Poštnina plačana v gotovini
i
Ljubljana, 7. septembra 1939. Leto XII. št. 37.
AVICfl
GLASILO
KR.JCAN JKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
Delavska zavest
V lx>ju za pravico in svoj življenjski obstanek je za delavstvo predpogoj uspehov njegova delavska zavest. Dočim je potrebna za trgovca ali in-dustrijca pretkanost in dobra mera trgovskega ali gospodarskega duha, da zna pravilno ravnati s surovinami ali blagom, da čim ceneje pride do izdelkov in jih čim dražje proda, je to vprašanje pri delavstvu vse nekaj drugega. Kajti delodajalec je sam svoj gospodar, na skupnost je navezan le toliko, kolikor mu ta skupnost služi pri lažjem in dobičkanosnejšem gospodarstvu. Taka skupnost od gospodarstvenikov ne zahteva nikakih dejanskih žrtev, ki bi bile zanj občutljive. Skupnost teh ljudi je le v tem, da solidarno nastopijo pri obveznostih splošnega značaja, to je n. pr. za čim .manjše davčne obveze, za znižanje socialnih dajatev, za nizko trošarino izdelkom itd. Ta skupnost jih druži že sama od sebe in ne zahteva od njih nikakega idealizma in žrtev.
_J£ge. drugačno je vprašanje skupno-ti pri delavstvu. Ze pri strokovni organizaciji okušamo vsak dan, kaj vse zahteva od delavstva. Mi dobro vemo, da delodajalec končno lahko izhaja ihrez svoje lastne skupnosti, delavec pa ne more. Če si hoče delavec izboljšati svoj gospodarski položaj, si sam ne more prav nič pomagati, ker mu delodajalec lahko hitro reče, da tudi brez njega obratuje. Tako je navezan delavec nujno na svojo lastno skupnost, v kateri more edino kaj doseči sebi v prid. Kajti razlika je velika, če zboljšanje zahteva en sam, ki dobi lahko hitri odgovor, ali pa vse delavstvo enega obrata ali morda ■cele stroke skupaj. V tem primeru delodajalec ne more izjaviti, da lahko obratuje brez njih, kar dejansko ne more.
loda premalo je, če delavstvo (rožna skupnost le v vprašanju strokovnega gibanja ali pa če morda to razbija iz kakih čisto nasprotnih stališč.
Skupnost, ki jo predstavlja strokovna organizacija, je nujno vprašanje delavske skupnosti v splošnem. V času, v katerem mi dandanes živimo, je to vprašanje za nas zelo važno. Mi vemo, da se našo skupnost v JSZ že dolga leta skuša razbijati, pa ne zgolj zaradi vprašanja JSZ kot strokovne organizacije, ampak predvsem iz čisto drugotnega« stališča. Tisti, ki so boj proti JSZ zasnovali, ga započeli in ga tudi vodili, niso imeli pred očmi samo JSZ kot firmo, ampak predvsem delavsko skupnost, ki je v tej organizaciji. Ta skupnost pomeni zanje neprestan klic k pozitivnemu reševanju delavskega ali pa če hočemo socialnega vprašanja. Če bi bilo v JSZ malo plave krvi, ki bi vodenila zdravo delavsko skupnost z vsemi zahtevami 'modernega socialnega vprašanja, poleni bi bili ti ljudje zadovoljni in bi tudi nikdar ne prišlo do kakih novih delavskih organizacij. Ker pa je gibanje v JSZ dosledno delavsko-borbe-«oga značaja, zato proč z njim, in namesto nje je treba dobiti drugo delavsko organizacijo, ki jim v današnjem času ne bo delala težav v delavskih vprašanjih.
. ?« tako delavsko skupnost, ki bo ^««1« v vsakem primeru, pa je posebna predvsem delavska zavest. De-'«vec iz naše organizacijske skupnosti ^tora imeti tolikšno mero delavske za-
Itezuliaii volitev zaupnikov z druge strani
V zadnji številki »Delavske pravice« smo priobčili rezultate volitev obratnih zaupnikov. Številčno razmerje napram lani se je znatno spremenilo. Marsikomu se je čudno zdelo, kako jo mogoče, da bi slovenski Jugo-ras v razmeroma tako kratkem času v članstvu in tudi pri zaupnikih za toliko porastel. Skoraj isto velja tudi za Narodno strokovno zvezo.
Takih zaupnikov, kakor sta jih volila Jugoras in NSZ, bi se lahko izvolilo več tisoč. Seveda taki zaupniki v današnjem delavskem gibanju nič no pomenijo. Vsak delavec namreč prav dobro ve, kaj in koliko more pomeniti zaupnik v delavnici, v kateri sta zaposlena dva pomočnika, od katerih je eden zaupnik, drugi pa njegov namestnik. In takih zaupnikov je letos posebno ZZD izvolila nud tri četrtine. Mi smo vedno stali na stališču, da zaupniki, izvoljeni v obratih pod 10 delavcev, nič ne po-menijo in je bolje, da se v takih delavnicah ne volijo.
Važno je pri zaupnikih, koliko predstavljajo delavstva. Tu so pa posebno
za ZZD številke naravnost porazne. Dokazujejo namreč, da je naša trditev, da je večina njihovih zaupnikov iz majhnih obratov, pravilna. Na podlagi statistike OUZD-a in zaposlenega delavstva v posameznih obratih, je slika v tem pogledu sledeča:
JSZ s svojimi 261 obratnimi zaupniki predstavlja 8076 delavcev-volilcev. Strokovna komisija s 534 zaupniki 22.732 delavcev volileev (tu so šteti tudi rudarski zaupniki, kjer pa je bil dosedaj večinski sistem in bo za bodoče siika, ako bodo pri rudarjih ponovne volitve, seveda drugačna). NSZ s svojimi 307 zaupniki predstavlja 6643 delavcev, in ZZD s 644 zaupniki pa 7999 volileev.
Na podlagi teh podatkov pride na enega zaupnika JSZ povprečno 35 delavcev, Strok, komisije 43 delavcev, NSZ 18 delavcev in ZZD samo 12 »delavcev«. Pa še teh 12 delavcev ne predstavlja delavstva v industriji, marveč kakor smo že naglasili, iz malih obratov, v katerih sta zaposlena po dva pomočnika in en vajenec.
O pomenu obratnih zaupnikov
Zakon o zaščiti delavcev je postavil obratne zaupnike kot zakonite predstavnike delavstva in nameščenstva v obratih, katere torej delodajalec mora upoštevati. Važnosti volitev obratnih zaupnikov se je zato naše strokovno gibanje takoj zavedalo in vsepovsod gledalo, da bi bili ti zaupniki izvoljeni. Vendar se je pa izkazalo, da so možni zaupniki le tam, kjer obstoja strokovna organizacija. Kjer te ni bilo, nismo imeli zaupnikov ali pa so bili brez potrebnega vpliva.
Posledica tega je bila, da je imelo obratne zaupnike le zavedno delavstvo in nameščenstvo, ki pa je rastlo po številu iz leta v leto. To posebno še potem, ko je bilo konec JNS-reži-ma ki ustanovi obratnih zaupnikov ni bil’ naklonjen. Lani so predstavljali obratni zaupniki 54.0000 volileev ah okrog 55 odstotkov delavstva in nameščenstva, ki pride v poštev pri volitvah zaupnikov, torej večino našega delavstva in nameščenstva, ki je vzgojeno v strokovnem gibanju — čutilo potrebo, da si postavi zaupnike. Ta odstotek še pridobi na svojem pomenu, če vemo, da si okrog 20.000 oseb (služkinje, natakarsko osebje itd.) ne more postavljati zaupnikov.
