Listek. Tri dni v Lovrani. (Potopisna črtica.) (Konec.) V torek jutro so premilostivi škof And. Marija Sterk že na vse zgodaj služili sv. mašo. Cerkveno sv. ppravilo se je pa tudi ta dan začelo še le ob 9. Sv. mašo vpričo prevzvišenega nadpastirja so služili dekan Kastavski, Mijo Laginja. Ta dan je tudi nekaj več ljudij pristopilo k mizi Gospodovi, medtem ko je prvi dan iz škofovih rok sv. obhajilo prejel samo jeden in Se ta je bil ptujec, ravnatelj nekih Sol na Moravskem, ki je v Lovrani iskal telesnega ozdravljenja. Ta dan vladika tudi niso več pridigovali, ampak le birmanee so prav marljivo izpraševali iz krščanskega nauka. Ker že štejejo nad 72 let, dali so si prinesti stolec, da so sede otroke izpraSevali in poučevali. Kakor se je videlo, so italijanskih starišev birmance pripravljali župnik, o katerem se trdi, da se nagibljejo na laško stran, hrvatske otroke pa kapelan, ki so «Hrvat dušom, tielom.* Po katekezi so premilostivi takoj podelili birmancem zakrament sv. birme. Potem so Se svojo nekdanjo farno cerkev pregledali in s tem sklenili cerkveno obiskovanje. Po obedu je bil določen pot v Bršec, ki leži južno od Lovrane, ob istem bregu sinje Adrije. Pred svojim odhodom so pa milostivi škof, spremljani od lovranskega gosp. župnika še obiskali nadvojvodinjo Marijo Jozefo, soprogo našega avstrijskega nadvojvoda Otona, mlajšega brata nadvojvode Franca Ferdinanda, ki sta oba sinova pokojnega cesarjevega brata, nadvojvode Karola Ludovika. Visoka gospa je dva meseca bivala z dvema sinkoma v «Villa Souvenir,» sredi med Iko in Lovrano. Dajala je vsem prebivalcem krasen vzgled krščanske matere. Vsaki teden je v župni cerkvi opravila sv. spoved in vsako nedeljo, pa Se večkrat med tednom, je tam pristopila k mizi Gospodovi. Le škoda, da njen vzgled ni bolj vlekel. Te dni, ko je bila v Lovrani sv. birma, zahajala je nadvojvodinja v Iko v sanatorij k sv. maSi. Zato se pri svojem odhodu ni spomnila samo ubožcev v Lovrani in Iki, ampak je tudi sestri predstojnici čč. usmiIjenk v sanatoriju ukazala izročiti celi stotak za kapelico in za hišne potrebe. Ni čuda, da se je občinski svet lovranski predramil ter svetli nadvojvodinji priredil ob njenem odhodu res lepo svečanost. Naročil je bil vojaSko godbo iz Reke, dal je prostor pred omenjeno vilo, v kateri je nadvojvodinja bivala, čarobno razsvetliti. Na vrhuncu Učke gore dal pa je zažgati velikanski kres, da lepšega Se nisem videl. Županov vzgled posnemali so tudi lovranski meščani in posestniki gostih «vil» ali palačic ob morskem bregu. Tudi okna samotnih hiš po raznih brdih ali puntah, kakor ljudje tukaj pravijo, so bila isti večer razsvetljena. Prizor je bil veličasten in ganljiv, posebno ko se je nadvojvodinja pokazala med dobrim ljudstvom. Gromovitih živijoklicev ni bilo ne konca ne kraja. Upati je, da visoka gospa še drugo leto razveseli ta Bogu in cesarju zvesto udani kraj s svojo navzočnostjo. Po obisku nadvojvodinje Marije Jozefe so se škof poslovili od Lovrane ter s svojimi spremljevalci odpeljali skozi Moščenice v Bršec. Posloviva se pa tudi midva, dragi bralec od Lovrane, ki pogreša takih zanimivostij, ki bi naju mogle tam zadrževati. Moj dragi tovariš je bil medtem šel iskat slovite »bakerske pravice,» ki baje nič ne velja, kakor Iovranska ura. Vrnil se mi ie s poročilom, da je ni mogel najti. Zato je tudi midva ne pojdeva iskat. Z Bogom! Krečanska pripovedka. Prevel 0. H. Š. Ko je ljubi Bog svet ustvaril, želel ie videti, kako ljudje na njem živč. Zato se nameni iz nebes na cvetoči otok Kreto. Vzel je na-se podobo sisega starčeka z dolgo belo brado in belim oblačilom, vzel palico v roko in Sel na svet — na krečanske planjave. Potoval je celi dan čez zapuščene hribe in doline in zvečer pride do neke vasi, kjer je hotel prenočiti od prevelikega truda. Stopi v prvo hiSo, se usede na prag, ne govori ničesar, temveč nekaj premišljuje. Nihče ni bil doma, razven gospodinje. Opravljala je svoje delo ter ga ni zapazila. Toda zdaj pride njen mož s polja domu, in ko zagleda starčeka, se zelo razveseli ter reče: «Očka! Vi ste zelo stari in spehani od potovanja; pridite v hišo, odpočijte si, in ako ste ubožec, hočeva Vam z vsem postreči, kar nama je ljubi Bog dal. Le samo zapovejte!* Starček ga pogleda z veselim očesom, gre v hiSo in se usede. Kmalu na to sta pripravila kmet in njegova žena kosilo, kakor sta vedela in znala, in je postavita na mizo. Gospodarju in gospodinji je jed zelo teknila, toda starček ni hotel ničesar jesti; samo vohal je po domače pripravljeno jedilo in molčal. Gledal je, kako se gospodar in gospodinja jedi veselita, in se je tudi ž njima veselil. Silila sta ga proseče: «Očka, zakaj ne jeste? Bodete lačni ostali, vzemite in jejte. Vsaj pokusite, če Vam bo dišalo!» — Toda, starček nato odgovori: «Le jejta Vidva sama jaz nekaj premi§Ijujem.» Ko sta se nasitila, ustaneta. Gospodinja gre venkaj k jokajočemu otroku. Tedaj reče starček njenemu možu: «Veš ti gospodar, kako me lahko pogostiš, če hočeš? Nekaj rečij ne morem jesti, toda ves hrepenim po nežnem mesu. Vzerai svojega malega sinčeka, ga lepo ubij in deni celega v ponvo in postavi v peč. Toda pazi, da žena ne zapazi, jokala bi.» Gospodar odvrne: «To Je torej isto, očka, kar ste zahtevali? Zakaj pa niste rai tega poprej zaupali, ;in ne bi toliko časa v moji hiši sedeli kot lačen gost? Saj sem Vam rekel, da je vse Vaše, kar nama je ljubi Bog dal? Res, jaz imam stare ljudi, kakor ste Vi, zelo rad, in moja vest mi pravi, da ste Vi dober, pošten človek. Če malo potrpite, hitro Vam pripravim, česar želite.» Na to gre kmet venkaj; njegova žena gre po svojih opravkih in otroka pusti samega, da se igra v mesečini svetlobi, dokler ne zaspi; žena ni znala, kaj in kako se bode zgodilo. Mož vzame otroka, dene ga v ponvo in ga zapre v peč; na to gre zopet k starčeku, usede se poleg njega, ter se ž niim pogovarja. Ko sta se tako nekaj časa med seboj pogovarjala, nenadoma umolkne starček in reče gospodarju: «Idi vendar in poglej po otroku!» Kmet se vzdigne in gre; odpre peč, da bi pogledal. Toda kaj vidi! Ostrmi in odreveni od čudeža. Cela peč in celo poslopje se je lesketalo od svetlobe, ponva in otrok se je spremenilo v zlato, ki je sijalo kakor solnce. Otrok je sedel na ponvi že kot velik fant, lep, zdrav, čil in vesel, na glavi je imel krono iz biserov in žlahtnih kamenov, na strani ob pasu mu Je visel meč, v desniei je držal listek z zlato pisavo, v levici pa je imel pšenični snop iz klasja; in vse to se }e bliščalo kakor ogenj, ker bilo je vse iz čistega zlata. Kmet se vrne, da bi starčeku naznanil kak čudež se je zgodil in kaj naj stori. Toda starček ni bil več tam, stal je že pred hišo ter govoril: «Dobro zdravje, in kakor sta do zdaj, tako še tudi za naprej redno in mirno živita! Za Vajino dobro srce bodeta iraela obilo plodovitost na polju in pri čedi, blagoslov in mir bode podelil Gospod Vajinim otrokom in unukom in vaju bode k sebi vzel in pogostil v svojem nebeSkem stanovanju.» Nato izgine starček izpred njihovih očij, Sel je kam drugam prenočevat. Smešnica. Mojster pri mizi proti učencu: »France, zakaj ne jeS mesa?« France: »Ker je prevroče.« Mojster: »Ali ne znaš pihati?« France: »Znam, ali bojim se, da bi ga odpihnil«.