ZADRUGI. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmi 1“ Štev. 6. Y Cel-ji, 30. junija 1885. • Tečaj II. Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru, dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105. — Naročnine, inserati in Previdnost pri izplačevanji posojil. Iz Metlike. Pri naši posojilnici pripetil se je dogodek, ki je zopeten dokaz, da v denarnih zadevah ni nikoli previdnosti dovolj. Nek mož iz Gribelj bil bi rad imel denarja, a stvar imela je svoje težave, kajti zemljišča vsled pogodbe ni mogel več obremenjevati, drugega premoženja pa tudi ni imel. V svojej zadregi napravi prošnjo na tukajšno posojilnico. Slednja mu dovoli posojilo v znesku 200 gld. proti temu, da on in dva veljavna poroka podpišeta menjico. Mož išče po vsej občini, a nihče mu neče podpisati, ker so vsi znali, da ni zaupanja vreden. Kaj si izmisli zvita buča? Dobi nekega klateža in ta mu na menjico podpiše imeni dveh bližnjih sosedov Petra Pezdrca in Ivana Mileka. Ker sta omenjena soseda zaupanja vredna, izplačalo se mu je posojilo v znesku 200 gld. Ko se je izvedelo, da je novce pri posojilnici dobil, začelo se je povpraševati in počasi prišla je vsa sleparija na dan. Posojilnica zahtevala je novce nemudoma nazaj, ter potem pričela tožbo. Za sedaj narastlo je 27 gld. 25 kr. tožbenih stroškov, a konec pravde menda še ni in možno je, da bosta omenjeni mož in klatež, ki je podpisal imeni dveh sosedov, še prišla v Novomesto pod ključ. Pri Celjski posojilnici pripetil se je celo slučaj, da je bil po c. kr. notarji legalizovani podpis enega poroka kriv. Tudi celjska posojilnica terjala je posojilo precej nazaj, akoravno je bilo varno, ker je bil drugi porok zanesljiv in tudi dolžnik sam še kredita sposoben. Pozor! toraj, da se ne pripeti kakova zguba iz neprevidnosti. Pri celjski posojilnici morajo se po kupnih pogodbah vsi izkazati, da so res tisti, ako jih nikdo od načelstva Osebno ne pozna. Davkarske zadeve posojilnic. Neposredne pristojbine: V zmislu postave od 21. maja 1873 (drž. zak. št. 87) §. 3 in 4, morajo posojilnice vsakega pol leta in najdalje do 15. julija in 15. januvarja plačati neposredno pristojbino po menjičini lestvici (skala I.) od sledečih vkupnih zneskov, ki so se v preteklem poluleti vplačali oziroma izplačali: 1. od vplačanih deležev, 2. „ izplačanih „ 3. od vstopine, 4. „ izplačanih obrestij deležev, 5. „ izplačanega kakovega druzega dobička dru-štvenikov. Dalje morajo posojilnice plačevati v zmislu postave od 29. februvarja 1864 (drž. zak. št. 20) §. 7, 2%no pristojbino od izplačanih ali kapitalizovanih obrestij hranilnih vlog vsakega pol leta in sicer najdalje do 31. januvarja in 31. julija. Ker navadno posojilnice kapitalizujejo obresti še le koncem leta, pridejo toraj v I. poluletni izkaz samo izplačane obresti hranilnih vlog od 1. januvarja do 30. junija, med tem ko kapitalizovane obresti še le v II. poluletni izkaz pridejo. Te izkaze mora posojilnica sama narediti in plača pri dotični davkariji z izkazom vred določeno pristojbino, prepis izkaza si pa naj vsaka posojilnica napravi za slučajne potrebe. Zamuditi seveda ne sme, ker se predpiše dvakratni oziroma enkratni znesek pristojbine kot kazen, če se le en dan zamudi. Dotični izkazi so prav priprosti in smeta se oba izkaza narediti skupaj, namreč za neposredno in za 2%no pristojbino, tukaj obrazec: Izkaz neposrednih in 2°/0nih pristojbin posojilnice v................. za čas od 1. julija 1884 do 31. decembra 1884. O e -M Sklicaje se na Predmet pristojbini! podvržen 1 znesek j 13 <0 o E pri- stoj- bina Opomnja gl- 1 kr. ca a> gl- Ir. 1. letni račun deleži vplačani 930 • i 70 2. (ali pa pri „ izplačani . 110 a 10 3 prvem iz- vplačana vstopnina 186 jj 20 4. kazu na) izplačane obresti — — mesečni od deležev 375 50 d 30 5. sklep izplačane obresti hranilnih vlog . 961 87 okrogljih 980 — 27. 19 60 6. kapitalizovane ob- po lestvici resti hranilnih 1 = 1 gl. 30 kr. vlog ... 3793 25 27, = 95 gl. okrogljih . 3800 — 27, 76 — 60 kr. (pri prvem izkazu kapitalizovanih obrestij ni) vkup . — §6 §0 Opomnja: za 2°/0«° pristojbino velja vsaki goldinar nad 20 gold. za celih 20 gold., ako znašajo obresti hranilnih vlog n. pr. 41 gld. 10 kr. mora se plačati 2°/0na pristojbina od 60 gold. toraj 1 gold. 20 kr.zneski pod 1 gold. ne pridejo v poštev, n. pr. 20 gold. 90 kr. se računi okrogljih 2Q gold., toraj pristojbina 40 kr., ako pa cele obresti ne dosežejo 20 gold., se plača samo od tistega zneska, ne pa od okrogljih 20 gold. do 20 gold., n. pr. če znašajo izplačane obresti 11 gold. 20 kr., plača se 2°/0 pristojbina 22 kr., pri višjih zneskih se pa računi od 20 gold. do 20 gld. Opomnimo slavne posojilnice na to, da si napravijo mesečne sklepe in seštejejo vkup v obrazcu navedene zneske za čas od l.januvarja do 30. junija 1885 in da plačajo neposredno in 2°/0 pristojbino pri dotični davkariji o pravem času, t. j. naj dalj e do 15. julija t. 1. z izkazom vred, sicer predpišejo finančne oblastnije občutljivo globo. Izgledno letno poročilo. Posojilnica v Kopru ime la je svoj občni zbor dne 26. marcija t. 1. v Dekani, kateri se je vršil sledeče: Zbor se je odprl ob 10. uri predpoldne. Odprl ga je g. predsednik Anton Krisanaz utrdivši, da je navzočno zakonito število članov. G. tajnik prebere zapisnik I. glavne skupščine ter sporoča o delovanju zadruge do konca leta leta 1884, tako le: Po tem, ko sem prebral zapisnik prve skupščine, preiti mi je na delovanje odbora in nadzorstva, ter v obče na delovanje zadruge. Glavna naloga odborova je bila najprej, da se potrdijo pravila. V to svrho se je učinilo veliko pisanja, a odborniki so se tudi sešli dne 30. maja 1884. v Zavljah. S dopisom 6. junija istega leta javil je slavni c. kr. pomorski trgovinski tribunal v Trstu, da je zadruga pro-tokolovana. Nekoliko za tem je začel odbor obdržavati svoje Avstrijske hranilnice v letu 1882. A. Vložniki in stranke. Dežele Število koncem 1882. 1. obstoječih hranilnic Število vložnikov Prirastek vlož- Razun tega je V kolikih številkih nikov med letom: se je od strank z začet- med letom koncem leta 1882. kom leta 1882. ' j novi | 1 popolnoma izplačani število * i ! se stran- i odstotek strank vplačalo izplačalo Spodnja Avstrija . . 64 459922 96778 77635 479065 19143) j i 4161322907 270418 419685 348053 Zgornja Avstrija . . 1 33 132868; 22563 17818 137613 4745 357' 562911 55858 78854 73676 Solnograd . . 4 21554| 5135 3880 22809 1255 582; 7853, 9591 12988 13471 v . Štajerska . . . . 47 189854| 44867 38793 195925 6074 320 81262 93259 126129 132052 Koroška ..... i 37014 S734 5749 39099 2085 563; 10090 12409 17924 18158 j Kranjska . . . . j 2 33870' 6885 5156 35599 1729 510 10910 12155 17795 17311 Primorska . j 2 11549! 3715 3000 12264 715 619! 15846 9564 19561 12564 Tirolska i Predalska . 16 79828i 22318 14941 87205 7377 924! 40617 32193 62935 47134 Ceska 88 430532; 85906 70594 445844 15312 356 282746 261327 368652 331921 Moravska .... 44 94835’ 21212 16048 99999 5164 545 734971 52221 94709 68269 Šleska 16 37125! 7187 4850 39462 2337 629 26744! 16603 33931 21453 Gališka 19 82853 30121 22913 90001 7208 870 47068; 44123 77189 67036 Bukovina .... ■ 1 5569 23-29 1877 6021 452 812 5647| 4625 7676 6502 Dalmatinska . . . 2 563 102 94 571 8 142 86! 5 188 99 Skupno . 345 1617936 356952 283348 1691540 73604 455 981564 874351 1338516 1157699 1881 . . . 335 ; 1550084 342941 275139 1617936 67852 438 901580|839721 1244521 1114860 1880 . . . 328 1482559 345627 278102 1550084 67525 455' 815976^801265 1161603 1079367 1879 . . . 3‘24 1425174 1482559 57385 403 1 31 Q 74. 21248 151 10/0 . 1877 . ... O l i7 311 lTvOi/flO 1381077 I-* Al) L i 1403926 '22849 165 305 1342693 1381077 38384 278 JL O 1 • • • . 1875 . . . 292 X UlI 4JVI/0 1263357 ■ ') 1342693 79336 628 : 0 : 0 1874 . . . 277 1207139 1263357 5 6 §,18 466 ‘) : 1873 . . . 261 1.32448 i.7'; 12Q7139 . 74691 1 660 1872 . 233 (.1021259 1132448 111189 1089 1871 . ; " 212 927209 10ŽT259 94050 1014 1870 , . . 193 832376 i 927209 . 94833 1139 V v 13. letih • !- i i . i -J.; | ;xj i 8591641 10322 r • >)! Ti podaitk so se za 1880. 1. prvokrat zanesljivo sestavili in veljajo toraj za prejšnja leta. sednice in jih držal tečajem I. 1884. sam 22, skupaj z nadzorstvom jedno. Sednice so se obdržovale večinoma v sobotah zvečer in nadaljevale v nedeljah dopoldne. V prvej sednici, obdržavanej dne 20. julija razpravljalo se je: 1) o deležih ali delnicah, 2) o postotku na koji se ima dajati posode, 3) o postotku koji se ima dajati na hranilne vloge, 4) o tem kje i kako se ima dobivati posode, 5) o vstopnini, 6) o rezervnem fondu, 7) o uradnih troskih, 8) o troskih pri posameznih slučajih, 9) o prodaji tiskovin. Omenjam te točke, ker se vse delovanje zadruge okolo tega vrti, ter hočem po njih to delovanje ob kratkem opisati. Glede deležev izrekla se je misel, da bi bilo najbolje, da so po 5 gl., s čem se ve da ni nikomur za-branjeno, da vzame tudi više deleže predvidjene v al. 1. §. 5. Odločilo se je, da se ima dajati posode na 6 po što. To se je nekojim čudno zdelo, ker da se je reklo pri snovanju zadruge, da se bode dajalo na 5 po sto. Ali ko se je to reklo, mislilo se je, da bode zadruga ceneje denar dobivala. Ker se pa to ni dogodilo, ker se je vsa posojila dobilo na 5 i več po sto, moralo se je dajati posode na rečeni postotek. Postotek, koji se ima dajati na hranilne vloge, ustanovil se je v prvej odborovej sednici na 4 i pol. O tej točki razpravljalo se je tudi v sednici odbora i nadzorstva dne C. novembra. Nekoji gospodi so predlagali, da se daje 4 po sto, drugi zopet da se daje 5 po sto, dokler se ceneje denarja dobi. Ostalo se je vendar pri starem postotku, 4 in pol po sto z opazko, da morejo oni členi zadruge, koji bi ne bili voljni pohranjevati denarja po 4 i pol po sto, posojevati zadrugi denar po pet po sto, dokler se ne bi morda od drugod denarja ceneje dobilo. Jako imenitna točka razprave v sednici odborovej dne 20. julija je bila ona, kje naj se posoda dobi. Odločilo se je prositi ravnateljstvo banke „ Slavij a “ v Pragi, Avstrijske hranilnice v letu 1882. II. (Vloge in njih stanje.) Tekoče 1 število j Dežele V r i o a1 o vložnikov Stanje začet- : tom leta 1882 j Prirastek Odpadek z izplafa-limi obrestmi vred. iplačanc in kapita-1 Stanje koncem lizorano obresti | leta 1882. Prirastek vlog od lani Med letom g o 1 d i n a r j e v goldinarjev 1 odstotki 1 Spodnja Avstrija . . . 218196214 I 59300417, 63244719 1 8771772 223023684 4827470 221 2 Zgornja Avstrija . . . 64065835 13665878 14659158 .28254871 65898042 1832207 286 3 Solnograd ] 8407968 2729246 2537066 340080 8940228 532260 633 4 Štajerska j 83698714 26753850 27713168 3480952 86220348 2521634 301 5 Koroška 1 14686623 3664792 3370023 591793 15537185 886562 604 6 Kranjska 15100656 3310918 2991135 616089 16036528 935872 620 7 Primorska 4588775 1702695 1587238 166885 4871117 282342 615 ! 8 Tirolska i Predelska . . 34777753 15699746 11817491 1466719 40126727 5348974 1538 9 Ceska 255566312 72679084 73982297 10484672 264747761 9181449 359 10 Moravska 48626423 15561722 14187554 2140952 52141543 3515120 723 11 Šleska 12295138 3775047 3135899 555670 13489956 1194818 972 12 Gališka 29174168 12861242 11328260 1351880 32059030 2884862 989 13 Bukovina 2684155 1382978 1272315 124904 2919722 235567 878 14 Dalmatinska 279824 59829 66138 12870 286385 6561 234 Znesek za 1882 . 792148558 233147444 231892461 32930715 826334256 34185698 432 1881 .... 744654457 235987671 220333802 31840232 792148558 47494101 " 638 1880 .... 699338677 230483403 217188711 32021088 744654457 45315780 648 1879 . . . . 648642353 213408561 194551907 31839670 699338677 50696324! 782 1878 .... 625024359 185142490 191227394 29702898 648642353 23617994! 378 1877 .... 610007947 186335016 200009566 28690962 625024359 15016412; 246 1876 . . . . 589400210 203811264 211015760 27812233 610007947 206077371 350 1875 .... 539313459 214113135 190527807 26501423 589400210 500867511 929 J ; 1874 . . . . 48278,2202 221962476 189579799 24148580 539313459 56531257 j 1171 1873 .... 403046806 225896052 166530851 20370195 482782202 79735396 1978 1872 341173649 166318940 121453554 17007771 403046806 61873157 j 1813 1871 . . . . 285706689 138427440 97095525 14135045 341173649 .55466960 h 1941 'i 1870 .... 245708911 114892354 86963448 12068872 285706689 3999,7778 1628 >6 , v 13. letih . 2569926246 2318370585 329069684 580625345 I 23631 Prebitek . . 251.555.661 v ' • i . ... ali bi isto i uz koje pogoje posodilo denarja, i gledati da se ga tudi drugod dobi — kolikor ceneje toliko bolje. Posredovanjem glavnega zastopstva banke „Slavije“ v Ljubljani, kojemu bodi s tem izrečena srčna hvala, imenitno njegovemu načelniku Ivanu Hribarju, koji se i sam do Kopra potrudil, da razvidi naše poslovanje i da nam marsikaj razjasni i koji nam je večkrat tudi pismeno razjasnil jedno ali drugo stvar, dobila je zadruga od banke „SIavije“ 10.000 gl. kredita po 5 po sto, k čemu se ima prišteti računske pristojbine 1 gl. Ta kredit nas je postavil na noge, da smo mogli začeti delovati. Ravnateljstvo iz Prage, ko nam je dovolilo ta kredit, nam je še čestitalo, zaželevši zadrugi najboljši uspeh, a odbor mu tudi v ovej priliki izreka svojo globoko zahvalnost in priporoča vsem članom zadruge, da se osigurajo pri velikem, bogatem in domoljubnem društvu, kakovo je banka „Slavija“. Nadalje je dobil odbor 1000 gl. posode od posojilnice v Celju na Štirskem po 5 po sto. Za to se je največ zahvaliti ravnatelju te posojilnice, g. Mihaelu Vošnjaku, koji je svojo naklonjenost napram našej zadrugi pokazal tudi s tem, da je prišel v Koper, razgledal odborovo poslovanje, bil prisuten celej jednej sjednici ter mu dal različitih napotkov vsled skušnje, kojo ima on pri posojilnicah i koje je odbor hvaležno uvažal. Tudi .Bratovščina hrvatskih ljudi v Istri“ v Kastvu je posodila zadrugi 500 gl. po 5 po sto. Drugih posod zunaj zadruge ni še dosedaj dobilo. V zadrugi samej našlo se je mož, koji so dali ali obetali razun hranilnih vlog tudi posode po več sto forintov, na čem se odbor tudi tukaj iskreno zahvaljuje. Pri tej priložnosti naj omenim, da se denarja skoro ne more boljše vložiti ali posoditi, nego v našo zadrugo i da so lahko brez skrbi i člani, koji vsi skupaj jamčijo, i oni koji denar posojujejo. Odbor postopa pri vsakem slučaju natanko i vestno. Ko jeden ali drugi posodo prosi, mora imenovati poroka i prinesti posestne liste svoje i svojega poroka. Iste se dobro razvidi, pogleda se v tabularne knjige, ali imajo dolgov prosilec i porok, prosi se zaupnega moža, da sporoča o jednem i drugem, ali so dobri gospodarji, i še le ko se vse to zna, ko je vse povoljno, odloči se, da se da posoda. A ta se daje samo na pol leta, tedaj dosta na kratek čas, v kojem se ne morejo veliko spremeniti okolščine pri posojevalcu in pri poroku, a ko bi se imele spremeniti, ni težko, da se denar nazaj dobi. Daje se namreč posoda na menjice in tisti dan, ko menjica izteče, ima se pravo postopati proti izposojevalcu, odnosno proti poroku. Ako se pa vidi, da izposojevalec in porok nista nazadovala, ako se vidi, da so v istih okolščinah, morda še boljših, nego pred pol leta, z druge strani da v resnici niso mogli vratiti posode, potem se ista lahko podaljša. vestno izpolnjevali, a odbor se smatra dolžnim izreči njim tukaj svojo zahvalo. Glede porokov hočem tudi nekaj omeniti. Mnogi prosilci, posebno od začetka, govorili so, da je njih posestvo najboljši porok, zakaj bi drugi imel za njega jamčiti i trpeti; drugi so se zopet bojali sprejeti poroštvo; tretji dali so si plačati „žornado“, da so šli za poroka. Posestvo je dober porok, ali ko bi so samo na posestvo dajalo, moralo bi se v vsakem slučaju vknjižiti ali intabulirati, i s tem bi se imelo veliko več stroškov i opravil, a k temu, ko bi se imelo dobiti denar nazaj, veliko več sitnosti i mnogo kesneje. V posameznih slučajih bi se pa vendar mogla dati posoda tudi na vknji-ženje ali na dolžna pisma. Ni se treba bojati, da bi porok za izposojevalca trpel. Saj porok je navadno iz one vasi, iz koje i izposojevalec ali saj blizu jeden drugemu stanuje, vsekako pozna izposojevalca i njega okolščine. On gre za poroka samo poštenemu možu i dobremu gospodarju, i ako bi mu imelo na slabeje iti, potem ravno porok kakor izposojevalčev dober znanec najlože to opazi i reče ali sporoči odboru, naj se od njega, ko steče menjica, iztirja denar, da on dalje ne bode za poroka, i da je najbolje, da se ni uz druzega poroka ne podaljša. Sosed soseda najbolje pozna, drug drugemu najlože zaupa, drug drugemu ima tudi pomagati v potrebah in sicer brez plačila, brez „žornade“. Danes meni, jutri tebi. Danes je jeden potreben posode, drugi mu s poroštvom pomaga, da jo vdobi. Jutri, to je za nekoliko časa, mogne biti potreben drugi, pa mu prvi pomaga. Nikdar se ne povzdigovati jeden nad drugega, vselej se ljubiti kakor brati i to ljubezen kazati ne samo z besedami, temuč tudi z dejanjem. Jedino tako morejo napredovati vsi pošteni i dobri i popraviti se slabi, kar je i mora biti vseh nas vroča želja. Po teh besedah naj grem dalje s svojim sporočilom. Vsak kdor hoče dobiti posojilo, mora biti član zadruge, ter imeti saj jeden delež (akcijo), koja je po pravilih ustenovljena na najmanj 5 gl. To je denar, kojega izposojevalec ne izgubi, ampak na njega še obresti vleče, i s kojim se izposojevalca na zadrugo nekakim načinom veže, da i on sam v njeno korist dela. Razun teh 5 gl. mora vsak član plačati vstopnino od 2 gl., t. j. ko stopi v zadrugo, ta znesek plačati i to jedenkrat za vselej, dokler je član zadruge, dokler ima saj jeden delež. Ko bi prenehal biti član ter pozneje zopet hotel postati, moral bi zopet plačati vstopnino. Ko bi tega ne bilo lahko, bi se našlo mož, koji bi se večkrat izbrisali ter zopet vpisali in prouzrokovali mnogo brezpotrebnega opravila. I prav v tem se vidi potreba vstopnine; iz tega se vidi, da je povse opravdana, kakor je to odbor v svojej prvej sed-nici odločil. Vstopnina je potrebna, iznesek bi mogel odbor tudi na manje spremeniti. Vsekako pa denar, koji se pod tem naslovom vdobi, neizgubi se, ampak ali se potroši za potrebe ali pa se ga za vsako mogočo nepred-vidjeno potrebo z obrestmi vred hrani. Zaupni možije, koje se je imenovalo pri sednici odbora i nadzorstva v Žavlah, skoro vsi so sprejeli to častno nalogo, jako koristno i potrebno za zadrugo, ter so jo_________________________________________________(Konec prihodnjič.) Izdajatelj in lastnik: Mihael Vožnjak. — Tisk .Narodne Tiskarne** v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršec.