goričanov in Vipavcev. Mnogo smo pri - 12 Soča 13 Slovenski narod čakovali, a še več dočakali. Kaj tako dovršenega se ne vidi vsak dan in povsod. Nič ne pretiram, če trdimi da takega koncerta ne morete niti v Gorici z lastnimi močmi napraviti, niti ga ne morejo napraviti tam v beli Ljubljani.! Die Ad - vokaten Adellaide !!i!!e Ko zvezde luč poprej nikdar poznane, Prisvetil nam Tvoj je duh iz nočij! Ali Tebi so le kratke ure dane Za taboj zgodaj nam oko rosi Na grob, kjer struna mila je obmolknila. Kanalska čitalnica 15 14 Soča 15 Soča Članki IZVESTJE 9 2012 37 IZVESTJE 9 2012 ! Soča!!! Vse narodno življenje na Kanalskem je v ranjkej kanalskej čitalnici. Da bi ista še živela, ne verujem, ker o njej uže dolgo časa—par let — ni ne duha ne sluha. Kanalci, spomnite se pretečenih let, lotite se zopet dela, nadaljujte, kakor ste bili pričeli, in cel okraj bo po naravni poti posnemal vaš izgled. !f!n 16 Soča 17 Soča 18 Soča Sedem dolgih, suhih let jo prešlo in ni je bilo le enkrat besede mej tem časom v prijaznem našem trgu, ki se je popred odlikoval se svojimi dovršenimi veselicami. Ni pevcev«, »ni mogoče«, »grozen ijaško bode po- sledica, če poskusimo napraviti kaj«— se je od- govarjalo vedno na prigovore, naj se priredi kaka beseda. Plesi so pač bili, ali dušne hrane se na- rodu ni ponudilo. In sedaj po dovršenej veselici se li ne razprše za vselej taki in enaki pomisleki? Upajmo da; vsaj sedaj goje vsi veselo nadejo, da se spet oživi nekoliko naše družabniško življenje z rednimi veselicami, kar je popolnoma prav. Kajti ne samo da so omikanejši dolžni naro- du pripomoči do večjega izobraženja ter mu ob enem napraviti par prijetnih ur duševne zabave, nego narodno petje, ki se razširi po besedah..!i !i !f!!i!e!!!!i! !!i !i!e!i! !e V tekočem letu mine 35 let, odkar so rodoljubi ustanovili v Kanalu »Naro- dno Čitalnico Celo to dolgo vrsto let je delovala »Kanalska Čitalnica« kaj vspešno za probujo in prosveto naroda v svojem ožjem okolišu. Ista je 19 Soča 20 Soča Članki IZVESTJE 9 2012 38 IZVESTJE 9 2012 bila in je še zibelj narodnih misli, zvesta čuva- rica narodnih sanj in uzorov. Društvo s tako in tako dolgo preteklostjo sme in mera svojo 35-Ietnico slaviti s pojavi, vidnimi širši jav- nosti. Radi tega je sklenil odbor čitalnice, da se proslavi ta praznik s posebnim sijajem.!f!i!i!n!e!i !f!.!e!i!i 21 Soča 22 Soča 23 Edinost da je prihodnjo nedeljo, dne 7. sep- tembra veliko narodno slavje, na katero naj ljud- stvo trumoma prihiti.!f Svojim rojakom !f Pozdrav, rojaki, družba mila, ki dne obhajaš mi spomin, ko vzbujati jel iz mrtvila med vami se je Slave sin! Bil mrak je... a priplula zora je narodnosti na obzor... »Kanalec tudi vstati mora«! Zvenel je glas iz dolov, z gor! Od tega je minila doba let dolgih trideset in pet, življenje je vstalo iz groba: Čitalnica je vzniknila v svet! 24 !i 25 !i Članki IZVESTJE 9 2012 ! 39 IZVESTJE 9 2012 šinstvo in pozdravi vse goste župan v imenu občine. — Slavnostni prostor je bil prirejen na jako pripravnem Malničevem svetu; krasnej- šega si ni mogoče misliti, kajti doli z naravnih tribun (z brega) je na stotine ljudij najlepše videlo na oder, odkoder se je petje izborno razlegalo po vsem obsežnem prostoru. Napisi na hišah pa so kazali: kam naj gredo vozovi, kje se hranijo kolesa, kje je določeno zbirališče temu ali onemu društvu. In došle množice so takoj razumele znamenitost take pozornosti Kanalcev; vsakdo se je držal takih migljajev, zato je vladal ves čas prav uzoren red, da je povišal vso slavnost v vsestransko zadovoljnost došlega ljudstva!e!!i!e!i!!!i!e Skupen dohod gostov iz Gorice, Solkana, Podgore, Št. Andreža itd. je bil določen proti 3. uri pop. Dolga vrsta kočij, vozov, žardinijer je drvila proti Kanalu. Dež je bil napojil žejno zemljo, da ni bilo prahu, sicer bi bito gorje vo- ziti se v prašnem oblaku. Sokoli iz Idrije so do- šli nasproti do pokopališča. Tam so se razvrsti- la posamična društva-, na čelu njim Sokoli in ob zvokih trobentačev je korakala dolga vrsta dragih gostov proti Kanalu. Pred slavolokom in za njim po celem trgu so stale množice ljud- stva, da pozdravijo drage goste. Pri slavoloku je pozdravil došle goste v imenu Čitalnice mla- di Lojze Križnic v vznesenih besedah; odgovo- ril je dr R. Gruntar. Na oba govora so zagrmeli viharni živio-klici. — Z godbo iz Mavhinjna čelu smo odkorakali v trg in se postavili pred tribuno, na kateri je bilo zbrano občinsko sta- rešinstvo. Rodoljubne zale Kanalke so okrasile 27 Soča, Članki IZVESTJE 9 2012 In vstajati iz naše srede odlični jeli so možje, goječ umetnosti in vede, vedreč vam um, mečeč srce! Mnog velemož tak že v grobu spava, ki milo objokujem ga, a mnog živi, cvete mu slava, ponosen občudujem ga! Zaveden rod pri Vas zdaj biva o njem po svetu sloves gre, in pesem ori pomenljiva: »Da smo Kanalci«, svet naj ve! Zato zveni naj danes čača, rojak pozdravljam brate vas: »Čitalnica« živi naj vaša, srečnejši še priklij ji čas. Neštevilo za - stav je plapolalo po vsem trgu. Hiše so bile odi- čene zelenjem. Bogato je bil odičen zlasti veliki, srečno zbrani prostor za popoldansko slavje. Pomembno se nam videlo plapolanje ogromne zastave na takozvanem »turionu«, na starem poslopju, zidanem podobno trdnjavam. Kakor da je hotela klicati ta zastava: tu v Kanalu je naša trdnjava, nepremagljiva, ki hoče kljubovati vsem navalom sovragov. Pogled na veliki most čez »Sočo« pa je bil naravnost impozanten. Na dveh vrstah mogočnih drogov preko vsega mo- stu so plapolale zastave. Glavni trg pred cerkvijo pa je bil kar ves povit v trobojnice. Na vsakem koncu trga je bil prirejen slavolok. Uprav kra- sen je bil oni na južnem koncu — dostojen bi bil vsacega večega mesta. Čast njim, ki so izdelali načrt in njim, ki so ga postavili! Na tem slavolo- ku je bil napis: »Slovanski pozdrav bratom! Na slavoloku na Bevernem koncu pa sta bila napi- sa: »Živio« in »Na zdar!« (sokolski pozdrav). A male zastavice in primitivne dekoracije po rev- nejših hišah so pričale, da na tej slavnosti sode- luje ves narod! 26 Na trgu pred cerkvijo je bila postavljena lična tribuna, kjer bo zbrano stara- 26 Edinost 40 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 zastave z venci, Sokole in zastopnike društev pa nakitile s cvetjem. !i!! Možki zbor iz Gorice je dovršene pel obširnejo Zajčevo »Ustaj rode«, odobravanja ni bilo konca, dokler ni dodal vedno krasno »Crno- gorac Crnogorski«, ki je izrazovita, težka sklad- ba. — Mladi in čili tamburaški zbor »Podgora« je srčno udarjal obsežni »Venec hrvatskih na- rodnih pesmij«. Zbor »Velesila« iz Skednja nas je očaral z obsežno Grbičevo »Slovanski brod«. Vrli Škedenjci so želi burno pohvalo. Tambu- raši iz Tolmina so prav dobro udarjali potpuri »Iz naroda za narod«. Prav številni zbor iz Št. Andreža nas je razveselil z Volaričevimi »Kvi- ško bratje«. Združena čitalnični in Sokolov zbor iz Solkana sta divno odpela vedno priljubljeno Hudovernikovo »Naša zvezda«. Tudi baritonist je bil kos svoji nalogi! Solkanci so dokazali, kaj zmorejo, ako le hočejo! Mešani zbor iz Gorice je posledil ves program z umetniški dovršenim izvajanjem Sattnerjeve »Vrbice«. Na nepresta- no zahtevanje je dodal še obširno in prekrasno »Naše gore«. — Na to so nastopili zopet Kanal- ci, in sicer ženski zbor s spremljanjem tambura- šev. Izvajali so zbor gorskih deklet iz Vilharjeve opere »Smiljana«. Po prav kratkem presledku so nastopili Sokoli; prav lepa četa jih je bila Ob zvokih našega »Naprej!« so prikorakali in se razvrstili v nastop za proste vaje. Vse štiri proste vaje so izvedli prav točno, dasi niso lahke. Veliko naših rojakov še ni videlo take Sokolove telovad- be; zato so bili kar očarani. Na orodju so nasto- pili v dveh skupinah Idrijčanje in naši Sokoli. Moramo reci, da so pokazali bratje iz Idrije prav dobro šolo. Telovadili so izborno in želi cesto viharno pohvalo. Naši domači Sokoli pa so do- kazali zopet lep napredek od zadnjega nastopa 28 29 Soča v Rihembergu. Tudi težke vaje so izvajali prav dobro. Za nekoliko časa so bili pozvani s trobento vsi pevci na oder, in zadonela je veličastna pobra- timija »SIovenac i Hrvat«. Dasi od raznih vetrov vendar so pevci dovršeno rešili nemajhno nalogo. Srečno postavljen oder s prav izbornim odmevom nam je pripomogel do najvišjega užitka. Doda- li so še »Morje adrijansko«, enako dovršeno, in pričel je živahen ples. Žal, da na sporedu ni bilo nobene skladbe Kanalskih domačinov Kocjanči- ča in Avgusta Lebana, na katera so lahko pono- sni. Posebno ona »Da smo Kanalci, izve naj ves svet« bi bila kaj primerna. Na večer je bilo pov- sod vse živo, vse veselo. Pri Segalu so prepevali Št. Andrežanje, na trgu »Velesila«, na novi verandi pri Zegu Goričanje, za cerkvijo Solkanci itd. itd. Vmes pa so umetalni ognji švigali v zrak in skr- beli za čarobne poglede še našim očem. Skratka: to je bil prekrasen naroden praznik, kakoršnega ni videl ne le Kanal, marveč redko kateri trg na Slovenskem.« 30 !n! Edinost !i »najsijajnejši tri- umf narodne ideje! !!e!i! !!e!i!!i!e 30 Soča 31 Edinost 32 Soča 33 Soča 34 !i!e 41 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 !e!e!i!i!e!i!!i!f Soča ljudstvo v narodnem ob- ziru popolnoma še zaspano, kar izvira še iz tega, ker nimajo nikjer nobenega društva, v katerem bi se navduševali in bodrili za narod. Treba torej, da v teh vaseh rodoljubi delujejo na ustanovitev kmetskih bralnih društev, če tudi bo v istih le malo društvenikov, a to malo krdelce bo drugim oči odpiralo. Na delo!i!i!e 35 Soča 36 !i!e!i 37 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1911 38 ! !i Zgodovinski pre- gled kraja Ročinj v obdobju 19. in v začetku 20. stoletja 39 Soča 40 Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1911!i!i!r!!i!e!f!n!.!!!!i!! !f!!!!i!!i!!i!i!! !i!!f! 41 !f 42 Goriška straža 43 Goriška straža 44 Goriška straža 42 IZVESTJE 9 2012 Članki IZVESTJE 9 2012 !!!n!!i!!i !f !f Domovina Edinost Goriška straža Kmetijsko rokodelske novice Slovenski narod Soča Zgodovinski pregled kraja Ročinj v obdobju 19. in v začetku 20. stoletja!, Pregled politične zgodovi- ne Slovencev na Goriškem 1848-1899.!, Pred sto leti je bila ustano- vljena Slovenska čitalnica v Kanalu ob Soči. Ka- nal ob Soči.!i Ob stoletnici kanalske čitalnice in ob odkri- tju spomenika Mariju Kogoju !e! Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1911.