Gerkveue zadeve. Prelat Fran Kosar. (Dalje.) Kosaf pa prosi ki terja podpore tudi od samostana za razne dobre namene. Redovnice naj bi vstrajno molile ter tako prišle na pomoč vojskujoči se cerkvi, da je ne premagajo sovražniki; njih molitve naj predirajo oblake, da žark božje milosti posijajo na bojno polje, ter naznanijo zmago luči. Zato je vsako nedeljo sestrara oznanjal namene za njihove pobožnosti. »Sestre, molite — te dni bodo mil. knez in škof mlade duhovnike posvečevali; molite — jutri gredo škof birmat po škofiji; molite — jutri se začnejo v duhovšnici duhovne vaje.« Ob začetku velikonočne in adventne spovedi trebalo je moliti, da Vsegamogočni blagoslovi delo spovednikov, in da se prav mnogo grešnikov spravi z ljubim Bogom. In še sto drugih raznih narnenov, javnih in skrivnih objemala je velika njegova duša, katere sestram v molitve izroča, in navadno še na prižnico ne stopi, da ne poprosi prej za eno »Ceščeno Marijo«.. Naj še tu omenimo njegovo ljubezen do knez. škol. deškega semenišča. Ko je bilo 1. 1878. dozidano novo poslopje, vzame sara pero v roke ter napiše kratko zgodovinsko črtico »Maksimil ijanum-Viktorinum ali dijaško semenišče za Lavantinsko škofijo.« l) Med drugim pravi: »Najzdatnejši pomoček zoper vse ovire (ki namreč mladeničem zabranijo pot v duhovski stan) so deška semenišča, v katerih se dijaki od prve mladosti že varujejo okuženega sveta, se v zatajevanji in strogem redu vadijo in k pobožnosti napeIjujejo, in tako od Boga prejeti poklic za duhovniški stan vedno bolj v sebi čistijo, krepijo in spopolnjujejo .... Dobri duhovniki se ne rodijo, ampak se morajo izrediti, za to pa ne zadostuje kratki čas štirih semeniSkih let, ki dojde dostikrat že prepozno.« Prilično bili smo navzoči, ko ga pride ravnatelj deškega semenišča vabit, naj prevzame besedo na praznik sv. Alojzija. Drage volje obljubi mu pridigo ter pristavi: »Rad pridem, res, prav rad pridem k vam. Kako bopač srečna naša škofija, kadar bo večino bogoslov-  cev dobivala iz dijaškega semenišča!« In to ni bilo sarao enkrat, nego prav mnogokrat, da je v semenišču oznanjeval besedo božjo ter mladeniče ravnemal za duhovski poklic. Na god sv. slov. blagovestnikov Cirila in Metoda djal jim je: »Veselite se tudi vi mladeniči, saj ste poklicani enkrat stopiti v njiju stopinje in tudi biti slovenskim verskim učiteljem.« — Po očetovsko jih svari, naj se po nemarnem ne iznevcrijo svojemu poklicu. Na god sv. Alojzija jim namreč očita: »Nekateri so že iz deškega semenišča iztopili, rekoč: ne morem hoditi v gledišče, ne smem k tem in onhn zabavam. 0 neumnost! Boš-li tako primerjal, da na eno skledico tehtnice položiš svoj poklic, svojo neumrjočo dušo in večno izveličanje, na drugo skledico pa pleve posvetnih, minljivih zabav? Kakšen izgled vam daje sv. Alojzij? Primerjajoč svet in nebesa, duhovski in posvetni stan, zdihoval je: »Kaj to vrže za večnost? Kaj ni večno, ni nič!» —  Mili darovi za družbo vednega češčenja. Hoče 18 fl., Koprivnica 6 fl. 60 kr., Vojnik 10 11., Sv. Lovrenc na kor. žel. 13 fl. 81 kr., Pernice 7 fl. 15 kr., Stari trg 12 fl. 50 kr., Sv. Marjeta niže Ptuja 13 fl. 50 kr., Rogatec 8 fl., Hajdina 12 11. 82 kr., Makole 44 fl., Sv. Venčesl 13 11., Studeniee 6 fl. 65 kr., Kamnica 1 fl., Vitanje 10 fl. 50 kr., Dobrna 4 11., Sv. Lenart v Slov. gor. 5 11. 46 kr., sv. Bolfank v SIov. gor. 16 fl. 50 kr., Slov. Gradec 3 fl. 50 kr., Sevnica 19 fl., Sv. Ana na Krembergu 14 fl. 10 kr., Sv. Janž na Dravskem polju 5 fl. 70 kr. •) BSlov. Gospodar" 1876 štv. 15.