Letos se je pokazalo za volitve 'za-
upnikov še večje zanimanje. Udeležuje se namreč teh volitev tudi delavstvo in nameščenstvo, ki včasih tega ni delalo. To opažamo posebno v nekaterih katoliških podjetjih, kjer se volijo zaupniki tudi v najmanjših obra-tovališčih ter pisarnah. Če je to posledica samo delavske zavesti, moramo ta napredek samo pozdraviti. Saj ni bilo do nedavnega v teh krogih nikakega smisla za zaupniško ustanovo, češ da je ta samo za preproste delavce; za krščanskega delojemalca, ki je zaposlen pri katoliškem delodajalcu, pa da je odveč hoditi po potih, po katerih hodi ostalo delavstvo. Če bi bilo novo gledanje na zaupniško ustanovo res posledica notranje spreobrnitve, bi želeli, da bi se novi zaupniki v polni meri zavedali svojih dolžnosti, ki jim jih nalaga zakon in da bi vztrajali v svojih funkcijah tudi v bodoče v spremenjenih prilikah. Če kuk zaupnik ne bi imel volje vršiti zakonito zaupniško dolžnost in delati v korist zastopanih delojemalcev, bi bilo vsekakor bolje, da svoje naloge ne bi sprejemal, ker potem tudi ne bi mogel škodovati pomenu zaupništva. Končno želimo samo, da novi zaupniki iz manjših podjetij ne bi ibili predmet demagogije, špekulacij ter nestvarnih računov in zaključkov.
vesti, da bo kot delavec nastopal ne samo v stroik. organizaciji, ampak tudi povsod drugod, kjer gre za delavske koristi. Naš član in tovariš mora vedeti, da je delavec in da kot tak tudi nastopa povsod, kamor ga delavstvo postavi. Če pride v upravo kakega delavskega zavoda, mora vedeti, da spada k naši skupnosti in da nastopa kot delavec. Če pride v občinski odbor, ali v kak drug zastop do najvišje stopnje javnega zastopstva, mora prav povsod postaviti svojega moža kot delavec.
Iz male skupnosti v naši JSZ morajo izhajati kleni značaji in neizprosni borci za delavske pravice, tako da jih bodo drugi občudovali v njihovi delavski zavesti. Taka delavska zavest, ki izhaja iz delavskega ponosa in neizprosnega boja za pravico in poštenost v človeški družbi, je naša skupna bodočnost, pa tudi znanilka lepših dni delavnega slovenskega narod«.
Časi, ki prihajajo, bodo pokazali, v koliko smo mi tvorci nove dobe.
ž. S.
Važna akcija JSZ
Z ozirom na sklep širše seje načelstva JSZ od 27. avgusta je centrala poslala pretekli teden spomenico novemu ministru za socialno politiko dr. Budisavljeviču. V tej spomenici se JSZ opira na izjave, katere so podali člani vlade narodnega sporazuma, da prihaja Jugoslavija na pot res pravo demokracije in poštenega dela za dobrobit vseh državljanov. V tem duhu apelira JSZ na gospoda ministra za socialno politiko naj posveti potrebno pažnjo tudi razmeram pri delavskih zavodih in da omogoči, da bodo ti zavodi prišli zopet v roke res pravim zastopnikom delavstva.
Socialni dan y Crngrobu
Pridno so se pripravljali maši škofjeloški člani na socialni dan, katerega so priredili preteklo nedeljo v Crnogrobu. Toda to veselje jim je novonastali položaj v zadnjem hipu nekoliko skvaril. Vendarle se je kljub temu zbralo zelo lepo število fantov, mož in deklet pri znani božjepotni cerkvici Matere božje. Se celo iz daljne Sorice je prihitel tovariš Koder, da prisostvuje tečaju, prav tako pa tudi trije tovariši iz Medvod.
Ubrano pritrkavanje naših fantov se je slišalo daleč naokrog, ki je vabilo k sv. maši, katero je daroval g. Stanko Grims. Ta znani naš prijatelj je pred kratkim prišel z večjim številom slovenskih rudarjev iz Francije v domovino. Zato se je prav rad odzval želji naših škofjeloških tovarišev, da sodeluje pri njihovem svečanem tečaju.
Po sv. maši, ki je bila s pridigo, so se zbrali udeleženci v sosedni hiši k tečaju, ki ga je vodil namesto zadržanega predsednika Polenca tov. Potočnik. Najprej je govoril g. Grims, ki je zelo poljudno razlagal delavske razmere in življenje izseljencev v Franciji. Iz njegovega govora smo dobro razumeli njegovo misel, da je domovina vendarle domovina in tujina pač tujina, ki daje svojevrsten kruh, katerega se mora zaslužiti z velikim trudom in naporom. Zato je naloga našega delavstva, da vse sile posveti svojim socialnim vprašanjem doma in tako omogoči dober kos kruha doma, da našim ljudem ne bo treba iskati kruha v tujini.
Drugi je govoril tov. Srečko Žumer, ki je svoj govor posvetil Jugoslovanski strokovni zvezi in njeni važnosti za delavstvo. Nazorno nam je naslikal Žumer potrebo strokovne organizacije za vse delavstvo in veliko nalogo Jugoslovanske strokovne zveze v važnem socialnem vprašanju.
Po predavanju so nekateri udeleženci odšli zaradi kakih nujnih opravkov domov, veliko število jih je pa ostalo in šele po popoldanski službi božji, katero je opravil škofjeloški kaplan g. Vovk, odhajali veseli, in zadovoljni domov. ,
Ta prireditev naj rodi mnogo sadov za JSZ s tem, da bo napravila velik* korak naprej v našem razvoju.
Javornik
Strokovna skupina kovinarjev, Javornik, ima v nedeljo, dne 10. sept. ob 11 dopoldne na Koroški Beli članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom zaradi razprav pri KID.
Delavski tabor v Hudi jami
Delavski tabor rudarskih in drugih okoliških skupin od Celja do Zagorja olb Savi se ho vršil letos na tretjo ■septembersko nedeljo, t. j. 17. t. m., in sicer pri novi cerkvi Sv. Antona v Rečici pri Laškem. Sv. maša ho ob 10, nato delavsko zborovanje na proštom pred cerkvijo. Govorila hosta tovariša Križnik Filip iz Trbovelj in Joško Ju-rač. iz Celja, res priznana strokovni-čarja in stara borca v vrstah Jugoslovanske strokovne zveze. Upamo pa, da ■pošlje tudi centrala svojega zastopnika iz Ljubljane.
Tovariši taborjani naj se pripeljejo s prvimi jutranjimi vlaki na postajo Lil«ko. od koder je uro hoda po lopi Rečiški dolini mimo rudniške separacije. kolonije in rudnika do omenjene cerkve.
Dragi tovariši rudarji, lesni delavci, oblačilci itd. agitirajte po skupinah za res častno udeležbo, da tako javnosti pokažemo, da JSZ še živi in se lepo razvija.
Na plan tovariši, pod prapor JSZ za boljšo -bodočnost!
Gameljne
Dne 3. septembra smo imele delavke iz tovarne Štore svoj redni članski •sestanek. Sestanek je bil dobro obiskan in smo na njem razpravljali o delovnih razmerah v naši tovarni in o tem, da bi jih bilo potrebno urediti s kolektivno pogodbo. Zaradi tega smo sklenili, da jo centrala čiimprej sestavi in predloži podjetju. Na sestanku se jo govorilo tudi o delovanju JSZ iz načelnega stališča. Poročevalec je dokazal iz razvoja dogodkov, da je stališče JSZ. zlasti pu v pogledu svobode strokovnih organizacij, popolnoma pravilno in da odgovarja to stališče tudi krščanski delavski internacionali. Ravno dogodki doma in v svetu dokazujejo, da bo prišlo delovno ljudstvo do svojih pravic in do zadovoljivega položaja le tedaj, če_ bo to načelo prišlo v vse privatno in javno delovanje in življenje.
Boreči
,Kakor se vsi delavci raiznih strok organizirajo, tako smo se tudi mA zbudili iz spanja. Razmišljali smo dalj časa. v katero organizacijo bi sc odločili ter prišli do sklepa, da se pridružimo JSZ. Tukaj vidimo, da je krščanska ter imamo upanje, da bo ta po svoji moči za nas delavstvo še največ storila, ker krivice, katere se dogajajo nam delavcem, je vendar čas, da se odpravijo. Večina nas je že organiziranih. ostali se nam bodo še pridružili. Tako smo imeli 17. avgusta sestanek, na katerem nam je tov. tajnik iz Maribora podrobno obrazložil vprašanji obratnega zaupnika in delavske zakonodaje.
V soboto 9. septembru po 6. uri zvečer bomo imeli volitve obratnih zaupnikov, pri katerih naj nikdo ne manjka. Hočemo si izvoliti take zaupnike. kateri bodo delali v korist delavstva.
Poziv
Ker se je naše članstvo svoje svobodne strokovne organizacije še bolj oprijelo, še več zanjo žrtvovalo, ker so njeni odborniki položili v delo še neprimerno več. truda, nam tudi uspehi niso izostali. Napredujemo! Tudi denarno smo se opomogli in bomo lahko nastavili novega strokovnega tajnika, kateri je danes JSZ nujno potreben. Dela je vsepovsod jiolno. Saj ni čudno, da je tako. Za delavstvo se pač malokje brigajo, če tudi o njem mnogo govorijo.
Da bomo pa v bodoče trajno svoje denarno stanje vzdržali je potrebno, da še opozarjamo vse člane in članice, da naj se zavedajo vsega dela pri JSZ. Vsak poziv naj lx> kakor prijeten sunek in vzdramilo, da je treba za svojo ljubljeno in teptano organizacijo ponovno žrtvovati. Povsod naj naši člani pokažejo, da niso le »figure«, ampak, da se zavedajo svojega članstva. Če pristopim k JSZ sem se že v naprej odločil, da grem v to skupino zato, ker je mnogo delavstva prepričanega, da je edino v tej organizacij pravi delavski pokret. Tudi na zunaj bodo naši člani vedno ^pokazali, da so zavedni borci za poštenje in pravico. Zato so ponosni na svoj znak, ki ga stalno nosijo na svojih prsih. Delavski koledarček jim je tudi potreben znak in vsak član kupi najprej naš koledarček.
Blagajnik JSZ.
Delovanje mednarodne krščanske	Prve pokojnine iz na-
j ■ ____________ sl o vil zavarovanja de-
strokovne zveze	lavcev za slučaj smrti
Odbor Mednarodne zveze je imel svojo sejo konec meseca aprila 1.1. Na njej so razpravljali najprej o položaju krščanskega strokovnega gibanja po nekaterih državah in sprejeli sklepe za njegovo zboljšanje. V prizadevanju za mir noče zaostajati tudi Mednarodna zveza. Zato je bilo sklenjeno, da se bo vršilo od 5. do 7. septembra študijsko zborovanje v Franciji, ki mu bo osnovna misel delo za mir in posebej še prizadevanje krščanskega strokovnega gibanja v tem i>ogledu. Razen tega se bo razpravljalo na tem zborovanju tudi o raznih gospodarskih vprašanjih.
Na koncu seje je sprejel odbor resolucijo, v kateri najprej opozarja na Rooseveltovo mirovno delo ter ugotavlja, da more biti samo inir podlaga napredku posameznega človeka kakor tudi narodov. Mednarodna zveza obsoja stremljenje vzeti drugemu svobodo, pravice in last ter prosi vse vlade, naj se bavijo resno z zahtevami splošne blaginje, vodijo ]>olitiko mednarodnega sodelovanja in socialne pravičnosti.
Ob priliki Mednarodne konference za delo so se krščanski strokovničarji.
ki so se udeležili konference, ponovno sešli v precejšnjem številu na posebnem zborovanju v palači Mednarodnega tirada za delo. Na svojem sestanku so morali zopet ugotoviti nepovoljen mednarodni položaj za delavsko strokovno gibanje in na težave, na katere naleti še posebej krščansko strokovno gibanje. Žrtev- teh težav so postali na primer zopet krščanski strokovničarji na področju bivše Češkoslovaške.
Na sporedu je bil tudi referat o 40-urnem delovnem tedniku. Sprejet je bil sklep, da morajo strokovne organizacije vseh smeri vztrajati na načelu 40-urnega tednika s primernim upoštevanjem tehničnega napredku. Skrajšanje delovnega časa mora imeti za posledico znižanje brezposelnosti kakor tudi kulturni dvig posameznika, ki sicer za to nima na razpolago potrebnega časa. Če se ne more izvesti 40-urnik*na splošno, naj se uvaja po strokah. Pri vsem tem delu pa je potrebno mednarodno sodelovanje držav in še posebej delavstva i>o načrtih Nizozemca Van Zelanda in Amerikanca Roosevelta, ker mora sicer propasti naša kultura.
Vsem skupinam in sodelavcem!
Razmere so take, da je poklicanih v vojaško službo veliko tudi naših sodelavcev. Razumljivo je, da mora vsak izvršiti svojo dolžnost napram domovini.
Želimo pa sedaj to. da ne bi pozabili eden na drugega in da se ne bi pretrgale vezi med JSZ.	...
Zlasti pa je važno, da funkcionira tudi doma ves aparat organizacije. Če je bilo živo delovanje organizacij kedaj potrebno, je gotovo sedaj. Kajti v obratih morajo ostati pravice, ki se jih je pridobilo delavstvo, nedotaknjene. Še več. Če bodo razmere ugodne, se moraljo te pravice še razširiti.
Ta možnost bo pa podana le tedaj, če bo vsaka skupina na mestu, če bo njen aparat popoln. Če bi bil vpoklican ta ali oni funkcionar, takoj novo moč na njegovo mesto. Iste naloge čakajo tudi centralo.
V skupinah je predvsem važno, da funkcionirata tajništvo in blagajna, istotako ne sme trpeti tudi zaupniški aparat niti organizacijski niti aparat obratnih zaupnikov.
Poudarjamo še posebej, da ne sme disciplina prav nič odnehati. Istotako solidarnost. Vsi se moramo čutiti solidarne tudi s tovariši, ki so trenutno zapustili obrat. Zavedati se moramo, da smo tudi njim dolžni, da obdržimo to, kar smo skupno z njimi ustvarili; da smo dolžni tudi skrbeti za bodočnost. Zaradi tega skrbite, da bodo pravilno in pravočasno vpla. c* a n i prispevki. Če delavstvo krši disciplino v tem, lahko povzroči nedosledne posledice za organizacijo iii s tem za delavstvo samo.
Torej zavest skupnosti in discipline v organizacijah mora biti vedno živa!
Načelstvo
Jugoslovanske strokovne zveze
Zakaj v škofjeloški „Šešir“ plačane
dopuste?
Počasi si povojno industrijsko delavstvo potom svojih strokovnih organizacij izboljšuje svoj položaj. Vsaj v glavnih potrebah, katere so za življenje najnujnejše, hoče korakati vzporedno s starim industrijskim delavstvom ter si po njihovem zgledu priboriti za življenje in zdravje najnujnejše. En del tega, povojni rekrutiranega delavstva, tvorimo tudi mi ter smo glede socialnih in zdravstvenih razmer še daleč za starim delavstvom drugod, vendar sc nas ne sme primerjati h komaj rojeni tekstilni industriji.
škofjeloška tovarna »šešir« je ena izmed tistih redkih podjetij, kjer delavstvo še nima urejenih plačanih letnih dopustov. Obrtni zakon sicer še ne določa natančno števijo plačanih dni ter si morajo organizacije šele priboriti kakšen naj bo plačan dopust. Ko smo lansko leto sklepali novo kolektivno pogodbo, simo vanjo stavili tudi to. Vendar je bil naš takratni predlog odbit in mi smo celo zadevo, da bi ne bilo spora preložili na poznejši čas. Letos smo zopet prišli s to zadevo na dan ter smo pred kratkim vložili na ravnateljstvo želje delavstva glede dopustov. Škoda je, da ni pri obrtnem zakonu paragraf o dopustih bolj izpolnjen, da bi se ne bilo treba zanje šele boriti. Vendar pa mislimo, da nam naše želje ne l>o nihče osporaval, saj tudi pri nameščencih vidimo, da ni takega idealistu za podjetje, da bi za dobrobit podjetja odpovedal po zakonu pripadajoči dopust.
Pri tej priliki naj osvetlimo našo željo iz zdravstvene strani. Znano je še vsem, kako so pred časom gospodarski krogi pritiskali, da se -mora S 219. obrtnega zakona, kjer govori o plačanem bolniškem tednu, črtati ali vsaj zamenjati za letne plačane dopuste. Ker je pa čisto jasno, da l)olan
človek rabi največ pomoči, ko je bolan, je zaenkrat šel njih up po vodi. Mogoče bo tudi pri nas kdo mislil, da bi bilo prav, zato k temu nekaj besed: Naša tovarna je zaradi starosti stavbe (mislimo, da ne bomo izdali nobene tajnosti) eno izmed najslabših podjetij z ozirom na higienske naprave in nima ne kopalnic, ventilacija je slaba. Delo samo na sebi je pa tudi naporno in nezdravo, kar priča število vsako leto bolu jočega delavstva. Večkrat smo na tem mestu zapisali za katero boleznijo je delavstvo »šeširja« največkrat (ako ne vse) bolno. Skoraj vsi lxmijejo na živcih. Kaj je temu vzrok, da mora zaradi živcev tovarna plačevati toliko bolniških tednov? Dobro bi bilo ta problem enkrat strokovnjaško ugotoviti, ker po našem mnenju je temu krivo živo srebro in nehigienska ureditev. Vsemu temu bi se veliko od-pomoglo in delavstvu zdravje utrdilo z letnimi plačanimi dopusti.
Na živcih obolel človek rabi malo oddiha, toda ne takega, da ne l>o vedel, kaj bo dal drugi dan v lonec, pač pa takega, da se bo odpočil ter bo brez skrbi za drugi dan. Ker podjetju ne sme in ne more biti vseeno, ali ima v tovarni zaposlene zdrave in zadovojj-ne delavce, ali pa mlade, živčno izčrpane »starce«!
Prepričani smo, du bi se denar naložen v letne plačane dopuste, podjetju zelo dobro amortiziral. Delavstvo bi si pa veliko pridobilo na zdravju, kakor bi se tudi zvišala volja in veselje do dela.
Želimo, da se ta zadeva kmalu obojestransko zadovoljivo reši. O priliki, ako ne bo to še rešeno, bomo plačane dopuste osvetlili z bilančne strani podjetju, ter ugotovili v koliko bi tudi delavski dopusti obremenjevali proračun.
Z uredbo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje št. 21.031 z dne 17. marca 1937 je bilo določeno, da se mora zavarovanje za onemoglost in smrt uveljaviti s 1. sejitem-brom 1937.
Od dne 1. septembra 1937 je Okrožni urad za zavarovanje delavcev začel predpisovati prispevke za onemoglost, starost in smrt in od tega dne so začelo teči tudi pravice zavarovancem in njihovim svojcem po določilih zakona o zavarovanju delavcev in uredbi o tem zavarovanju.
Dve .leti je torej preteklo, ko se zavarovanje za onemoglost, starost in smrt že izvaja.	""
Od tedaj so zavarovanci, ki .so bili ves čas nepretrgoma zavarovani, pridobili zase in za svojo družino že sledeče pravice:
Dne 17. avgusta 1938 je preteklo 50 tednov zavarovanja in od tega dne se že vračunava čas vojne službe in bolezni v prispevne tedne, in sicer z onim mezdnim .razredom, v katerega je bil zavarovanec uvrščen pred nastopom vojaške službe in pred obolelostjo, in sicer največ na osnovi ene četrtine največje zavarovane mezde.
Dno 2. avgusta 1939 je preteklo 100 tednov in od tega dne lahko oni zavarovanci prostovoljno nadaljujejo zavarovanje, za katere je iz kakršnih koli razlogov prenehala zavarovalna obveznost.
Z 2. avgustom 1939 so pridobljene pravice za rente in podpore za primer smrti, če nimajo pravice iz nezgodnega zavarovanja, in sicer:
1. Do pogrebnine, če nimajo do nje pravice iz bolezenskega zavarovanju. Pogrebnina znaša za zavarovanca 30-kratno zadnjo zavarovano mezdo. Za onega, ki dobiva nezgodno rento, pa bi smrt ne bila posledica nezgode, pa znaša pogrebnina 30% njegove rente.
2. Do rente'za otroka in to za vsakega zakonskega ali nezakonskega, ali pred onemoglostjo zakonito usvojenega otroka. Otroške rente znašajo eno četrtino zavarovančeve pravice do rente in tečejo, dokler otrok ne izpolni 16. leta starosti. Po dopolnitvi 16. leta otrokom ni več mogoče podaljšati rent.
3. Podpore vdovi, in sicer rento za tri leta, ki znaša eno četrtino moževe pravice do rente. S ponovno omožit-vijo renta preneha. Vdovec, ki sam nima pravice do večje rente, ima samo takrat pravico do te podpore, ako ne more zaslužiti niti eno tretjino onega, kar zaslužijo zdrave osebe isite vrste in podobne izobrazbe v istem kraju in če ga je umrla /ena vzdrževala.
Vse otroške in vdovske rente ne morejo presegati zneska, do katerega bi imel pravico umrli zavarovanec sam.
4. Do (»odpore za roditelja ali deda in babico, če so onemogli in ne uživajo večje pomoči in če je zavarovanec zanje skrbel, in sicer največ za, tri leta po smrti zavarovanca in čc z otroškimi in vdovsko rento ni izčrpan najvišji po zakonu določen zne-
sek-	-i-i
Če pa ni roditeljev ali deda in babice, se sme ta podpora podeliti največ za tri leta vntlčadi ali bratom in sestram pod 16. letom, če je zanje pretežno skrbel umrli zavarovanec.
Do vseh teh dajatev imajo pravico zavarovanci itn njihovi svojci, če so bili nepretrgoma zavarovani od 1. septembra 1937. ostali pa z onim dnem. ko so ali bodo izpolnili 50 tednov, oziroma 100 tednov zavarovanja.
Okrožni urad opozarja članstvo na te pravice, da ne bi zamudili prijave, ker pravice zastarajo po envPIp letu od nastopa zavarovalnega slučaja.
Češkoslovaška boljševiška
O tem je zapisal general Niessel v Le Capital od 29. septembra 1938:
»Podobne označbe, o boljševizaciji, ki se sedaj nadevajo Cehom, so se dajale leta 1918. Ukrajincem, s katerimi so pa Nemci pred Brest-litovskim sklenili pogodbo, dalje Poljakom 1. 1919., ko so pognali v beg nemške garnizije v Poznanju in tako osvobodili svojo zemljo in istega leta tudi Litvancem in Letoncem, ki so jim Nemci tako preprečili, da bi se mogli organizirati za boj proti boljševikom, da bi sami imeli izgovor za zasedbo baltiških držav.«
Češkoslovaška je postala zato člen »protikomunistične verige«, na katero naj leže vsa razdrapana Evropa.
1939. — Št. 37
Podpore zavarovancem in njihovim svojcem ob času orožnih vaj
V času, ko odhaja naše delavstvo na orožne vaje, sc nam zdi potrebno na kratko razložiti, kako je z zavarovanjem in podporami v času orožnih vaj.
Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 50., da prestane članstvo, če mora zavarovanec nastopiti odslužitev vojaškega roka ali če vstopi v vojsko med vojno. V tem primeru mora torej delodajalec odjaviti svojega uslužbenca iz zavarovanja, slednji^ pa nima z dnem nastopa vojaške službe nika-kih pravic do podpor po zakonu o zavarovanju delavcev niti izase niti za svojce.
Nasprotno temu pa pravi zakon na istem mestu, da zavarovančevo članstvo ne prestane, če je zavarovanec pozvan na orožne vaje. Delodajalcu ga ni treba odjaviti iz zavarovanja. Kajiti za časa orožnih vaj zavarovanec ni dolžan plačevati prispevkov za svojo zavarovanje. Razumljivo, da nima take dolžnosti niti delodajalec. Pred uradom, oziroma njegovim zdravnikom se dokazuje članstvo s potrdilom delodajalca. Če pa delodajalec odjavi uslužbenca iz zavarovanja, se mOra dokazati obstoječe članstvo tudi s potrdilom vojaške oblasti ali občine, da je bil zavarovanec pozvan na orožne vaje.
Dokazovanje članstva prihaja v poštev v času trajanja orožnih vaj seveda samo z.a članove svojce. Postava namreč odreja, da zavarovanec sam ob času orožnih vaj nimu pravice do Ixxlpore — kar je tudi zdravljenje pri uradnem zdravniku — tako da njegovo članske pravice v tem času počivajo. Ima pa pravico zahtevati podpore za svojce. Seveda lahko zahtevajo podpore tudi oboleli svojci sami, oziroma bodo to tudi morali zahtevati.
Svojci zavarovanca (žena, zakonski, nezakonski ali posvojeni otroci, starši, stari starši, vnuki in bratje ter sestre) imajo iste pravice do podpor na račun zavarovanja svojega vzdrževa-telja, ki je bil z dela poklican na orožne vaje kot jih imajo, dokler član dela in pod enakimi pogoji. Podpore so: brezplačno zdravljenje, zdravila, pftTrebne pomožne priprave za zdravljenje za 20 tednov), toda samo dokler ima tudi zavarovanec pravico do podpore oziroma v tem primem do konca orožnih vaj, če zavarovanec po njihovem preteku ne nastopi ponovno
dela ali zavarovanja prostovoljno ne
nadaljuje, če ne dobi dela. Za pridobitev podpore se mora pa svojec javiti pri uradnem zdravniku s potrdilom zadnjega delodajalca o zaposlitvi vzdrževatel ja, s potrdilom vojaške ■oblasti ali občine o nastopu orožnih 'aj ter s potrdilom občine, da je svojec pretežno odvisen od zavarovanca. Ce svojec zadnjega potrdila občine ne bi mogel predložiti, ker je odpadlo skupno gospodarstvo, to je, ker ima svojec lastne dohodke, izvirajoče iz svojega zaslužka, vsekakor tudi nima pravice do navedenih podpor na račun zavarovanja, ker je premoženjska odvisnost svojca od zavarovanca bistveno pogoj za priznanje podpor svojcem. Do porodniških dajatev seveda niso upravičeni vsi navedeni svojci, temveč le zakonske in nezakonske žene, kakor odreja novela o porodniških dajatvah k ZZD.
Končno odreja postava, da dobi zavarovanec po preteku orožnih vaj iz-novd pravico do podpore tudi^ za ono 'bolezen, ki jo je dobil na orožnih vajah. Obenem ožive pravice do podpor tudi svojcem.
Glede zavarovanja zavarovancev, poklicanih na odslužitev vojnega roka, naj dodamo, da je sklenilo letos ravnateljstvo SUZOR-a, da se čas odslužitve vojnega roka no jemlje vpo-5 te v, kar pomeni, da se jim njihovo članstvo, ki ga dobe po odslužitvi vojnega roka, prišteje neposredno prejšnjemu članstvu.
Vojaška služba pa ni važna samo zu bolniško zavarovanje, temveč tudi za starostno. §68. ZZD namreč določa, da štejejo v tedne prispevkov, ki so vpoštevajo pri določanju starostnih jdi onemoglostnih rent, tudi tedni, v Katerih je zavarovanec opravljal vojaško službo in to kakršno koli (v vojni, na orožnih vajah ali na rednem vojaškem roku). Tu bi se mogla vzeti v Poštev samo poklicna vojaška služba {častniška ali podčastniška). Čas vb-■f**ške službe pa se računa samo, če je Plačal zavarovanec do njenega nastopa 50 tedenskih prispevkov, in sicer z °nim mezdnim razredom, v katerem
Pismo naših tovarišev iz Francije
(Dalje in
Zu vsafko ceno je bilo treba, da v totalitarnih zahtevah ne uspe revolucionarni sindikalizem, katerega pripadniki so cesto uganjali na-silstva nad našimi tovariši.
Grožnje, nagajanja, udarci, nič ni pomagalo, krščanski sindikalisti so se zoperstavili vsakemu pritisku, ki so ga izvajali nanje, da bi jih prisilili opustiti svoje gibanje, m danes je boj dobljen. Sindikalna svoboda je rešena in avtoriteta krščanskega sindikalizma je v Franciji vsak dan večja.
Neuspeh splošne stavke, ki jo je pričela 30. novembra 1938 Generalna zveza dela (C. G. T.) je prikazal moč našega gibanja. Sedaj revolucionarni sindikalizem pozna resne težkoče, kajti izgubil je več kakor 50 svojih pripadnikov, medtem ko število naših neprestano raste.
To je, dragi jugoslovanski tovariši, na kratko opisano stanje krščanskega sindikalizma v Franciji.
Res smo prebili težke ure, toda vedno smo upali v bodočnost našega gibanja. Danes je ta vera potrjena z dejstvi. Res ostane še mnogo dela, da utrdimo med delodajalci in delavskim stanom neko sodelovanje, ki bi izključevalo medsebojno sumnjo (nezaupanje), vendar se zato ne bomo odrekli njegovemu uresničenju-
Po socialnem gibanju teh zadnjih let skušajo francoski delodajalci s pomočjo raznih mednarodnih tež-
konec.)
koč zmanjšati ugodnosti, ki so si jih pridobili delavci. Zato se moramo v tem primeru prizadevati, da z vsemi legalnimi sredstvi branimo interese delavcev zoper poizkuse socialne regresije kakega 1' ran coslkega pa t ronata.
V tem trenutku preživljate, dragi jugoslovanski tovariši milčno dobo. Evropa že dolge mesece živi pod strašno grožnjo orožja, ki ga z velikim hrupom kujejo totalitarne države.
Francija, ki je šla do dopustljive meje, da bi se izognila oboroženemu spopadu, je budna in ne bo pustila uničiti svoje duhovne dediščine. Kako torej dvomiti v to, ko je veliki glas kardinala Verdiera zatrdil, da se Cerkev slabo prilagodi diktatorskemu režimu in preciziral na konferenci, kateri je prisostvovalo več ministrov, takole: »Cerkev, velike demokracije, Francija in rnjen 'imperij so danes v svetu branilci krščanskega reda«. In dodal je še: »Francosko dušo že «1 Klad vika sem neprestano poživlja delovanje Cerkve, zato je francoska civilizacija bistveno krščanska«. Ob tej tako avtorizirani besedi Vas, dragi tovariši, ostavlja-mo, zagotavljajoč vam svojo najbolj bratska čustva.
Josef Botton,
tajnik francoske strolk. zveze .krščanskih kovinarjev.
Tabor JSZ v Gornji Radgoni 20. VIII. 1939
Nesocialne razmere v ljutomerski
opekarni
Delavstvo pri opekairni Žitek Franc v Ljutomeru, je že dalj časa organizirano v JSZ. Ker se je delavstvo odločilo, da potom strokovne organizacijo ureja svoje delovne in plačilne razmere, je . delavstvo izpostavljeno vsem mogočim nesocialnim šikanam od strani imenovanega podjetja. Namen podjetja je, da na vsak način hoče razbiti strokovno organizacijo. Nikakor se ne more vživeti v današnje razmere, potom katerih tudi delavec zahteva svojo pravico. V juniju je s 14-dnevno odpovedjo hotelo odpustiti vse delavstvo, z namenom, da
bo delavstvo zapustilo organizacijo. V ta namen se je na sreskem načelstvu v Ljutomeru vršila uradna |X>ravnail-na obravnava, koder je podjetje pristalo na ponovno zaposlitev vsega delavstva. V mesecu juliju je delavstvo v obrambo svojih zakonitih pravic izvedlo tudi volitve delavskih zaupni-
kov-	,	•	i
Vendar podjetje po poravnalni obravnavi še ni prenehalo s svojimi metodami. Dellavstvo je vsakih 14 dni dobivalo odpovedi. Čisto gotovo jede-lavstvo zaradi tega razburjeno, ker ne ve ne ure ne dneva, koliko časa
je bil zavarovan, proden je nastopil vojaško službo. Za starostno zavarovanje plačuje država vse prispevke za čas vojaške službe. Vsak zavarovanec mora skrbno hraniti potrdilo o dobi svojega vojaškega službovanja!
Krajše je poglavje, ki se nanaša na vojaško službovanje, v obrtnem zakonu. To pravi v § 221.:
»Če je uslužbenec oviran opravljati službo zaradi odslužitve vojaških, to je orožnih vaj, ne preneha njegov službeni odnošaj in mu ostane, pravica do njegovih denarnih dohodkov za dobo štirih tednov. Ta pa le, če jo trajal njegov službeni odnošaj neprestano najmanj eno leto dni in če za ta čas ne prejema od države ustrezajoče odškodnine. Ta pravica pa ne ve-
lja zanj, če je poklican, da odsluži vojaški rok v stalnem kadru.«
Te ugodnosti po obrtnem zakonu pa ne more biti deležno seveda le manjšo število delavcev, ker niso ravno pogosti delavci, pri katerih »traja delovno razmerje nepretrgoma po leto dni«. Če ni mogoče misliti na popravo tega določila v korist delojemalcem, pa bi bilo vsekakor potrebno, da bi določila država svojcem onih, ,ki služijo vojsko, primerno podporo, kar bi bilo tudi v korist države same, ki ji ne more biti vseeno, kako žive mnogo številne delavske družine. Saj .zavzema v Sloveniji delavski stan skoro polovico njenega prebivalstva, jo pa potreben upoštevanja tudi v ostalih delih države.
bo še smelo hoditi na delo, pa čeprav jo med prizadetimi veliko takih, ki so nad 10 ifet zaposleni na oj»ekarni. Poudariti moramo, da se to dogaja v času, ko vse opekarne delajo s polnim obratom. To je dalo povod, da je delavstvo predložilo kolektivno pogodilo, da so razmere, ki v tem podjetju obstojajo, za vselej odpravijo. Takoj po prejemu pogodbo je podjetje 22. julija ponovno odpovedalo delavstvu z izgovorom, da jih ne rabi. Ko je delavstvo prihodnji ponedeljek prišlo na delo, je podjetje vse delavce, razen 12 poslalo domov z izgovorom, da ni olja. Nadaljnji teden je delavstvo ponovno prišlo na delo. Tudi to pot je podjetje brez vsakega vzroka poslalo domov zopet 7 delavcev.
Gotovo si podjetje domišljuje, da bo s takimi nezakonitimi ukrepi zlomilo strokovno organizacijo. Delavstvo je potom svoje strokovne organizacijo ponovno zaprosilo sresko načelstvo v Ljutomeru za uradno poravnalno obravnavo, ki se je vršila v petek 25. avgusta. Prod 25. avgustom je bilo ponovno na nezakonit način odpuščenih 5 delavcev, med njimi tudi starešina delavskih zaupnikov.
Pri uradni poravnalni obravnavi podjetje nikakor ni hotelo pristati na želje zaposlenega delavstva. Zaradi tega bo tudi nosilo vse posledice svoje trmoglavosti, katere maj bi bile pa take, da bi v resnici v živo zadele podjetje. Ako misli, da bo s svojimi nezakonitimi dejanji prisililo delavstvo, da bo odstopilo od svoje borbe za uveljavljenje svojih pravic, se v tem zelo moti! Ali je to po človeško, da se mora delavec — družinski oče s Šestimi otroki, po več kakor 15 letih zaposlitve v opekarni, ko je vse svoje življenjske sile dal za prospeh podjetja, umakniti mlajšemu in zdravemu, ker se mu je po tolikih letih popolnoma zrahljalo zdravje.
Delavstvo vse to vidi ter bo prav zaradi tega vztrajalo pri svojih zahtevali. Za vse to nosi krivdo podjetje, ker s svojimi nezakonitimi metodami ne smatra ubogega delavca tza človeka, ampak za navudnega sužnju. Niti malo se ne zaveda odgovornosti pred javnostjo za .svoja krivična dejanja, s katerimi hoče delavstvo odvrniti od skupnosti. Poudarjamo, da bo delavstvo v tej borbi vztrajalo do konca, ker je pravica na njegovi strani. Toga se delavstvo dobro zaveda, zato v tej boirbi ne bo popustilo.
IVameščensivo OUZD
Zaradi uvedbe starostnega zavarovanja se je število uslužbenstva OUZD-a zelo pomnožilo. Toda položaj novih nameščencev in nameščenk je materialno precej slabši od položaja prejšnjega nameščenstva. Pri tem sevejlft ne jemljemo v obzir nastavljenega tnameščen-stva, katerega plače so odijBjene s službeno pragmatike, temveč/mislimo samo na dnevničarje. Naše/zavarovanje si je vedno zelo pomagdlo z dnevničarji, ki pa so imeli vsi do prihoda JNŠ režima še zadovoljive plače, iz-vzemši prva dva meseca službovanja. JNS režim pa je uvedel »pomožne« dnevničarje s plačo po 800 din na mesec. Upali smo, da bo opravljen sistemi pomožnih dnevničarjev z odpravo navedenega režima. Toda nameščenci so se zmotili. Ostalo je vse pri starem. Tako ostajajo nameščenci, ki opravljajo mnogokrat enako delo kot pragmatični nameščenci, ne samo dnevničarji, temveč le pomožni dnevničarji in to ■ne samo mesece, ampak tudi leta. In ne samo to. Tem pomožnim dnevničarjenl se tudi izdajajo odloki, da so vzeti v službo samo za določeno dobo, ki Se jim z odloki zopet jiodaljšuje. Nad na-meščenstvom naj torej stalno bdi strah pred odpustitvijo. Jasno je, da more biti posledica tega samo raztreseno delo, k.i ni v korist uradu, med name-ščenstvom pa vlada čut narejene manjvrednosti in kast. Samo v korist ,bo uradu, če se take razmere čimprej odpravijo.
Še nekaj: nameščenstvo OUZD-a nima sicer dolgega delovnega časa, vsaj redno ne in posebej v poletju. Toda delovni čas naj bi bil res enak za vse, ne pa, da ,so prisiljeni posamezniki, da zaradi neokonomične ureditve dela vršijo službo kot častne izjeme stalno in v najhujši vročini po 10 ur na dan, mesto 6 ur, kot ostali njihovi tovariši.
Ni namreč zato Bog, da ljudje ▼ njega verujejo, ampak ker je, zato vanj verujejo in molijo vsi; ki trdovratno ne zapirajo oči — luči resnice. — (Divini Redemptoris.)
V naši domači politiki je važno predvsem to, da sedaj Hrvatje delajo na končni ureditvi banovine Hrvat-ske. Imenovan jo bil s kraljevim ukazom tudi novi hrvaški ban dr. Šuba-šdc, katerega prvo delo je bilo, da je odstavil vse dosedanje župane, ki so bili imenovani za časa bivših vladnih režimov.
Važna je izjava dr. Mačka, ki jo je
dal ob tem času, da ,so Hrvatje sicer ustvarili podlago za novo življenje v državi, vendar si bo moral vsak narod v državi to, kar Hrvatje sedaj že iinajo, šele priboriti.
Zanimivo je, da se je dnevno časopisje po sporazumu razpisalo in zgleda, da bi vsakdo rad dokazal, kako učinkovito je sodeloval in pomagal pri tem važnem dogodku v naši državi. Hrvatje pa pravijo, da je med temi mnogo takih, ki so to delo preje ovirali kakor pa podpirali. Kdor dobro zasleduje časopisje, je že lahko .sam opazil, kdo je delal v korist sporazuma, kdo se pa danes pod silo razmer skuša prilagoditi novemu položaju in na ta način izvleči svoje koristi. •
Kar smo v zadnji številki s strahom nakazali, to so je tudi zgodilo. Marsikateri tovariš je, predno je dobil »Pravico« v roke, že izvedel novico, da se je krvavi obračun v Evropi pričel. Ozračje, ki so ga zadnje tedne zgostile evropske politične prilike, je bilo polagoma tako nasičeno, da je bilo le težko pričakovati še kake (mogoče mirne poravnave med državami.
S hitrimi koraki stopa Evropa v nesrečno vojno obračunavanje in, kot leta 1914., se vrste vojne napovedi ena za drugo. Kako na široko se bo raz-
tegnil ta krvavi obračun, je danes še težko reči, želimo seveda pri tem vsi, da bi preko Karavank ne stopilo to evropsko strašno zlo za človeštvo.
Jugoslavija je v tem težkem položaju ostala nevtralna in v kolikor so vpoklicani na orožne vaje, je to samo obramba nevtralnosti, katere se poslužujejo dandanes vse nevtralne države, tako Švica, Belgija, Holandska in druge.
Italija jo prav tako proglasila nevtralnost, kar zelo pomirljivo vplivu na naše domače razmere. Vojno sta napovedali Nemčiji zaradi napada na Poljsko tudi Francija in Anglija s svojimi dominijoni. Tako izgloda, da se je vsaj zaenkrat to krvavo obračunavanje omejilo samo na mejo okrog Nemčije in Poljske.
Vse svoje napore za ohranitev miru v Evropi je posvetil sv.oče Pij XII. in do zadnje ure svaril vodil n fe državnike pred strašno katastrofo. Prav tako se je trudil tudi ameriški predsednik Roosevelt in celo Francija in Anglija sta izrabili vse možnosti, ki morejo priti pri tem v poštev, da bi zavrle to novo svetovno vihro. Kakor pa danes zgleda, so bili vsi ti napori zaman.
Vseh podrobnosti dogodkov, ki bodo sledili v prihodnje eden drugemu pač ne bomo mogli opisovati, ker je to tedniku nemogoče, vendarle bomo či-tatelje obveščali vsaj o najvažnejših dogodkih, ki bodo občutno vplivali na razvoj bodočih dni Evrope.
Vsekakor pa moramo v sedanjem času ohraniti mirno kri in posvetiti svoje sile koristim delavskega stanu, ki bodo slej ko prej take, kakršne bomo mi sami ustvarili.
„Delavska pravica66 in naši člani
Zdi se mi zelo potrebno, da govorimo o tem, kako sprejemamo člani delavske organizacije svoj strokovni časopis in kako črpamo iz svojega .glasila potrebno izobrazbo? Skrbi me to, da marsikateri izmed naših tiso-čev premalo upošteva trud onih redkih, ki za naš list žrtvujejo skoraj vse svoje duhovne sile.
Vem, da imamo v svoji organizaciji . veliko članov in članic, ki do podrobnosti razumejo vzgojno in podučno •stran, delavskega tiska. Gotovo je veliko takih, ki čakajo na »Delavsko pravico« kot na vsakdanji kruh! Ne zgrešijo članka, niti drobne vrstice v nobeni številki, ampak vse igradivo sproti z^Vso skrbjo študirajo in precenijo in^je sproti obogatijo z misel-^aovnimi virednotimi.
ni.mii m
Še to lahko trdim, da so med tesni zavednimi člani naši odbornik(i, zaupniki in vsi oni posamezniki, ki držijo strokovno organizacijo na višku. Da, prav ti morajo biti prvi podkovani in izklesani, prepričani o vrednosti naše ideje, poznati morajo krivice, ki «e delavnemu ljudstvu gode in še posebno morajo biti podučeni o sredstvih, s katerimi se delavec more boriti za svoje pravice. Ta kader de-lavskin borcev je tisti, ki dobiva iz delavskega lista toliko pobud, pouka in praktičnih primerov iz borb tovarišev po širokem svetu. Taki zaupniki in delavci sledijo svoji organizaciji tako točno, da so vedno sposobni odgovoriti na vsako vprašanje.
Ker je pa delavstvo še vedno premalo izobraženo, se ono niti ne za-
veda svojih pravic niti krivic, ki se mu godijo tako pogosto, da jih le ob najhujših udarcih občuti. Zato je nujno potrebno, da vsak delavec in delavka, pa če je ali ni organiziran, pridno čita delavski časopis, vsi člani JSZ pa svojo »Delavsko pravico«. Borbe še niso končane. Marsikje še niso niti začete, ker delavstvo ni sposobno, da bi se zavedalo, kje in kako se je potrebno boriti za pošten košček kruha zase in za svojo družino. Da, vam elanom JSZ želim položiti na srce to, da je vaša delavska dolžnost prebirati svoj list, da boste postali sposobnejši in odpornejši nasproti vsem onim, ki vam postavljajo dnevno zapreke v vašem trdem delu za pravico. Da je posameznik le vpisan v organizacijo, je zanjo lahko samo mrtev član, ako je vpisan in redno plača svoj mesečni prispevek, predstavlja šele enega uda skupnosti. Ako pa je ta ud organizacije izobražen, delavsko zaveden in črpa svojo izobrazbo kot član svobodne delavske organizacijo predvsem iz njenega delavskega lista — po inaši »Delavski pravici« — in si tako ustvarja že široko obzorje izobraženega delavca, s takimi člani pa delavska strokovna organizacija mora dosegati uspehe in jili tudi dosega vedno več.
Slovenski delavci in delavke, izobražujte se tudi sami po svojem delavskem tisku in skrbite, da postane vsak tovariš sposoben borec v težkih dneh delavske borbe. Skrbimo za svojo izobrazbo, ker ta je naš največji zaklad.	Velko.
Stanje bratovske sklad« niče v Hrastniku
(Dalje in konec.)
Naše zadnje poročilo o Bratovski skladnici doi>olnimo še v obljubljenimi statističnimi podatki, kakor sledi:
Pri bolniški blagajni je bilo konec leta 1938. zavarovanih 1046 člarnov in 1939 svojcev; od teh je tekom leta bo-lovialo 1026 članov, rodbinskih svojcev pa 1582. Smrtnih slučajev je bilo pri članih 16, pri svojcih 17. Povprečno je boloval vsak član 8 dni, vsi sku-kaj pa 8503 dni, za kar jih je oškodovala bolniška blagajna z 6906 dnevi, deloma pa nezgodna blagajna, kajti med obolenji člainov so šteti tudi nezgodni slučaji, katerih je bilo 73 zaradi poškodbe v obratu. V lastno bolnico je bilo sprejetih 87 oseb, v druge bolnice 122 članov in 49 svojcev. Zdravljenju zob se je podvrglo 75 članov ter 60 svojcev.
Pokojninska blagajna je naštela konec leta 236 novoupokojencev, 64 vdov in 72 sirot. Koliko znaša število sta-
Vtisi in i%isli ob kongresu Kristusa Kralja
(Nadaljevanje.)
Toliko bolj nas je bolela brezosebno — govorilo se je zelo spretno, brez vsakih imen, često tudi po ovinkih — in apodiktično postavljena obtožba: »Kdor se ne pokorava papežu, škofu, ne spada v naše vrste!« Dokazov, prosimo gospodje! G. dr. Capuder je svoj govor strnil v naslednje misli: »Herezije izhajajo iz krogov, ki se nočejo podvreči disciplini... Zlorabo katoliškega imena je treba prepovedati taim, kjer se ne pokoravajo navodilom od zgoraj (zopet zelo širok pojem) ... Pravočasne operacije morejo biti odrešilne (govoril je o vejah, ki j.ili bo treba, če bo šlo tako dalje, odrezati)...«
Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Hohnjec. Cisto pravilno je podal zgodovino liberalizma kot svetovnega nazora vobče. Prodiranju liberalizma pri Slovencih se je postavil odločno in uspešno po robu dr. A. Mahnič, tudi to drži. Toda mi bi dr. Mahniča ne stavljali za vzgled v literaturi; jera-novsko gledanje na umetnost je danes že več kot zastarelo in ima tudi v našem narodu le še prav malo zagovornikov. Ob nacionalnem elementu v slovenskem liberalizmu tole: V 60 letih preteklega stoletja in naslednja desetletja je ravno ta nacionalni element, ki je bil iskreno in odločno slovenski, zvabil tudi mnogo izobraženih in narodno zavednih katoličanov v napredno stranko (S. Gregorčič); dandanes pa je nacionalni element v slovenskem liberalizmu narodu tuje in škodljivo unitaristično in centralistično šovinistično »jugosloveastvo« (poleg slovenstva), zato tudi nima za pra-
vega Slovenca nobenega mika in nevarnosti.
Liberalizem sam kot svetovni nazor je pa tudi dandanes v stadiju propadanja. G. govornik je dejal dalje nekako tako, da kdor se sramuje besede in naslova »klerikalec«, da se sramuje s tem že. tudi svojega katoličanstva. Za nas je ime »katoličan« nekaj častnega in svetega, »klerikalizem« pa nam pomeni mešanje vere v politiko ali bolje rečeno zloraba vere v politiki, zato se ga tudi na vso moč otepavamo. G. doktor je tudi rekel, da se v slovenski novejši literaturi vedno bolj širi brezverski in svobodomiselni duh in je pozval navzoče na bojkot take škodljive literature. Tudi mi se strinjamo s tem. Toda pri tem si dovoljujemo nekaj pripomniti. Eden trdnih jezov, s katerimi bi zaustavili pot taki knjigi, bi bila kvalitetno in kvantitet-no močna katoliška literatura. In vprašati se je treba, kje tiče vzroki za tako sušo, ki danes vlada v tej- panogi katoliškega izživljanja Cas je tak, da nudi obilo snovi. Tudi talentov gotovo ne manjka. Mislimo, da se ne motimo preveč, če trdimo, da bi bilo treba okrepiti, dvigniti in preusmeriti umetnostno vzgojo naše mladine. Pri nas se vzgaja mladino v nestrpne, fanatične zagovornike določenega svetovnega nazora oziroma boljše rečeno konkretne aplikacije teh nazorov v slovenskem javnem življenju (in to zadeva v enaki meri naše liberalce, levičarje in velik del katoličanov), strastne športnike in — priznavamo — tudi dobre državljane; vzgoji estetskega čuta, pouku umetnostne (tu mislim vse umetnostne panoge: glasbeno, predvsem pa upodobljajočo in besedno, literarno umetnost) teorije in zgodovine se pa posveča mačehovsko malo časa. — Najbolj nas je presenetilo v dr. Hohnje-
čevem predavanju to, da je spravil v en koš subjektivizem (ta izraz rabimo navadno le v umetnostni teoriji), individualizem in personalizem in jih označil s tem, da »lastne misli objekti-virajo kot norme«; občutno pogrešeno je bilo zlasti izenačevanje liberalnega individualizma s krščanskim personalizmom. Vzbuja se nam sumnja, da se g. predavatelj ni dovolj seznanil z vsebino zadnjega, ker vedoma ne bi mogel zagrešiti take napake. Personalizem ni prav za prav nikak svetovni nazor, ampak način, kako smotrno urediti življenje v človeški družbi. Ta je kakor pester mozaik, sestavljen iz nešteto kamenčkov, ki ima vsak svojo lego in barvo, vsak svoj pomen. Personalizem pravi, da je vsak človek z ozirom na svojo posebno duhovno konstrukcijo v družbi nenadomestljiv, zanj je že vnaprej določeno mesto, kjer bo najuspešneje vršil svojo socialno funkcijo. Za to veliko delo se mora seveda vsak vestno pripraviti. Dolžnost družbe je, da omogoči posamezniku priti na mesto, ki mu edino pripada po njegovih sposobnostih in nagnjenju. Tam naj se udejstvuje sam od sebe, spontano, brez pritiska od kogar koli, z lastno iniciativnostjo. Personalizem uči, naj človek goji in potencira v sebi vse najboljše, duhovne strani svojega bistva, da je prvi zakonodajalec človeka njegova vest, ne pa nagon, samovoljnost in neomejena svoboda. — Tudi mi želimo, da bi bila naša katoliška skupnost »acies ordinata« in ne samo na zunaj, ampak tudi notranje. Toda za zadnje je predvsem treba, da drug drugega poznamo, da smo nepristransko in točno poučeni o idejah in namerah enega in drugega in da tudi govorimo drug o drugem objektivno in brez apriorne mržnje!
(Dalje prihodnjič.)
roupokojencev pred letom 1925., ni-smomogli ugotoviti, ker s njih število navaja za vse območje ljubljanske glavne Bratovske skladnice skupno. Med letom ni bilo dosti sprememb, ker so se razmere kolikor toliko usta-ijile.
Aktivnih članov pa je bilo pri pokojninski blagajni zavarovanih 764. Njihova povprečna starost znaša 35 let. Svoja leta varuje s plačilom letne priznavalnine 20 din 94 bivših članov, kar ni veliko, če upoštevamo, koliko jih je bilo v letih 1932. in 1933. reduciranih.
Nezgodna blagajna je imela v sta-ležu 28 članov, to je večino takih, ki uživajo delne rente, nadalje 9 vdov in 10 sirot. Tudi tu ni zabeležiti posebnih sprememb in je gibanje nezgodni-kov zadnja leta sem ustaljeno, kar jt* gotovo razveseljivo.
Slednjič je omeniti šc brezposelni fond. Iz tega fonda je prejelo |>odpo-ro 20 člainov in 44 svojcev, potno podporo pa samo 1 član, kar je znak, da se je število brezposelnih znatno znižalo.
Upamo, da nam bo mogoče tudi drugo leto poročati o nadaljnjem zibollj-šanju v poslovanju vseh vrst zavarovanja.
Boj za mizarsko kolektivno pogodbo. O seji na banski upravi smo mi ze poročali prejšnji teden. Te seje se je udeležit tov. Štih el j Gašper. Delavska zbornica, oziroma njeni vodje, pa so sklicali pred to konferenco nabau-ski upravi še predkonferenco v zibor-U1,C1! „Hatere pa so naš zastopnik ni udeležil. Nato piše zadnji »Slovenski delavec«, »da ob tej priliki naj omenimo izdajalsko zadržanje takozvanih svobodnih organizacij«, katere se niso hotelo odzvati vabilu Delavske zbornice za predrazgovor z dne 17. avgusta«. — Ali je morda novo imenovana zbornica kaj vprašala svobodne delavske organizacije pri vprašan ju odpustov v Delavski zbornici, pri odpovedi stanovanj strokovnim organizacijam, pri namestitvah novih moči '? v,c P'* sestavljanju dosmrtnih službenih pogodb, pri dodelitvi podpor v znesku 80.000 din ZZD itd. Na to naj odgovori »Slovenski delavec«, potem bo šele upravičen govoriti o kakem »izdajalskem« zadržanju svobodnih delavskih organizacij.
Ali so to samo besede... Nekateri razširjajo po Ljubljani vest, da bo nova uprava Delavske zbornice na dvorišču palače gradila garažo za avtomobile. Slišali smo že govorice o nekem pomembnem avtomobilu, ki ga je ZZD »zaplenila« nekemti znanemu gospodu, o garaži pa nam je vest popolnoma nova. Morda je novi položaj v naši državi pomedel tudi načrt nove garažd?
Skrbi pa take... Gospodje uradniki na ljubljanskem OUZD so bili ob vesti dosmrtne službene pogodbe pri Delavski zbornici, ki si jo je priboril g. referent Preželj, zelo veseli, ker so bili prepričani, da tega gospoda kljub enoletnemu dopustu ne bo več nazaj. Sedaj jim je pa na srce legla neka nova skrb, če se morda gospod zopet ne bo vrnil nazaj. Mi jih potolažimo s tem, da čeprav se to zgodi, vendarle to ne bo več Preželj iz leta 1938... ampak popolnoma nov človek.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker čistite čašo in skledo od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in neizmernosti. (Mt. 23, 25. vrst.)
Det noska
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
GLASILO
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. —■ Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pošt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij delavske pravice« Srečko ?.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejeo)