Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vt-čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo tn '.prava v Ljubljani — Uredništvoi l.ikozarjeva uL 13, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal ST7 - Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni: uprava 31-281, uredništvo: 81-694 (ob nedeljah tud) 31-193 In 30-278) - Celoletna naročnina 400 din, polletna 300 din. iSBj Leto XIII. — Štev. 18 V Ljubljani, 5. maja 1957 Prihod »Štafete mladosti" Kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo Spet stara pesem Nekor«si’na igra našega moštva — »Bunker1 r,a delu — Obramba boljša od napada »štafeta mlad-osti«, ki nosi po-z-drave mladine našemu dragemu maršalu Titu vse do Kumrovca preko Štajerske in Zasavja, bo prišla v Ljubljano jutri, v ponedeljek, 6. maja ob 17.30 uri. Slavnostni sprejem bo pred vhodom v Tivolski park na Prešernovi cesti, kjer bo spregovoril predsednik CK LMS tov. Franček Mirtič ter v imenu zbranih mladincev, pionirjev im prebivalcev našega mesta predal štafeti pozdrave ter iskrene čestitke tov. Titu za rojstni dan. Vabimo vso mladino in prebivalstvo Ljubljane, da s pozdravom štafeti vzdolž Prešernove ceiste od železniškega prehoda na Titovi cesti do Trga mladinskih brigad potrdi svoje želje in čestitke tov. Titu ob njegovem življenjskem in našem mladinskem prazniku. Okrajni komite LMS Zveza prijateljev mladine, Ljubljana Atene, 5. maja. Težko pričakovani dan za ljubitelje nogometa v Atenah je napočil. Skora j ni moč opisati, kakšna je bila borba za vstopnice za kvalifi kačijsko nogometno tekmo med izbranima enajstericama Grčije in Jugoslavije. Največji stadion za nogometne tekme v Grčiji la hko sprejme le 25.000 gledalcev in 'vstopnice so bile seveda že davno razprodane. Na črni borzi si lahko dobil za vstopnico majhno premoženje. Policija v Atenah je morala močno pojačati svojo službo, da je lahko vzdrževala, red po cestah, ki vodijo na stadion Panatenaikosa. Že dolgo pred začetkom tekme je bil stadion do zadnjega kotička napolnjen in ž« vedno so tisoči najbolj navdušeni oblegali vrata. Grčija : Jugoslavija 0:0 Ob 15.46 sta se na igrišču pojavili Obe reprezentanci. Grki v belo-mo-dr.iih, naši pa v mod ro-b elo-r d c č i h dresih. Gledalci so z velikim navdušenjem pozdravili nogometaše in francosko sodniško trojko. Moštvi sta se predstavili v naslednjih postavah. Grčija: Tsanaxis, Populidis, An-gelopulos, Dermatis, Linoxilakis, Ko-, tridis, Polihroniu, Nestoridis, Infan-tis, Papazoglu, Panakis. poslavlja: Beara, Crnkovič, H eg, Boškov, Spajič, Krstič II, Rajkov, Veselinovič (Mitič), Kostič, Vtikaš, Zebec. t Sodnik Vieres (Francija). BO 1BABD1RANJE GRŠKIH VRAT Kot običajno so prve minute potekle v precej nervozni igri obeh .Bioštev. Kot prvi so se znašli gostje, ki »o izvedli pravo bombardiranje trških vrat, vendar brez rezultata. Največjo priložnost za dosego gola je imel Vukas, ki je iz razdalje nekaj metrov streljal preko grede. Naši igralci so z boljšo tehnično jgro večinoma obvladovali sredino igrišča, toda njihova umetnost se je konča vala pred kazenskim prostorom. Grški napadi so bili nekoliko redkejši, toda zato tembolj nevarni. V 15. minuti Spajiču ni preostalo nič drugega, kot odbiti žogo z roko. Naši igralci so napravili zid, Infan-tis pa je streljal preko gola. Dve minuti kasneje smo imeli zopet možnost doseči vodstvo. Po kombinaciji Krstič-Zebec je slednji lepo Podal Krstiču, ki •'je iz neposredne nližine vrat poskušal žogo plasirati, toda udarec mu ni uspel in žoga je zopet enkrat zletela preko. V protinapadu so Grki prišli , pred Bearo 1;n le požrtvovalni Spajic je s pad- cem pod noge uspel razčistiti doslej najnevarnejši napad Grkov. Takoj ■ za tem so domačini izsilili kot, ki pa je ostal zopet brez rezultata. PRITISK GRKOV Okoli 20. minute se je pričela perioda grške premoči in naša obramba je imela polne roke posla. Najbolj nevarno je bilo v 29. im 30. minuti, ko so Grki izvedli dva kota, drugega za drugim. Obakrat je Beara kratko odbil žogo in iz gneče pred našim golom so naši igralci nazadnje vendarle odbili žogo. V teh trenutkih je bilo seveda tudi nekaj jugoslovanskih napadov in zanimivo je, da se je kot najnevarnejši napadalec in celo strelec na gol tedaj uveljavil branilec Herceg. Šest minut pred koncem prvega dela igre so izvedli Grki še en kot, tako da je bilo tedaj stanje, kotov že 4:2 za Grčijo. Zadnje minute prod odmorom so pripadali e zopet i gralcem v plavem, ki so oblegali grška vrata in pri tem neštetokrat streljali, toda v,si streli so šli mimo ali preko gola, ali pa so bili tako slabi, dd jih je vratar brez težave prestregel. V 42. minuti je sodnik napravil napako, ko ni dosodil ničesar, ko je bil Rajkov zrušen na robu kazenskega prostora. Še nekaj lepih kombinacij, v katerih je igral na j večjo vlogo Vukas in sodnik je dal znak za konec prvega polčasa. RAZBURLJIVO NADALJEVANJE Prvi polčas ni prinesel tako težko pričakovanega vodstva. Jugoslovani so imeli sicer več priložnosti za dosego gola, toda spet se je ponovila stara pesem: odločnega strelca ni med elito jugoslovanskih nogometa- Z današnjo številko smo zvišali ceno posameznemu izvodu »Poleta« na 20 dinarjev. Naš list je ta ukrep pripravljal že dlje časa, kajti cene vseh tednikov v naši državi so se že lani oziroma že predlani, dvignile na 15 do 20 dinarjev in je samo še naš list obdržal staro ceno. To nesorazmerje nam je seveda povzročalo znatne denarne težave, tako da smo vse do danes morali prodajati časopis precej pod lastno ceno. Z današnjim dnem, ko je »Polet« uvedel skupaj s hrvatskim športnim listom »Narodni šport« »Športno alko«, smo morali ce-no listu brezpogojno zvišati oziroma jo izenačiti s ceno »Narodnega aporta«, ka stane 20 dinarjev. Če bi tega ne bi storili, bi bile možne vse mogoče špekulacije in malverzacije. Čeprav vemo, da bo ta ukrep naše bralce prvi hip nekoliko presenetil, pa vendarle upamo, da ga bodo sprejeli z razumevanjem. S tem, da smo dvignili ceno listu, pa smo obenem vsem našim bralcem nudili možnost, da pod istimi pogoji, kakor jih nudi časopis »Narodni šport«, sodelujejo v »Športni alki«, ki Dudi možnost velikanskih denarnih dobitkov. Ti dobitki bodo sčasoma, ko bo »Športna alka« postala dovolj popularna, prav gotovo dosegli vsote do nekaj stotisočev ali celo do milijona. Uredništvo našega lista pa bo storilo vse, da b-o odslej »Polet« še bolj zanimiv in privlačen, tako da bo še bolj zadovoljil najširši krog naših bralcev. Za naročnike stara cena! Vse dosedanje in nove naročnike »Poleta«, ki se naročijo na naš list vsaj za 3 mesece, pa obveščamo, da ostane cena naročnini za letošnje leto neizpremenjena. Torej, v naročnini stane naš list toliko kot doslej — 400 dinarjev Za celo leto, 200 din polletno in 100 din četrtletno. šev. Že začetek drugega polčasa je bil izredno razburljiv. Na mesto Veselinoviča je vstopil Rajko Mitič, ki je imel takoj dela čez glavo. Zaustavil je namreč prodor grškega srednjega napadalca in žoga je odletela v kot. Grki so imeli lepo priložnost, da pridejo v vodstvo, toda s kota streljano žogo je Beara spretno vlo-vil. Že naslednjo minuto pa se je ponovila enaka podoba pred grškimi vrati. Vukas ie oddal žogo Rajko v u, ki jo je spet vrnil Vukasu, toda levi branilec grške reprezentance ie odbil žo°£ v kot. Kot ie streljal Rajkov, Kostič pa, ki se je nenadoma znašel neposredno precFnasprotniko-vim vratarjem ie silovito streljal v levi kot, vendar je domači vratar s krasno parado odstranil nevarnost. Nastala je gneča in v obrambni prostor grške reprezentance je pritekel celo branilec Crnkovič, ki je silovito streljal v samo prečko. Gledalci so se po tej akciji Jugoslovanov oči-vidno oddahnili in začeli burno vzpodbujati svoje ljubljence. Vstopil je tudi novi grški igralec Jonakis. V 19. minuti so grški napadalci, ohrabreni s silnim vzpodbujanjem številnih gledalcev, uprizorili nevaren napad. Oster strel Angelopulosa je šel tik mimo vratnice, toda Beara se je kljub temu pognal za žogo. Teh nekaj minut v začetku drugega polčasa so bile pravzaprav najzanimiveje del rnorda celotne igre. Ju- (Nadail je vanje na 8. strani) »Štafeta mladosti«; v Celju Celje, 5. maja. Kljub deževnemu vremenu so tekači »Štafete mladosti« od Kumrovca do Celja doživljali povsod svečane sprejeme, zlasti v Šmarju; Šentjurju in industrijskih Štorah. Ob velikem zanimanju Celjanov je v večernih urah prispela štafeta v okrašeni del mesta pred Mestnim gledališčem. Na sprejemu je govoril sekretar ObLO tovariš Pelko Florijan. V čast prihoda štafete je Okrajna zveza »Partizan« izvedla kvalitetno telovadno akademijo v gledališču. Jutri ob 9. uri bo štafeta nadaljevala pot proti Ljubljani s pozdravi vseh prebivalcev teh predelov maršalu Titu. ......'?/:.....................j Mednarodne motorne dirkališčne dirke v Klanju Poljaki razred zase Kranj, 5. maja. Dva dneva zanimivih mednarodnih dirkališčnih dirk na motorjih nista spravila na noge samo vseh Kranjčanov, ampak tudi številne Ljubljančane in Gorenjce ter številne ljubitelje iz Štajerske. To je bila prireditev, ki je ni bilo zamuditi. Kvalitetna udeležba najboljših Poljakov, Avstrijcev, . Švicarjev in Jugoslovanov je dala dirkam svoj pečat. Le škoda, da je prireditev pokvarilo slabo vreme. Kljub temu je več kot 5000 gledalcev vztrajalo na svojih mestih In z burnim odobravanjem pozdravljalo drzne vozače. Zlasti 24-letnega ključavničarja Marjana Kajzerja so gledalci toplo pozdravljali, saj je ta z drznimi vožnjami včeraj in danes spravil na noge še tako hladnokrvnega gledalca. Vozil je več kot odlično In to na ravnini ter na zavojih a polno hitrostjo. V zavojih je skoraj z vsem telesom drsel po tleh. Oba dneva je bilo na startu 20 skupin, v vsaki ^ so nastopili štirje vozači. Vsak tekmovalec je nastopil petkrat ln kdor je zbral največ točk, Je bil zmagovalec. Prvak v vsaki skupini je prejel tri točke, drugi dve in tretji eno. Od včerajšnjih dirk bo ostala vsakemu gledalcu v spominu drzna vožnja dvakratnega zmagovalca prvomajskih dirk v Crikvenici Kajzerja, ki je tudi v Kranju veljal za glavnega favorita. Zal pa je v Kranju imel smolo, ko je v osmi skupini padel tako, da sta ga Poljak in Avstrijec prehitela ln se mu oddaljila za več kot sto metrov. Kajzer se je hitro pobral ln se pognal za njima. Pred ciljem je vjel Avstrijca Elbla ln tako kljub padcu dosegel drugo mesto. V tej vožnji je dosegel nov rekord proge za en krog, ki jo je prevozil v 18 sekundah. Dolžina proge je 416 metrov. Zmagovalec včerajšnjih dirk je bil Poljak Krzesinsky s 14 točkami. Na včerajšnjih dirkah je med Jugoslovani presenetil Klemenčič, ki je pustil za seboj najboljšega Jugoslovana Regvarta, kljub temu, da ni vozil na svojem motorju. Močni včerajšnji zasedbi se je danes pridružila še avstrijska ekipa, v kateri sta nastopila tudi brata Sidla. Nekoliko nas je razočaral svetovni conski prvak Etans Sidlo, saj si deli z Jugoslovanom Klemenčičem in Regvartom šesto do osmo mesto, i Najzanimivejša je bila peta vožnja, v kateri so nastopili Kajzer (P), Evzebius (P), Regvart (J) ln Stock (A). Ves čas so se menjavali v vodstvu, dokler ni danes odlični petkratni zmagovalec tudi (Nadaljevanje na 8. strani) za festival Na sobotni seji glavnega koordi-.( nacijskega odbora za I. slovenski > festival telesne kulture so bili ime-j novani predsedniki posameznih odborov. Prireditveni odbor vodi tov. j Savnik, gospodarskega Hojkar, pro- ‘ pagandnega Kropušek, odbor za izvedbo parade pa tov. Mirtič. Tehnični sekretar koordinacijskega odbora je tov. Kajzer Heri. Obenem obvešča festivalski odbor vsa društva, zveze, podzveze, organizacije, podjetja in posameznike, naj se za vse informacije in o vseh vprašanjih obračajo na festivalski odbor, ki bo te dni. uredil svoje pisarniške prostore v Likozarjev! utici štev. 8 (provizorij Zveze »Partizan« Slovenije in Športne zveze Slovenije — telefon 32-391 in 32-322). Obrni list in preberi takoj 8. stran Meddržavna nogometna tekma Jugoslavija B : Bolgarija B Niti ene lepe poteze Jugoslavija B : Bolgarija B 2:2 (2:0) Beograd, 5. maja. Nad 12.000 gledalcev je danes v Beogradu prisostvovalo mednarodni tekmi B-reprezentane Jugoslavije In Bolgarije, ki se Je končala 2:2 (2:0). Jugoslavija: Krivokuča, čokič, šijako-vlč, Kaloperovič, Kranjčič, Tasič, Peta-kovič, Mujič, Papec, Radovič, Živkov. Bolgarija: Dervenskl, Kirčev Manolov, Largov, Dimitrov, Kostov, Milev, Bačev, Panajotov, Vladimlrov, Uljev. Naše moštvo je bilo v vodstvu z 2:0 že po prvih 35 minutah Igre. Vendar re- zultat ni bil realen glede na dogodke na igrišču. Gostje so bili v terenski premoči in so pokazali lepo igro. Posebno dobri so bili v obrambi hkrati pa hitri in ostri. Vendar so napravili dve napaki. Prvo v 25. minuti, ko je Dimitrov dovolil Mujiču, da ga je ukanil ln Iz 18 metrov streljal v nezavarovan del mreže. Deset minut kasneje Je Kostov v kazenskem prostoru zrušil Papeca ln Tasič je iz 11-metrovke dosegel še drugi gol. Ta dva gola sta prinesla našemu moštvu neodločen rezultat, ki ga pa po igri' ne zasluži. Prav gotovo je bila današnja tekma ena najslabših, kar jih Je odigrala Jugoslovanska B-reprezentanca. Razen tre- nutka, ko je Mujič dosegel gol, ni bilo videti niti ene lepe akcije, ki hi bila vredna pohvale. Ce bi gostje imeli v napadu nekaj več sreče, bi bil končni rezultat prav gotovo ugodnejši zanje. Gola, ki so ju dosegli, sta bila oba lepa. V 60. minuti je Vladimlrov ukanil Tasiča, nato še Kranjčiča in neubranljivo streljal v Krivokučina vrata, V 58. minuti je Bačev z zelo lepim strelom izenačil. Bežna ocena današnje igre naše B-re-prezentance daje le malo upanja, da bodo naši nogometaši v bodočnosti obdržali renome jugoslovanskega nogometa na dostojni ravni. Zvezna moška košarkarska liga Izdatna zmaga + lepa igra Ljubijansko-primorska nogometna liga KRIM se Ljubljana, 5. maja. >Ste zadovoljni z rezultatom?*, je po končani tekmi vprašal navdušen kibic Ljubljane mojega znanca, ki ni mogel prikriti zadovoljstva, ko je zapuščal igrišče. *Ne samo z rezultatom*, mu Je ta odgovoril, »Ljubljana je igrala tudi lepo in koristno!*. Takšnih in podobnih komentarjev je bilo sinoči v Šiški vse polno, kar dokazuje, da je Ljubljana spet zadovoljila vse gledalce. Montažno iz Zagreba ni bil kos Ljubljančanom, ki so ves čas igre krepko držali vajeti v svojih rokah. Zato nič čudnega, če je bil rezultat. . . Ljubljana : Montažno 85:69 (37:28) Začetek tekme ni obetal domačim nič kaj dobrega. Montažno ima dobre strelce kot Po-sariča, Špiljaka in Marušiča, da ne govorimo o reprezentantu Miletiču, dvometrašu in srednjemu napadalcu. Če gre Miletiču tako kot si on Želi, potem je Montažno nevaren tekmec. Toda Miletiču tokrat ni šlo. Pa ne smete misliti, da mu ni šlo zato, ker je imel slab dan. Ne! Zajec tiči v drugem grmu, ali točneje, v odličnem srednjem napadalcu Ljubljane, ki je onemogočil zagrebškega dvomc-traša, ki je običajno najhujše orožje Zagrebčanom. VRANIČ GOSPODAR POLOŽAJA Po končani tekmi mi je .naš košarkarski strokovnjak tov. Kristančič Boris, ki je mimogrede rečeno z določenim namenom opazoval tekmo, medtem ko so njegovi soigralci Olimpije v tem času. že počivali v Zagrebu in se pripravljali za srečanje z Lokomotivo, v pogovoru omenil, da je Miletič odpovedal iz različnih vzrokov. Med drugim je trdil' da ta igralec še zdaleč nima takšnega poleta za igranje, ko gre wi njegove klubske barve kot takrat, ko nastopa v državni reprezentanci. Miletič je bil torej po mnenju Kristančiča brezbrižen in zato je Ljubljana laže opravila z Montažnim. Morda je v tem nekaj resnice? Vendar smo mnenja, da bi Miletič prav rad nasul košev, če bi le mogel, saj gre menda tudi njemu za osebni prestiž, ki je včasih važnejši kakor pa samo čast zastopati državne barve. Po našem mnenju pa je bil vendarle Vranič tisti, ki ga je spravil na kolena. S tem, da je srednji napadalec Ljubljane ohromil gonilno os gostov, je bilo na dlani, da je Montažno v Ljubljani »oplelo«. Dogodki na igrišču so' se odločno zasukali v prid Ljubljane, ki so kar jurišali na nasprotnikov koš. strofa ^za goste neizbežna. Gledalci s6 z zadovoljstvom spremljali hitre poteze domačih, še najbolj jih je znal navdušiti srčni in spretni Brumen, ki je spet v veliki formi. Prodori Čretnika, Kaplja in za metanje dobro razpoloženega Zupančiča so bili hitri in učinkovito skovani, tako so gostje prišli ob sapo. Kdo bi v iakšnem poletu »ploh mislil če na obrambni sistem igre? Zdaj je bila priložnost za pravo sproščenost, ki se je morala tudi odražati v rezultatu. To je bila tudi misej igralcev Ljubljane, ki so s takšno igro popolnoma opravičili optimistične napovedi pred začetkom tekme. Po končanem srečanju je okoli 8000 gledalcev navdušeno pozdravilo borbenost In požrtvovalnost igralcev Ljubljane, ki so prišteli k celotnemu izkupičku Če dve dragoceni točki in se tudi v Četrtem kol a obdržali v vodstvu. In Še nekaj besed o sojenju. Po navadi gre veliko besed na račun sodnikov, ki so včasih upravičene, pa tudi neupravičene. Opa- . žili smo, da, žal, veliko ljubiteljev košarke že ne pozna košarkarska pravila in zato so tudi ugovori večkrat neumestni. Pa vendarle je tudi med sodniki določena , razlika. Mnenja smo, da je bilo prav včerajšnje srečanje lep primer dobrega sojenja. Sodnika Munčan in ‘Kiojčnik sta svojo nalogo dobro opravila. Se posebej pa smo bili zadovoljni z Munča-nom, ki je še enkrat dokazal, da se uvršča mod najboljše sodnike v državi. Ljubljana: Čretnik 10, Brumen 19, Vrancič 10, Zupančič 29, Kapelj 10, Pogačnik 2, Kumar 3, Stupica, Picelj, Švajger, Bole, Konič 2. Montažno: Pasarič 19, Piacun, Vranič, Dira inič 8, Vujič 8, Spiljak 12, Miletič 8, Če-bakovič- 5, Marušič 9. L. M. Krim : Mladost 6:1 (4:0) Ljubljana, 5. maja. — Ob nič kaj prijetnem vremenu sta se srečali dve različni enajsterici, rutinirani Krim m dokaj neizkušena Mladost iz Kram ja. V zmago domačih smo bili prepričani že vnaprej in po prvem delu igre je vsakdo mislil, da bo rezultat mnogo višji, kot smo ga zabeležili ob koncu. K rimo v napad je danes imel mnogo lepih priložnosti za dosego gola, vendar ni izkoristil vseh, čeprav je bil vratar gostov dokaj nezanesljiv. Kljub temu moramo poudariti, da je Krim ponovno dokazal svojo solidno formo, pri čemer lahko posebej pohvalimo mladega Valjevca na- levem krilu, prodornega Marjanoviča in 1. kolo ekipnega atletskega prvenstva za mlajše mladince Ingolič junak dneva TAKŠNA IGRA VLIVA OPTIMIZEM, Ljubljana sc je torej >odlcpi!a< od nevarnega tekmeca in rezultat je bil med tekmo tudi kar do 25 košev razlike v korist razigranih domačinov. Vse je kazalo, da je kata- Ljubljana, 5. maja. Mlajši mladinci so danes pričeli s svojim moštvenim tekmovanjem za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije. V neprijaznem hladnem in deževnem vremenu so se v Šiški pomerili mladinci Ljubljane, Odreda in Svobode. Udeležence današnjega tekmovanja bi lajiko razdelili v tri skupine. Povprečnih je bilo mnogo. Med dobre bi prišteli predvsem P&schla, Rojka, Korošca, Hočevarja in Bergleza. Oceno odlično pa bi % zaslužil zopet Odredov tekač Borut Ingolič, ki s svojfim rezultatom kar ni več sodil v svojo današnjo konkurenco. Fant je iz tekmovanja v tekmovanje Boljši in je danes zopet popravil slovenski in državni rekord za mlajše mladince na 1000 m, vendar je sedaj že vsem jasno, da imamo v Ingoliču enega največjih tekaških talentov zadnjih let, ki se bo ob primernem strokovnem vodstvu vsekakor razvil v tekmovalca mednarodne vrednosti. Nekaj besed moramo spregovoriti tudi o končnem vrstnem redu ekip. Potrt lil m Novo mesto, 5. maja. Včeraj je bilo tu okrajno, atletsko prvenstvo šol in pTvo kolo moštvenega prvenstva za mlajše mladince. Doseženi so bili nekateri dobri rezultati. Tako je Potrč skočil 131 cm v višino in s tem izenačil slovenski rekord za starejše mladince, mladinka Katnikova pa je v skoku v višino dosegla 140 cm. Skupno je nastopilo nad 100 dijakov iz Črnomlja in Novega mesta. Mlajši mladinci novomeškega »Partizana« so v prvem kolu* moštvenega prvenstva zbrali 7998 točk. Glonar Zagreb, 5. maja. V dopoldanskih urah sta se srečali moštvi Olimpije in Lokomotive. Zagrebčani so bili prepričani, da bodo zmagali, toda Olimpija je z odlično taktično igro, zlasii v zadnjih minutah po zaslugi Kristančiča zmagala s 69:64 (25:21). V prvem polčasa je Olimpija bila ves čas v vodstvu, toda odlična domačina Sinkovič in Gojanovič sta rezultat kmalu izenačila. Ko je vse kazalo, da bo Olimpija morala pustiti obe točki v Zagrebu, je vstopil v igro Kristančič, ki je do zadnjih minut le od zunaj dirigiral igro. To njegovi zaslugi je Olimpija znova prešla v vodstvo, in tudi zasluženo zmagala. Najboljša pri gostih sta bila Kristančič s 13 koši in Daucv s 15. Proicfer : Sl oho d a 104:67 (42:25) Železničar : C. zvezda 54:48 (17:24) LESTVICA: Ljubljana 4 3 1 0 299:262 7 Olimpija 4 3 0 1 276:259 6 Proleter 4 2 0 2 310:277 4 Crvena zvezda 4 2 0 2 254:239 4 Železničar 4 2 0 2 233:223 4 BSK 3 2 0 X 151:145 4 Montažno 4 2 0 2 261:291 4 Partizan 3 1 0 2 218:215 2 Sloboda 4 1 0 3 211:275 2 Lokomotiva 4 0 1 3 206:233 1 Zvezna moška odbojkarska liga Slaba igra Branika Branik : Željezničar (Bgd) 0:3 (13:15, 10:15, 11:15) Maribor, 5. maja. V prvenstveni tekmi zvezne moške odbojkarske lige je okrog 600 gledalcev v Ljudskem vrtu videlo slabo igro in viisok poraz domačega moštva. Čeprav so se fantje trudili, se jim je le malokaj posrečilo. V odločilnem trenutku pa jim je odpovedala tudi vzdržljivost. Gostje so se predstavili kot vigrano moštvo, ki je bilo uspešno predvsem v blokiranju na mreži. C. zvezda : N. Beograd 3:0 Jugoslavija :. Mladost 3:2 Fužinar : Železničar 1:3 (16:14, 7:15, 9:15, 13:15) Ravne, 5. maja. Srečanje je pred 600 gledalci sodil1 Slanina. Igra je bila enakopravna le v prvem setu, ki so ga domačini osvojili, čeprav so gostje že vodili z 8:3. Napete borbe Presenetljivo je prvo mesto Odreda, saj je veljala Ljubljana za favorita. Vse kaže, da so se pri Odreda letos resno lotili dela z mladimi, saj je to današnje tekmovanje že pokazalo. Svoboda se ni mogla enakopravno boriti z obema ostalima ekipama, ker je imela V nekaterih disciplinah le prevelike »luknje«. Zaenkrat je težko reči kakšna bo uvrstitev ljubljanskih ekip v državnem merilu, vendar ne smemo sploh bitL grcveliki optimisti, ker so rezultati v "nekaterih disciplinah še zelo skromni (palica, disk, kopje, daljina 4 X 100 m). Organizacija današnjega tekmovanja je bila zadovoljiva. Rezultati: 100 m: Ptischl (O) lt.6, Pilgram (S) it.7, Kadunc (O) 12.1, 300 m: Korošec (L) 38.3, Munih (L) 39.6, Keše (O) 39.7, 1000 m: Ingolič (O) 2:33.2, Hočevar (L) 2:40.0, Pegan (S) 2:47.8, 110 m ovire: Boldin (O) 16.8, Polič (L) 17.1, Ovca (O) 17.3, višina: Rojko (L) 176, Semič (O) 168, daljina: Poschl (O) 5.87, Ropič (O) 5.4S, palica: Rojko ,(L) 3.00, Raj-ner (S) 2.90, krogla: Berglez (L) 14.59, Vesel (L) 12.88, Semič (O) 12.27, disk: Berglez (L) 37.40, Rojko (O) >6.42, kopje: Berglez (L) 36.78, Rojko (L) 36.43, kladivo: Rojko (O) 43.13, Ropič (O) 38.61, 4 X 100 m: Odred 47.0, Ljubljana 47.1, Svoboda 49.0; vrstni red: Od. red 13.444, Ljubljana 13.1,11, Svoboda 11.297. Kač 14,27 m v tndu UcofrU Celje, 5. maja, AD Kladivar je danes pričel letošnjo atletsko sezono s prvim kolom ekipnega prvenstva za mladince do 18 let. Nastopili so mlajši mladinci Iciadlvarja in »Partizana« Žalec, poleg njih pa tudi starejši atleti v vmesnih točkah. Slabo ln hladno vreme je onemogočilo dosego boljših rezultatov. Rezultati: mladinci — n o m ovire: Šketa (K) 16.9, Lešnik (Z) 18.5, 100 m: Molk (Ič) 12.4, Kučer (Z) 12.7, 1000 m: Narraks 2:41.0, Zupanc (o,ba K) 2:50.9, daljina: Molk 5.05, Kočebin (oba K) 5.55, 300 m: Skrt (K) 42.3, Lakner (Z) 42.7j kopje: Kač (K) 51.52, Lakner (Z) 32.44, višina: Šketa (K) 170, Krušič (Z) 150, palica: Šrot 3.05, Pilih (oba K) 3.00, kladivo: Kvas 43.06, Bzirski (oba K) 42.35, 37.15, Sovinek (oba K) 29.27, krogla: Kač 14.27, Sovinek (oba K) 11.40, 4 X 100 m: Žalec 52.2, Kladivar 55.6, člani — 100 m: Lorger 10.9, Kovač 11.4, Zupančič 11.7, 300 m: Zupančič 37.1, Vipotnik 37.6, Caj-hen 37.8, višina: Urbajs 177, Kovač 170. šport na Vrhniki Vrhnika, 5. maja. V počastitev Občinskega praznika je včeraj na krajevnem prvenstvu posameznikov v namiznem tenisu med 16 tekmovalci zmagal lanski prvak Plesnič, sledita mu Verbič in Ravbar. V odbojkarskem turnirju, ki je bil danes dopoldne, je bil dosežen sledeči vrstni red: »Partizan« Vrhnika in Verd, Garnizija Vrhnika. V prvenstveni odbojkarski tekmi je domači »Partizan« premagal Ljubljano II. s 3:0 (15:11, 15:8, 15:14), nogometna enajsterica Anhova pa ie premagala Usnjarja s 4:2 (3:1). 1. maj na Jesenicah Jesenice, 5. maja. V počastitev 1. maja je bilo na Jesenicah več športnih prireditev. V nogometu je Borec iz Ljubljane premagal Jesenice s 3:1 (1:1). V košarki je moška ekipa Rudarja iz Trbovelj premagala 'Jesenice z 78:51. Pri ženskah pa so bile uspešne domače, ki so premagale Rudarja s 45:21. V odbojki je moška ekipa Jesenic premaga,a poštarja s 3:1. Nastopili so tudi igralci namiznega tenisa, in sicer sta se prva in druga ekipa Železarne pomerili s KAC lz Celovca. Prva ekipa je zmagala 5:1, druga pa 5:3. VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM SPLITSKEGA »HAJDUKA« Ljubljansko poverjeništvo NK »Hajduk« — Split sklicuje za sredo, 8. maja 1957 ob 17. uri, sestanek vseh članov, prijateljev in simpatizerjev kluba, na katerem bodo med drugim podaljševali legitimacije (prinesite jih s seboj) in sprejemali nove člane, na razpolago pa bodo tudi klubske značke. Zato se sestanka, ki bo v klubski dvorani kavarne »Union« (poleg garderobe), udeležite polnoštevilno. Pododbor Mednarodna prireditev v dviganju uteži Spet. so padali rekordi j-e nudil (udi četrti set, saj so domači kljub vodstvu 10:7 in 13:12 set izgubili. Gostje so zasluženo zmagali. Fužinar je nastopil v postavi: Anteikolloviič, Pipam, Peruš, Plešej, Ceršak, Mori. šater Zvezna ženska odbojkarska liga Ljubljana, 5. maja. Za začetek v ženski zvezni odbojkarski ligi je danes Olimpija sprejela v goste državnega prvaka Partizan iz Beograda. Domačinke niiso bile dorasle boljšim Beograjčankam, ki so zasluženo zmagale 3:1 (9:15, 15:6, 15:7, 15:6). LOKOMOTIVA : BRANIK 3:2 Republiška odbojkarska liga »Partizan« - Ruše : »Partizan« - Mežica 1:3 Vuzenica : Svoboda - Hoče 0:3 »Partizan« - Kamnica : Maribor 1:3 Ljubljana : Jesenice 3:1 (15:11, 15:12, 10:15, 15:7) Kamnik-I : Kropa 3:1 (16:14, 15:11, 13:15, 15:5) Kainnik-II : Grafičar 3:0 (15:12, 15:6, 15:11) Žene — Kamnik : Novo mesto 6:3 (5:15, 11:15, 5:15) Ljubljana. 5. maja. Pri dvigalcih uleži je že tako. da se menda skoraj ■ob vsaki prireditvi, kj jo organizirajo, nekako zarečejo, da bodo podirali rekorde. Tako je bilo tudi sinoči ob mednarodni tekmi, na kateri je nastopilo 25 tekmovalcev, članov Partizana Beograd, Zelejzničarja iz Sarajeva, Srema iz Sremske Mitroviče, Partizana iz Novega Sada, Her-knlesa iz Bača. An s tri e iz Dunaja ter Ljubljane. Za] pa ta prireditev ni bila tako obiskana, kot bi se spodobilo. Vsi gledalci pa; ki so se zbrali v »Domu železničarjev«, so napeto opazovali borbe posameznikov, ki so se borili za cimbal jše rezultate. To pa je tudi razumljivo, saj je nastopila vrsta najboljših dvigalcev in je med prvimi desetimi le eden, ki je dvigni] samo 5 kg man j kot 300 kg. To dokazuje, da je bila prireditev kvalitetna, še bolj pa to potrjujejo doseženi rezultati in novi rekordi. Med tekmovalci je znova zablestel naš absolutni prvak Colarič. V dveh kategorijah ie izenačil obstoječi državni rekord za sredn jetežko kategorijo in sicer v teznem dvigu s 115 kg, v sunku 140 kg. v olimpijskem triatlonu pa je dosegel nov jugoslovanski rekord srednjetežke kategorije in hkrati absolutni jugoslovanski rekord s 365kg. Mimo njega se je izkazal Jamšek, ki vedno bolj napreduje. Ta je v teznem dvigu dosegel z 90 kg nov jugoslovan- oddaljuje Kastelica. Gole so dosegli Valjavec, Marjanovič 2, Hočevar, Kastelic in vratar Mladosti Posedi j (avtogol) za Krim, za Mladost pa Jocif. Sodil je Janežič zelo dobro. V predtekmi so mladinci Odreda premagali Krim z 1:0 (1:0). Triglav : Ilirija 2:0 (1:0) Kranj, 5. maja. Z goloma Krašovca v začetku prvega in drugega polčasa si je Triglav zopet priboril dve dragoceni točki. Zaradi razmočenega igrišča je bila igro raztrgana. Na trenutke je bila sicer lepa igra, vendar le do kazenskega prostora, kjer sta ee obe moštvi borili z blatom. Zaradi tega je bilo zamujenih preče; priložnosti na obeh straneh. Pri domačih je bil najboljši Brezar II, pri gostih pa obramba. Grafičar : Branik 14:0 (6:0) Ljubljana, 5. maja. — To je bila tekma dveh popolnoma neenakovrednih nasprotnikov, pri čemer je Grafičar dodobra izkoristil svojo premoč in goste iz Nove Gorice dobesedno zasul z goli. Pri tem sta se najbolj izkazala Potočnijk s 5 in Krouipa s 4 goli, razen tegia pa sta dosegla Bašič 3 in Podobnik 2 gola, To j-e pravzaprav doslej najvišji rezultat letošnjega tekmovanja v tej ligi. Nova Gorica t Slovan 4:0 (1:0) Izola : Tržič 1:1 ski rekord za lahko kategorijo. Med rekorderje takorekoe lahko prištejemo še člana Srema Pergeja. ki je izenačil v teznem dvigu s 100 kg državni rekord za srednjo kategorijo. Rezultati: Wuhrem (Anstria) 370, Colarič (Lj) 365, Lechner (A) 360, Sauere (A) 335, Tomandl (A) 330, Perge (Srem) 325, Karalič (Lj) 315, Bujak (Herkules) 305, Pestator (Lj) 302,5, Vidakovič (Partizan Bgd) 295. T. B. 15 11 3 1 48:16 23 15 11 1 3 48:21 23 '15. 10 1 4 54:29 21 15 7 2 6 24:23 16 15 6 3 6 36:27 15 15 5 2 8 25:27 12 15 5 2 S 28:31 12 15 5 2 8 24:31 12 15 4 2 9 22:42 10 15 2 0 13 21:63 4 Maribor, 5. maja. Na slabem in razmočenem igrišču v Ljudskem vrtu so bile odigrane finalne tekme za prvenstvo Slovenije v malem robom e tu. Ljubljano sta zastopala Svoboda in Odred, Maribor pa Branik in Sanitet JLA. Okrog 600 gledalcev je bilo priča zelo razburljivim tekmam. Rezultati: Odred : Sanilet 6:5 (4:3), Svoboda : Branik 9:4 (6:3), Sanitet JLA : Svoboda 7:2 (2:0). Popoldne ie Branik s 14:4 visoko premagal Sanitet, ki je igral depre-mir.in zaradi razveljavljene tekme Krim Triglav Grafičar Tržič Nova Gorica Slovan Ilirija Mladost Branik Aston Villa zmagovalec pokala Včeraj je bilo pred 100.000 gledalci v Londonu finale angleškega nogometnega pokala. Aston Villa je s svojo zmago z 2:1 (0:0) proti Manchester Unitedu napravila veliko presenečenje. Aston Villa je bila ves čas v številčni prednosti, saj so nasprotniki že v 6. minuti izgubili vratarja.. ITALIJA — 30. kolo: Triestina« : Fio^ rentina 0:0, Genoa : Milan 0:1, Lazio : Padova 1:1, Juventus : Palermo 6:4, Napeli : Roma 1:2, Bologna : Sampdoria 4:2, Lanerossi : Spal 4:1, Atalanta : Torino 0:1, Internazionale : Udinese 2:3. Vrstni red: Milan 45, Fiorentina 38, Lazio 25, Internazionale 33, Udinese 33, Sampdoria 31, Roma 31, Spal 30, Torino 30, Napoli 29, Bologna 29, Juventus 28, Padova 27, ' Triestina 27, Lanerossi 27, Genoa 24, Atalanta 23, Palermo 20. Na včerajšnji kolesarski dirki »Valonska strela«, ki velja tudi za nagrado Desgrange Colombo, je zmagal Belgijec Impanis v času 6:01:49 pred Francozom Pri vatom 6:02:36 in Belgijcem Wartelorn 6:04:29. V 8. etapi kolesarske dirke okoli Španije je zmagal lanskoletni zmagovalec dirke po Franciji, Walkowiak, pred svojim rojakom Bauvinom in Portugalceib Barboso. V skupni oceni vodi Španec Baham ontes. Košarkarska reprezentanca Italije je V Pa vij i premagala izbrano moštvo Belgij6 s 73:55 (35:29). Najuspešnejši Italijan ie bil Alcsini s 15 točkami, pri Belgijcih pa Depamv 17. Sodila sta Egipčan & Seyed in Jugoslovan Stefanovič. V finalu mednarodnega teniškega tuf' nirja v Bo-urnemouthu je Jaroslav Drob' ny premagal Avstralca Hoada s 6:4, 6^ in 6:4. Atletika v Kranju Kranj, 5. maja. Danes dopoldne je priredi* AK Triglav na igrišču Triglava prvo kol° moštvenega prvenstva Slovenije za mlajs0 mladince v atletiki. Obenem so izvedli & interni miting za člane in članice. Boljši re' zultuti — \mladinci: krogla: Hafner 12 člani — 100 m: Zupan 12.1, 200 m: Zupan 24-^* 800 m- Kordež 2:09.4. Rokometaši BRANIKA prvaki Slovenije proti Svobodi. Na ponovno tekil) namreč ni hotel pristati in zato 1 bila registrirana z 5:0 za Svobod0' Srečanje Branik : Odred se ie k°4 čato s 5:3, v zadnji tekmi pa ■' Odred v hitri igri zasluženo preiti^, gat ljubljansko Svobodo z 11:4. Končna lestvica: Branik Odred Svoboda Sanitet 3 3 3 3 2 2 2 1 23:16 20:14 18:19 9:29 N■ o c: O u 1= T Pred meddržavnim nogometnim srečanjem Jugoslavija : Italija Posebno poročilo za ,,POLET" iz Italije od Alda Mateuccia V petek smo prejeli iz Italije posebni© poročilo pred tekmo med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Italije, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Pisec je znan poznavalec italijanskega nogometa ter priložnostni sodeia-' vec večjega števila časopisov, Aido Mateucci. Zaradi zanimivosti objavljamo ta prispevek v celoti. »Zagreb ... Ne morem si d ru-Rače, kot da ob vsakem srečanju naših nogometašev pomislim na slavne d'Bi italijanskega nogometa. Kje so '-asi dvakratnega osvajanja svetovnega prvenstva, kje igralci, kot so Meazza, Piola, Foni, Olivi-eri, ‘Vhi-avi© iu drugi. Ob spominih na umetnika okroglega usnja si ne tiiorem drugače, da ne priznam, vsaj Satu prj sebi, da je med sedanjimi j® takratnimi igralci velika in več ?ot velika razlika. Prej omenjeni jRtalci in še številni drugi so bili dovršeni igralci skoraj brez napak, ';®s»r o današnjih, žal, ne morem-o »«* trditi. Naši današnji repjezen-janti se mi zdijo boli nekakšni rokodelci (beseda »roko« naj vas ne motil), sicer solidni — pa tudi nič ?eS. Kdor ima eno ali dve dobri lastnosti, mn, kot po pravilu, manjkajo druge, Nekdaj nismo imeli ‘bunkerja«, »betona« ali »catenac-c'a< — kot pravimo pri nas — zato ba smo i m el i vsako nedel jo prilož-?bs't videti lep, ofenziven nogomet, N nam ie prinesel tudi pokal Julesa limeta ... Spominov bo dovolj, sicer me bo-sle še obsodili, da želim napisati rilt*r rimskega Lazia Lovati bo po-s^ušal v Zagrebu nadaljevati tradl-C'i|) odličnih italijanskih vratarjev Comhija, Olivierija in drugih skrajšano zgodovino italijanskega nogometa on pa še lekcijo iz nogometne univerze, ki jo tudi pri nas že *im a mo. Izžvižgani »azzurri« Prišel sem v Rim, da bi videl lep nogomet in izdatno zmago naših nogometašev nad Severnimi Irci. Toda videl sem vse kaj drugega. Večno mesto samo, zlasti pa še Foto olim-pico (bodoči olimpijski park), me sicer nista razočarala, zato pa je bilo tem slabše na olimpijskem stadionu, kjer so imeli naši nogometaši 'kaj žalostno predstavo. Sam sicer nisem žvižgal med in po tekmi, ker na splošno ne kažem tako glasno svojega mnenja, toda popolnoma sem se strinjal z razočaranimi gledalci. Morda ste videli tekmo v televiziji. prav zanesljivo pa ste brali poročila o njej. Ne da bi bili neposredna priča temu dvoboju, ste sl verjetno ustvarili sliko o tej tekmi in italijanskem moštvu, ki je tako »potegnilo za nos« vse ljubitelje nogometa v Italiji. Mnogi se sicer tolažijo s tem, da smo zmagali in si vsaj na ozko že odprli vrata na svetovno prvenstvo. Toda še več nas je takih, ki vidimo nekaj več kot goli rezultat. Zamišljen sem odhajal iz Rima in nič mani najbrž niso bili zamišljeni odu govorni možje v nogometni zvezi. Irci, ki ne predstavljajo nogometne velesile niti po svojem renomeju niti po svoji igri, so uspešno kljubovali našim igralcem in tudi zmaga ni bila nemogoča, toda nepreračun-Ijiva boginja Fortuna jim je obrnila h ribe t. Težko bo na povratni tekmi v Belfastu in če nam bodo zaprli vrata na Švedsko, se ne bomo smeli preveč čuditi. Ugodna priložnost za pridobitev »življenskega zavarova--n ja« je mimo.., Dvakrat Torino Torino, sedež dveh proslavljenih moštev (AC Torino in FC Juventius), ima zelo grenak prizvok za italijanski nogomet. Kdo se ne spominja proslavljenega Torina, ki je kar na tekočem traku osvajal prvenstva Italije in dajal v reprezentanco tudi po deset igralcev. Pa je prišel oni megleni dan, ko se ie letalo z vsem moštvom, rezervami, trenerjem, funkcioharji in novinarji zaletelo v baziliko Supergo nad Torinom in z enim udarcem je ‘bilo zaključeno slavno obdobje našega nogometa. Nismo sicer pozabili Baci.galupa, Mentija, Ossole, Grezarja, Loika in ostalih tovarišev, nadomestiti pa jih še ni bilo mogoče. Kazalo je, da bo Fiorentina nastopila slavno dediščino, toda o tem več pozneje. In še drogi Torino. Naši nasprotniki na mestnem stadionu sO (bili le »neki« Jugoslovani, proti katerim v vsej zgodovini našega nogometa e @ nismo izgubili tekme. Pa ,so prišli vaši fantje z imeni, ki jih mi težko izgovarjarifo. Prišli, videli in zmagali I Belo moštvo nam je tedaj dalo lekcijo nogometa. V vsakem oziru so bili boljši in končni rezultat je bil več kot zaslužen, saj smo imeli na trenutke tudi po 12 igralcev, s sodnikom seveda. Hladen tuš sredi Italije, v nogometni prestolnici Torinu, nas je zadel v srce. 'Veselili smo se povratnega srečanja, toda ... Na barometru — spremenljivo Barometer je po tok m j v Rimu padel tako nizko, da je malone razbil svoje ohišje. Toda po prvenstvenih tekmah zadnjo nedeljo se nam je zopet pokazalo sonce. Največ zanimanja je bilo seveda za tekmo Fiorentina : Inter, kjer je bilo na (Nadaljevanje na 5, strani) Giancarlo Boniperti bo tudi tokrat po vsej verjetnosti kot kapetan reprezentance vodil svoje »mušketirje« v Zagreb, V začetku sezone si bil v formi, zato v zadnjih treh tekmah reprezentance ni nastopil Z reportersko beležnico za izjavami po Ljubi j Običaj je, da pred rami mi večjimi športnimi prireditvami in tekmami zbiramo in objavljamo najrazličnejše izjave in komentarje, seveda predvsem od tistih ljudi, ki to nekako >uradno< povezani s športnim življenjem — torej od raznih funkcionarjev, trenerjev, tekmovalcev, igralcev, sodnikov, novinarjev in drugih. Pred nami je tpet pomemben športni dogodek — meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Italije, ki bo 12. t. m. v Zagrebu. Spet bomo pred tekmo zbirali izjave funkcionarjev, trenerjev, igralcev, zveznega kapetana . . . Nel Tokrat pa smo v našem uredništvu sklenili drugače! Naj enkrat za spremembo spregovorijo popolnoma >neuradnet osebe, tisti, ki športne dogodke opazujejo samo s tribun, prebirajo športne vesti v časopisih in poslušajo radijske oddaje ali pa tudi tega ne. Skratka, naj spregovore tisti, ki jim je šport nedeljski *konJ1,ček< ali pa tudi — deneta briga . , . Vsakemu smo zastavili dve vprašanji: kaj misli o poteku tekme in kolikšen bo rezultat. Sicer pa, kar sami preberite, kaj vse je naš reporter zbral v svoji beležnici . . . točo imaii Ulmski delani... r Petkrat - lliliia: Jogeslavija 4. XI, 1925: Padova — Italija : Jugoslavija 2:1 (2:1). Strelcix, behtovjo v 33. in 44. minuti, Bentič v 29. minuti, Italija: Gombl, "BlTlnt, AUemandl, Dugoni, Bernardini, Gandinl, Gonil, Della Valle, Schiavio, Magnozzl, Cevenini, Jugoslavija: Friedrich, Urbanič, Pazur fivfcovičj, Marjanovič, Premeri, Križ, Ardenič, Jovanovič, Benčič, Petkovič, Sekulič, sodnik: Braun (Avstrija). 22.V.1938: Genova — Italija : Jugoslavija 4:0 (2:0). Strelci: Colj a us/ v G., Piola v 13. Meazza v 63. In Ferrari v 81. minutk Itallija: 'presoli. Foni, Rava, Pemzzolo, Andreolo, Localelli, Passinati, Meazza, y’oJa, Colaussl, Jugoslaiviilja.: Glazer, Hiigl, Dubac, Lehner, Jazbec, kokot0vič, Sipoš, Petrovič, Matošič, Tomaševič, Perlič, sodnik Biihrle (Nemčija). 4. VI. 1939: Beograd — Jugoslavija : Italija 1:2 (0:1). Strelci: ‘bo/a v 35_f Cotaussi v 61., Perlič v 63. minuti. Itallija: Oiivieri, Foni, kava, Depetrlnl, Andreolo, LocatZNl, Biavati, Perazzolo, Piola, Meazza, po/aussi, Jugoisilavlijia: Lovrič, Potega, Dubac, Manola, Dragičevič, Lehner, Glišovič, Vujadlnovtč, Petrovič, "Matošič, Perlič, sodnik Lengenus (Belgija). „ 8. V. 1951: Milano — Itallija : Jugoisiavtiija 0:0. Italija.: Gosar/, J sestri, Cervato, Annovazzl, Gtovannini, Tognon, Amadei, Boniperti, eppello, Pandoltini, Burlnl (Cervellati); Jugoslavija: Beara, Stankovič, offč, Palil, Horvat, Djajič, Rajkov, Mitič, Wokl, (Senčar), - Bobek, erce0, sodnik Lutz (Švica). 19. V. 1955: Tonino — Itallija : JugoSlaiviija 0:4 (0:0). Strelci: Ve-ffflftnovJč v 48., Zebec v 66., Mitič v 80., Vukas v 82. minuti. Italija: Magnini, Giacomazzi, Chiappella, Ferrarto, Bergamaschi, Pan-°wnj, Pivatelll, Boniperti, Menegotti, Prignani} Jugoslavija: Beara, tia’ Stankovič, BoSkov, Horvat, Krstič 11., Ognjanov, ((Mitič, Vese-110vid, Zebec, Vido&evič, Vukas, sodnik Steiner (Avstrija:). Samo na kratko: spet snemajo film Vesna II pod imenom »Najprej poroka«. Glavno igralko, Metko Gabrijelčičev©, smo dobili doma pri čiščenju stanovanja. Odgovorila je takole: »Upam, da bomo zmagali. So pa naši nogometaši v zelo spremenljivi formi. Prerokb nimam rada. Toda fige bomo držali, da bo rezultat y korist Jugoslovanov čimboljši.« Direktor tega filma. Mladen Kozina: »Če bodo naši nogometaši igrali s tako .hitrim* tempom, kot so bile. izvršene priprave 'za snemati ie našega filma Vesna II, potem si ne obetam nič dobrega. Ker pa sem prepričan, da bo film Vesna H dobro usnel, potem upam, da bo tudi konec za naše nogometaše srečen.« Jože Tiran, asistent režiserja Čapa: »Sem optimistično razpoložen, zlasti ker so Jugoslovani z Italijani doslej vselej dobro opravili. Veliko bo odvisno od sestave našega moštvu. Zmaga 1:0 ali 2:1 za Jugoslavijo.« Meita Ocvirk, druga glavna igralka v Vesni II: »Ne vem, kaj odgovoriti. Tega športa ne poznam dobro. Mislim, da bodo zmagali Italijani . Izid bo 2 d) za Italijo.« tokaiiU, cestah m UavacnaU Pavel Draksler, ©ddelkovodja antikvariata »Cankarjeve založbe« na Miklošičevi cesti: »Glede te tekme sem pesimist, zlasti zaradi forme naših igralcev, čeprav Italija ni proti Irski pokazala ničesar. V »Polctovarn« nagradnem natečaju bi stavil x ali 2. Lahko bo 2:1 zu enega ali drugega. Žani Šipek, natakar v kavarni »Evropa«: »Glede tra slabo forpvo Italijanov proti Irski se nadejam uspeha Jugoslovanov. Upam, da bodo prenehali s porazi. Prognozi ram 3:2 za Jugoslavijo.« Drago Veber, frizerski mojster na Titovi cesti poleg bifeja »Vino-Ko-per«: »Odločalo bo vreme. Če bo sončno, bodo imeli prednost Italijani, v blatu pa bolje .krmarijo* Jugoslovani. Rezultat bo nizek v 'obeh primerih.« Vinko Okorn, direktor restavracije Šestica: »Glede nogometa sem ta-korekoč ignorant. Tekma se bo verjetno končala neodločeno ali z golom razlike v eno ali drugo korist. O rezultatu ne govorim določeno.« Bine Rogelj, smučarski skakalec in karikaturist Pavlihe: »Zmagali bonto tesno. Rezultat bo z enim golom razlike v našo korist.« Alojz Rajevič, kolporter Jugore-klama pri Emoni, po rodu iz Zadra: »Obe squadni sta močni. Moči bodo izenačene. Težko je reči o izidu. Ker igrajo Jugoslovani na svojem cam-pu, bi moral biti rezultat 1:1 ali 1:0 za Jugoslavijo.« Bruno Dorčič, liftboy v nebotičniku: »Zdi se mi, da bodo naši zmagali. zato ker igrajo na domačem terenu. Rezultat bo 2:0, 2:1 ali 3:2 za naše.« Mož, ki pravkar podpisuje avtogram, pa je Južnoafrikanec italijanskega porekla. Piše se Firmani. Prišel je v Italijo iz Anglije in kasneje dobil tudi državljanstvo, tako da je pomenil njegov prihod pomembno pojačanje moštva »azz.urrov« Peter Černe, akademski kipar in nekdanji atlet Odreda: »Po mojem bo to težka tekma za nas. ker se bodo Italijani hoteli maščevati za poraz v Torinu. Rezultat bo tesen v korist Jugoslavije.« Stane Prešeren, voznik ECŽ: »Naši bodo izgubili, 'ker so v slabi formi. Rezultat bo 2:1 za Italijo.« Slavko Štrukelj, operni pevec in navdušen nogometni kibic: »Tekma dveh reprezentanc, ki ne spadata več v elitni vrh svetovnega nogometa, bo zelo zanimiva. Gostje pola ra io vso skrb obrambi, zato v Zagrebu ne bodo dosegli kakšnega večjega uspeha. Dvomim pa, da bodo naši s svojo počasno in komplicirano igro navdušili svoje zveste pristaše, ker s Tivnaničem vred umirajo v komplicirani igri, ki je polna žongliranja, toda brez plodnega uspeha. Glede na vse to upam v zmago Jugoslavije ali v neodločen rezultat.« Fanika Cerar, znana slovenska telovadna reprezentantka: »Mislim, da bodo Jugoslovani j zg ubili, zato ker slabo kaže. Lahko bo 1:1 ali pa t:0 za Italijane.« Izjave po telefonski žici Frane Milčinski-»Ježek«: »Stavim dva litra, da bodo naši izgubili. Rezultat bo pa takšen, da bom od te stave pijan.« Ruša Bojčeva-Špela v »Veselih večerih« Radia Ljubljana: »Jaz -pa šport sva dva. Že na nogometni tekmi med novinarji in gledališkimi igralci sem nastopila in jih pometala z metlo z igrišča. Tudi naše prave nogometaše bi bilo treba pomesti. Sicer pa veste, da si jih sko- (Nadal jevanje na 5, strani) Metka Gabrijelčičev« — Vesna ima pri snemanju filma »Najprej poroka« (Vesna H.) dela čez glavo. Na sliki jo vidimo v družbi glavnih Igralcev novega filma CEMENTARNA TRBOVLJE Proizvaja prvovrstni PorLand cement znamke PC 250 in 350 V svojem obratu v Zidanem mostu proizvaja cement PC 31, M 250 in apnenčevo moko V svojem obraiu Radeče proizvaja prvovrstne izolitne plošče raznih dimenzij AKTUALNI PROBLEMI Razgovor s tov. Ančikom, predsednikom Okrajne zveze »Partizan« Celje Težišče dela v »Partizanu" je ireha prenesti na teren Tako smo slišali na zadnji skupščini Okrajne zveze »Partizan« Celje, ki je po svojih novih prijemih v zadnjem času nakazala uspešno pot vsem osnovnim organizacijam v Sloveniji. Da so gledanja tov. Ančika, predsednika celjske Okrajne zveze »Partizan« pravilna, nam govori čedalje boljši razvoj partizanske organizacije v celjskem območju, obenem pa je tudi tov. Ribičič Mitja, predsednik republiške zveze »Partizan« dejal, da bo treba s »celjskim primerom« seznaniti tudi druge okraje v naši republiki. Naš dopisnik je te dni obiskal predsednika okrajne zveze »Partizan« Celje tov. Ančika Janka in mu zastavil več vprašanj. Ker so izvajanja tov. Ančika širšega pomena in preraščajo lokalni pomen, seznanjamo tudi naše bralce z vsebino razgovora. Društva se ne smejo zapirati v ozek krog »Kaj mislim o vsebini dela naših društev? Trdim, da so se doslej naša društva vse preveč zapirala sama vase, da niso korakala vzporedno z našim družbenim razvojem in dogajanjem. Prav v tem vidim vzrok, da še nismo dosegli zaželene množičnosti. Društva je treba tesneje povezati s komuno, s SZDL, sindikati in to na terenu, kjer je sedež, njihovega tlela. Doslej smo več ali manj s sistemom dela. ki je bil v praksi, povezovali društva navzgor — celo do republiške zveze. Ta centralizem pa je za nadaljnji razvoj in rast partizanske organizacije velika zavora hi ni v skladu z našim družbenim življenjem sploh! Vsebina dela v društvih? Več ali mani je v veliki meri odvisna od pretiti jakov, pa tudi od pravilnega . gledanja in ocenjevanja društvene-1 ga življenja. Prednjaki. ki nam jih sicer povsod močno primanjkuje, bi potrebovali tudi več strokovne iz>-obrazbe Vadbene ure, ki predstavljajo osnovo našega dela, morajo biti kvalitetnejše, mladim ljudem mora jo nuditi določeno telesno-. vzgojno in zdravstveno izobrazbo. Na rednih n rab se je preveč »forsi-. ralo« učenje obveznega programa za zunanje manifestacije — za javne nastope in akademije, po katerih smo tudi ocenjevali dejavnost posameznih društev. Danes pa težimo za tem, da z vsebino vadbene ure dosegamo določene vzgojne in zdravstvene smotre. To je naša glavna naloga! Ne odklanjamo zunanjih manifestacij, ne morejo pa biti naša primarna naloga.« Zreli so pogoji za občinske partizanske zveze »Z razvojem partizanske organizacije se postavlja vse h olj v ospredje tudi vprašanje vodenja osnovnih organizacij. Menim, da je treba vse probleme, ki se porajajo na terenu, i rešiti v kraju samem, če pa to ni mogoče, pa na sedežu občine! Prav v tem krogu poznajo vse težave in ovire kar najbolje in iih bodo najuspešneje reševali. Okrajna zveza . »Partizan« bi naj bila v' bodoče le še koorditiaciisko telo, katere skrb i bi bila izvedba raznih tekmovanj v okrajnem merilu, ki bi morala predstavljati že določeno kvaliteto, nadalje bi morala nuditi društvom potrebno pomoč pri organizaciji vaditeljskih seminarjev, vsklajevati delo društev in podobno. Pri nas so že zreli pogoji za formiranje občinskih zvez »Partizana« v Celju, Žalcu, Mozirju, Šoštanju in Slovenskih Konjicah. Močno se ogrevam za ustanavljanje občinskih zvez »Partizana«, ker bi na ta način našo organizacijo še boli približali terenu in v veliko lažji meri dosegali naš -namen. Mobilizacija mladine v »Partizana« bi bila Uspešnejša, stiki s SZDL, LMS in drugimi množičnimi organizacijami bi bili uspešnejši, odgovorni čini-telji na terenu bi bili boli seznanjeni z našimi problemi in potrebami, nudili bi nam lahko tudi konkretnejšo pomoč.« Inštruktorji naj bi bili nameščeni v okrajih »Okrajna zveza bi morala v bodoče prvenstveno skrbeti za vzgojo novega vaditeljskega kadra in to po društvih in občinah s -krajšimi seminarji (poldnevni, enodnevni, največ 2 do 3-dnevni). Okrajni tečaji bi morali biti že na višji stopnji; morda celo že specializirani za določene panoge (smučanje, atletika, plavanje, športne igre in podobno). Na takšni stopnji bi naj bili v bodoče tudi tečaji republiške zveze »Partizan«. Podčrtal bi tudi vlogo inštruktorjev, ki so nastavljeni na republiški zvezi in Odgovarjajo za svoje delo direktno v Ljubljani. Menim, da bi bilo mnogo bolje, če bi bili inštruktorji nastavljeni na okrajih, kjer bi se lahko uspešneje poglobili v probleme okraja in s tem bi bili tudi uspehi dela boljši. Vloga republiških inštruktorjev bi naj bila tudi bolj mentors-ka, društvom bi morali da- jati več konkretne pomoči pri njihovem delu, pomagati vodnikom pri sestavi vadbenih programov, telovadnih ur in podobno. Več ali manj sedaj imstruktorii opravljajo le dolžnosti učitelja za predelavo prostih vaj, kar pa je odločno premalo!« Statut ne ustreza več! »Statut »Partizana* ne ustreza več današnjemu razgibanemu življenju. Moral bi biti bolj prožen, vse. stvari naj bi postavljal le iz načelnega vidika, otresti bi se moral marsičesa, kar spada v pravilnike in poslovnike. Ne morem n. pr. razumeti — zakaj bi danes določeno društvo, kot n. pr. v 'Velenju, če je to njegova želja, ne smelo imeti svojih društvenih barv, svojega prapora in podobnih reči!? Zakaj je treba vse .uniformi rati*. Več svobode naj izraža statut vseljudske organizacije, treba ga je prilagoditi današnjemu razvoju in pogojem, v katerih živimo. Morda tudi ni prav, da zahteva izvedbo vsakoletnih skupščin v osnovnih organizacijah. Društvena uprava lahko pokaže uspehe svojega dela v daljši mandatni dobi od koledarskega leta.« Na terenu ni »problemov« »Na terenu n.i problemov med .Partizanom* in športom! Te nekako umetno ustvarjajo na vrhu. Razni dogovori med obema organizacijama — partizansko in strokovnimi športnimi zvezami — se mi dozdevajo neživljenjski. Veliko je stičnih točk med »Partizanom« in športnimi organizacijami in te naj bi bile izhodišče našega sodelovanja ter skupnega dela. Zdi se mi v osnovi zgrešeno iskati le določene razlike, nato pa na njih graditi prepad. Pri takšilem načinu »reševanja« problema »šport — telovadba« res ne bomo prišli na zeleno vejo. Koledarje tekmovanj sestavljajo pa vrhu in nič pri tem ne prisluhnejo željam terena, ne vsklajajo programe z društvi na terenu. Brez dvoma je .Partizan* tista orgaaiza- Tovarna klobukov er er SESIR ŠKOFJA LOKA Priporočamo svoje izdelka? molke in damske klobuke, molke In damske barete, molke In damske fuleo v vseh barvah, »oblikah In kvelfetok cdja, ki mora vsem pionirjem in mladini dati potrebno osnovo iz telesne vzgoje, pa morda tudi iz športa. Zato mora iti v širino, področje športnih organizacij pa naj bo spopolnjevanje in kvaliteta. V celjskem okraju je treba čim-preje organizirati okrajno športno zvezo, s katero bi naša organizacija delala skupno in reševala vse probleme, kj se nanašajo na področje telesne vzgoje in športa. Danes pa strokovne športne zveze ustanavljajo strokovne podzveze, v katerih ne vidim prav najboljše poti pri reševanju naše skupne naloge — vključevanju kar največjega kroga mladih ljudi v telovadbo in šport. Ob zaključku bi želel podčrtati veliko vlogo celjskega aktiva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ki s svojimi člani pomaga pri strokovnem izpopolnjevanju našega vodniškega kadra. V tečajih, ki jih prirejamo na terenu za naše vodnike in vodnice, predavajo profesorji in učitelji telesne vzgoje iz celjskega okraja. Ta pomoč je dragocena -sgnu nrineAogai ud nSnmod uibu ut ga najbolj perečega problema.« * J. K. Nič več davkov v Angliji Nedavno so v Angliji ukinili davek na vstopnino, pobrano na športnih prireditvah„ ki je bil zelo visok, saj je znašal na vseh prireditvah z izjemo teniškega turnirja v WimbIedonu in vseh tekem v kriketu, 33.53 ‘/o. Ne smemo se čuditi, če so angleški športniki navdušeni, saj je na primer samo v preteklem letu nogomet prispeval na davkih nič manj kot 1,500.000 funtov. Posamezni klubi bodo z odpravo davka na športne prireditve rešeni propada. Tu ne gre samo za razne manjše klube, ampak tudi za svetovno znane kot n. pr. Tottenham, ki je moral lani oddati državi 31.000 funtov, kar mu je >omogočilo< primanjkljaj 23.000 funtov ob koncu leta. Tudi profesionalni boks je mnogo pridobil. Znani organizator boksarskih prireditev Jack Solomons je izjavil, da bo odprava davka pomenila poživitev številnih manjših ringov in s tem tudi izboljšanje kvalitete, ker se bc povečalo število boksarjev. >Samo ena prireditev v areni Harringaj mi bo po novem prinesla 6000 funtov več, ki jih bom lahko koristno uporabil za izboljšanje sporeda,< je rekel Solomons. Pred 3 leti, ko je znašal davek 16 odstotkov, je bilo v Angliji 708 prireditev, lani so jih zabeležili le še 299, pri Čemer se je število boksarjev zmanjšalo od 2000 na 1000 P L ■ /%. Lepa manifestacija plavalcev v Rimskih toplicah Niti neprijeten dež, niti razmeroma zgoden datum za nastop' v letnem bazenu ni onemogočil res množične proslave 1. maja. Celjski plavalni klub Neptun je z dobro organizacijo tekmovanja v Rimskih toplicah dokazal, da povsem upravičeno zasluži dolgo pričakovani bazen v Celju, Na tekmovanju se je zbralo 210 tekmovalcev, ki so zastopali ŽPK Ljubljano in Ilirijo iz Ljubljane, Branika iz Maribora. Celulozo iz Krškega, Rudarja iz Trbovelj, »Partizana« iz Slovesi iških Konjic ter domačega Neptuna. Na tekmovanju so bili zbrani večji del vsi najboljši slovenski plavalci, le žal da niso prišli tekmovalci kranjskega Triglava. Tako so si nekateri najboljši posamezniki brez težav priborili prva mesta. Za največ ie presenečenje je prav gotovo poskrbel Mariborčan Drofenik, ki je v ostri borbi na/100 m prosto premagal svojega nekdanjega klubskega tovariša, na j hitrejšega slovenskega šprinterja Kocmurja. Njegova zmaga in rezultat sta toliko bolj poni e m Im a. če upoštevamo, da Drofenik ni imel v zimskem času nobene možnosti treninga v vodi. Med ženskami je dosegla najbolj viden uspeh (Horvatova, saj je njen rezultat na 66 m metuljček . (533) boljši ■od časov, ki so jih dosegle najboljše plavalke crawla na isti dolžini. Nastopi v pionirskih disciplinah so bili naibolf množični. Tu so se najbolj odlikovali plavalci in plavalke lanskega republiškega pionirskega prvaka •Celuloze iz Krškega in mariborskega Branika. Presenetila nas je številna mlada ekipa Mariborčanov, kar kaže, da je Branik začel s sistematično vzgojo najmlajšega naraščaja. Plavalnemu delu je sledil propagandni nastop nekaterih naših najboljših skakalcev — Porente, Košoro-" ka, Vrtačnika Rubi ničeve, Tute in drugih. Vaterpolisti so odigrali kar tri tekme. V glavni tekmi je Ljubljana premagala Branik z 2:1. Prav na ta dan so stopila v veljavo tudi nova pravila FIN A in .zato so bile odigrane vse tri tekme s spremenjenimi novostmi. Boljši rezultati — moški 100 m prosto: 1. Drofenik (B) 1:05.5, 2. Kocmur (T) 1:06.7, 3. Doležal (B) 1:14.5, 200 m: 1. Goršič (L), 2:26.3. 2. Drofenik (B) 2:36.6, 3. Zelenček (R) 2:42.7, 100 m prsno: 1 Radoševič (B) 1:25.8. 2. Žibert (L) 1:27.7, 3. Matkovič (R) 1:28.7. 100 m metuljček: 1. Poljanšek (L) 1:17.4, 100 m hrbtno: 1. Brandner (B) 1:17.1, 2. Belič (L) 1:25.2, 3. Kaplan (C) 1:27.6, 4 X 66 m: 1. ŽPK Ljubljana 2:50.0, 2. Branik 3:06.7, 3. Neptun 3:10.3: Ženske — 66 m prosto: 1. Končan (L) 55.1, 2. G rozina (C) 55.8, 66 m prsno: 1 Tominšek (L) 57.1, 2. Pirc (I) 1:02.8. 3. Modic (N) 1:06.5, 66 m metuljček; 1. Horvat (L) 53.5, 2. Breskvar (C) 1:04.7, 3. Božičnik (C) 1:10.1. 66 m hrbtno: 1. Hočevar (I) 1:01.8, 2. G rozina (C) 1:03.4, 3. Kočar (R) 1:04.9, 4X33 m prosto: L ŽFK Ljubljana 1:36.2, 2. Celuloza 1:47.3. Pionirji — 35m prosto: 1. Bačntk (B) 20.4, 2. Šale (C) 20.8. 3. Fiirst (L) 21.9. 33 m prsno: 1. Šoti c (C) 27.2, 2. Čebular (B) 29.8, 33 m hrbtno: L Bednaršek (C) 26.6, 4 X 33,m prosto1 1. Branik 1:30.7, 2. Celuloza 1:35.7; pionirke — 33 m prosto: 1 Pavčka-pic (B) 27.2. 2. Koritnik (R) 29.9. 5. Jagodič (N) 30.8, 33 m prsno: L Ere- . skvar (C) 27.8. Ali ste že poravnal RarainiiRO? Stricklandova v parlamentu? Nosilka številnih olimpijskih medalj iz Londona, Helsinkov in Melbourna, Avstralk® Shirley Strickland-de la Hunty, je dobila 0 nekega odbora v Zahodni Avstraliji ponudbo« da nastopi kot kandidat na volitvah v skupščino." Te volitve bodo konec prihodnjega leta in pravijo, da so možnosti za izvolita znane športnice zelo velike, ker bi nastopal® kot kandidat laburistične stranke, ki je f okolišu, kjer naj bi kandidirala Strički®11' dova, že .tudi na zadnjih volitvah zmagah' Arena »dežele sanj« V San Franciscu prirejajo večino veliki boksarskih srečanj v dvorani, imenov®^ »Drearaland Arena«. Ime je kakor nal®* po naše bi se namreč dvorani reklo »Aren dežele sanj«. Večkrat se boksarji zavedaj* svoje »dolžnosti« in pripomorejo ^ arene res do veljave. Tako je bila nedavno tej areni boksarska prireditev s 7 dvob J .profesionalnih boksarjev. Točno 22 minut, P je bilo vseh 7 borb konec in gledalci so 1® zadovoljni, ali pa tudi ne, odhajali Štiri borbe so se končale v prvi rundi, ^ v drugi i• K AL ’ j Atletika na kratko Atletska zveza' Jugoslavije je določila vodje pota za nekatere nastope naših atletov v inozemstvu. Za vodstvo naših atletov v Varšavo 8. in 9 junija ter Prago 15. in 16. junija je določen predsednik Atletske zveze Slovenije. Fcdor Gradišnik. Ob otvoritvi atletske sezone v Zagrebu so bili doseženi že nekateri odlični rezultati. Najbolj se je v prvem startu izkazal metalec kladiva Bezjak, ki je dosegel 62.08 m, kar ie tri četrt metra slabše od državnega rekorda. Še nekaj pomembnejših rezultatov: višina: Miler 191, daljina Miler 7.27, krogla Bezjak 14.29, kladivo: Galin 55.02, V Beogradu so se zaenkrat najbolj izkazali mladinec Topič z 10.9 na 100 m, Grujič s 35.4 na 500 m, Marjanovič s 196 cm v višini. Skupek s 4.20 in Kuzinanovič s 4 m ob palici ter metalca kladiva Račič in Gajič z 58.60 oziroma 55.10. Na tradicionalnem teku osvoboditve v Zagrebu na oribližuo 5800 m dolgi progi ie zmagal Mugoša. ki je ves čas spremljal Mihaliča in ga v zadnjem delu proge prehitel. Rezultati: 1. Mugoša (CZ) 16:03.8, 2. Mihalič (Part) 16:10.0. 3. Štritof (Part) 16:19.6, 4. Pavlovič (Pari) 16:39.2. V maju bo naš državni rekorder Franjo Mihalič sodeloval v Helsinkih na mednarodnem tekmovanju na 25km. Med udeleženci bo tudi njegov tekmec v maratonu v Melbournu, Veikko Karvonen. Mihalič se bo za to tekmovanje temeljito pripravil in za priprave izkoristil svoj redni dopust. Na Atletski zvezi Slovenije imajo sedaj že pregled nad moštvi, ki so se prijavila za ekipno prvenstvo Ju-goslovije. V posameznih konkurencah bodo nastopile naslednje organizacije: člani Kladivar, Ljubljana, Odred, Svoboda, članice Branik, Kladivar, Ljubljana, Maribor, Odred, starejši mladinci Branik, Kladivar, Ljubljana, Maribor, Odred, Svoboda, Žalec, mlajši mladinci Branik, Kladiv-ar, Ljubljana, Maribor, Odred, Svoboda, Žalec, mladinke Branik, Kladivar, Ljubljana, Maribor, Odred, Svoboda, ^Qymond Lambert: REKORD NA HIMALAJI šerpe, ki so prišli pred nami, so že rešili problem ‘n ^'nastanili v majhni bajti. Sedeč na zemlji pihajo v. °®enj, ki so ga pravkar prižgali sredi koče kar na eK Dim nam sili v oči in tako ne morem videti, kaj Sodi zadaj v prostoru. Toda kuhar Tondup mora tam, kajti čujem šarjenje po zabojih in zlasti P0oiirljivj zvok loncev. ... Kmalu bo gotov vroč čaj in kljub dimu, ki nas . h h kašlju, obsedimo natlačeni med šerpami v pri-akovanju pijače, ki nas bo okrepila in za trenutek De 'oislimo, kako bomo spali. Bara sahib bi rad postavil šotore. Toda mi trmasto Vztrajamo, da bi spali v hiši. j Ze dvanajst dni ležimo v dežju in blatu in na gdtom nam je lega dovolj. Gremo se muhaste otroke. • otevamo hišo in ne popustimo. Ko smo se ogreli, stopimo na edini trg v vasi — §bk šest krat štiri metre — ki ga obdajajo hiše, ki so « ,zasedli šerpe, druga majhna kocka, ki krije molilni ln in svetišče, ki ga v polnem razmahu obnavljajo. To poslopje, ki ga obnavljajo menihi, zahtevamo zase. Na nesrečo je zaklenjeno. Prikaže se nuna, ki so jo priklicali glasovi našega govorjenja in ki ji kasneje vzdenemo ime »Miss Lama«. Oblečena je v dolgo obleko granatne barve, na glavi ima majhen koničasti klobuk, za pasom pa velik šop ključev. Prav gotovo je med njimi tudi ključ do našega bodočega raja. S posredovanjem šerp, ki prevajajo, se je torej lotimo. Stopimo za njo v svetišče-Čeprav je oltar že dokončan in gore pred Budo majhne maslenice, je vse ostalo prava ropotarnica. Obljubimo ji, da bomo razprostrli ležalne blazine čisto zadaj, da ne bomo kadili, da bomo polni spoštovanja in pobožnosti in v nobenem primeru skrunitelji. Najprej reče »da«, potem »ne«. Juge ji stisne bankovec za deset rupij, prekriža roke in zamrmra: »Mar-me«. To je sveta beseda, ki naj bi nam po vsem, kar je pripovedoval sloviti t ib e tol o g profesor Tucci, odpirala vrata svetišč. Nuna prižge pred Budo še druge svetilke in se odloči, da nam pusti vrata odprta. Brž polože šerpe na tla deske in razgrnejo naše ležale blazine. Mi pa kmalu ugotovimo, kako je prostor nepri-kladen, kajti okna so brez šip. Po gorskih vaseh Nepala namreč šip sploh ne poznajo. Taborimo vprav na ledenem prgpihu. Toda po vsem tem, ko smo tolikahj pritiskali na Baro sahiba, da bi spali pod resnično streho, ni več mogoče spremeniti mnenja. Bolje je šklepetati z zobmi in si nakopati nahod, kot izgubiti svoje dostojanstvo. Ždi se, da Raymond to dpbro razume, kajti lahno se nasmehne in reče: »Vsi skupaj bomo staknili pošten prehlad!« Čez nekaj trenutkov vstopi druga osebnost, ki naj postane razsodnik v naši zadevi. Mrmrajoč molitve napolni majhne svetilke in nam končno razloži, da nikakor ne moremo prebiti noči v templju, češ da bi bila to skrunitev, ki bi poklicala nad nas božjo jezo in najhujše prekletstvo. Na prvem mestu pač krepak nahod! Zadovoljni s to odločitvijo — česar si pa ne priznamo — se preselimo, ne da bi nas bilo treba prositi. v Šesto poglavje Okol? molilnega mlina Tako se znajdemo na trgu z ležalnimi blazinami ir. spalnimi vrečami v rokah. še vedno nam ni do postavljanja šotorov. Rajši bi šli spat s šerpami v kuhinjo. Toda le-ti so diplomati in para izposlujejo za eno noč dovoljenje, da prespimo v hišici, ki krije molilni mlin. Trgovsko podjetje .ZVEZDA” KAMNIK ★ Česa so se Švedi naučili v Melbournu? S8 priporoča s svojim kvalitetnim blagom vsem potrošnikom mesta Kamnik in bližnje okolice Na Kodeljevem pojo krampi mladinskih delovnih brigad Pred nekaj tedni smo poročali, da so na Kodeljevem pričeli i gradnjo novega športnega parita. Ta del Ljubljano se je prav v zadnjem času precej razširil. Bila pa je tudi brez tega potreba po takem športnem objektu v tem delu že več kot aojna. Ves vzihodni del Ljubljane namreč razpolaga le z igriščem Slovana, ki pa je majhnih dimenzij in šele v zadnjem času so zgradili poleg še igrišče za mali rokomet. To pa nikakor ne more zadostiti potrebam mladine, ki poleg teh dveh panog rada goji še atletiko, košarko in druge. Ta potreba tudi opravičuje korak občine Moste, ki se je odločila zgraditi športni park, ki bo prijetno zatočišče številni mladini. Tov. Jančigaj je poznan številnim Ljubljančanom južnega dela Ljubljane. Pred nekaj leti je namreč vo- bojko in mali rokomet. V naslednji fazi pa bomo zgradili olimpijski bazen z vietni napravami. Za čas dograditve tega pa je težko povedati Nedavno so se zbrali v Športnem taborišču Bostin v bližini Stockholma športni funkcionarji, trenerji, tekmovalci, zdravniki in novinarji. Za diskusijo je bMa določena samo ena tema: Kaj nas je naučil Melbourne? V okviru tega vprašanja pa so razpravljali »kora/ 9 vseh problemih športnega življenja. Nekatere stvari, ki so prišle »na dan« so zanimive ne le za Švedsko. Nek zdravnik, ki se ukvarja zlasti c raziskovanjem kondicijskega treninga, ;e napravil lestvico posameznih Športov glede na za to ali ono panogo potrebni kondicijski trening. Kot je pričakovati, je na prvem mestu smučanje. Nadalje je ta zdravnik razvrstil kajak, veslanje, rokoborbo, atletiko, nogomet, in kolesarstvo. Pri kolesarstvu moramo pripomniti, da je uvrstitev napravljena glede na dejstvo, da imajo na Švedskem samo amaterje, sicer bi zavzel ta šport višje mesto. Vrstni red je zelo zanimiv, čeprav bi v mnogih državah bil najbrž precej drugačen. Docent As t ran d je analiziraj pogoje za uspešnega športnika in postavil kot nujno potrebne naslednje lastnosti: talent, kondicija, tehnika in nekaj častihlepnosti. Trener Cus Ericsson, ki je pripravljal za olimpijske igre švedske veslače, je k temu pripomnil: »Predvsem je odločilna volja. Tehnike se lahko naučimo, v treningu in pa z gledanjem filmov. Voljo pa jnora športnik že prinesti s seboj. Nikoli ne sme niti sam niti njegov trener obupavati, kajti na ta način ne bo nikoli dosegel svojega ciilja. Ce se pojavijo težave, športnik ne sme postati malo-dušen, ampak se mora koncentrirati na to, kako jih bo odpravil.« Ericsson je pripravljal svoje veslače na prav zanimiv način. Njihov kondicijski trening je temeljil skoraj izključno na gimnastiki in se je na ta način dokaj razlikoval od običajnega kondicijskega treninga. Pred leti najboljši švedski smučar, rekli so mu celo »smučarski kralj«, Nil« Karlsson, je označil svoj program v treh stavkih: »Naučiti se moramo pravilno smučati, naučiti se moramo hitro smučati, znati moramo iz-držati svoj tempo.« Glede aklimatizacije v Melbournu ni bilo enotnega stališča. Mnogi tekmovalci so tožili, da je bilo 14 dni za aklimatizacijo premalo. Drugi pa so v istih pogojih dosegli boljše rezultate kot doma. Kot kaže, je bilo to vprašanje povsem individualna stvar. Nekateri funkcionarji so se takole pritoževali: »športni funkcionarji postajajo vedno bolj osebni negovalci tekmovalcev in često padejo na stopnjo kurirjev i. pd.« Konferenca je bila nedvomno zelo zanimiva in koristna, toda zavedali so se tudi, da vsi načrti in ukrepi ničesar ne pomagajo, če jih ne vzamejo na znanje aktivni športniki. Stara stvar je, da najkvalitetnejši športniki ne potrebujejo podžiganja. Njihova energija in njihova častihlepnost jih poganjata naprej, saj so si postavili cilje, ki zahtevajo maksimalno mobilizacijo sil. Njihov razvoj odgovarja njihovemu hotenju, naslovi in medalje pa so njihova nagrada. V zvezi s tem je zanimive še enkrat poslušati Nilsa Karlssona, ki ja rekel takole, »šport mi ni podaril ničesar. Za zgodaj sera spoznal, da je le s trdim delom možno napredovati. Vse svoje življenje sem torej trdo delajL« Te besede bi lahko vzeli kot nekakšno tipično izpoved velikega Spori- kaj reč.t Zmotili »o na, .. smi. Ne d* bt ga vprašal, dil delo pri s radii ii športnega parka Tukaj pa je prav nasprotno. Svobode. Odlična kakovost naprav občina Moste, športni park naju glasovi vesele pele tov. Jančigaj nadaljeval: »To pa jo naša delovna sila. Mladina si sama gradi prostor za razvedrilo. S prostovoljnim delom šolske mldine, ki teži na ta dol Ljubljane, bomo Opravili večino zemeljskih del. Včasih pa nam priskoči na pomoč še buldožer. Pozneje bomo potrebovali tudi delavce, ki bodo opravili tudi vsa ostala dela.t »Komu pa bo športni park predvsem namenjen?« »Zanimi vo je, da je na primer igrišče Svobode zgradilo društvo in je nato občina prevzela upravljanje. Gradi pa ni Za I tm tišje id tVarmerdania 37. april 1357 bo prišel v zgodovino at- kordu v dvoranah. Po uspelem skoku lettke. Na ta dan. je namreč 183 cm visoki, plavolasi Bob Gutovvakl Izbrisal Iz rekordne liste enega najstarejših svetovnih rekordov v skoku ob palici, ki ga Ja dosegel 23. s. 1942 v Modestu Corne-llus Warmerdam, Tedaj se strokovnjaki niso zavedali koliko je ta rekord vreden. Sele po vojni, ko se mu nihče še približa ti ni mogel, ne pa da bi ga presegel, so »opazili« kako velik atlet je bil Cornellus. Nedavno je bivši rekorder la- tern igrišču priča, da je vešč svo- namenjen nobenemp društvu, pač pa javil, da svojemu rekordu ne pripisuje _ 1 .. i - ' t ^ ,-I • n . • n n rti ve 1 tvi tv. r. V* (» Q ^ I dptfa »71 trli on i Q . IVTI nn otv, rti 11 TVm IX.»t j emu poslu. S svojimi izkušnjami pa sedaj sodeluje tudi pri gradnji športnega parka na Kodeljevem. Ni ga bilo težko najti. V zasilni stavbi poleg bodočega igrišča je bil sklonjen nad situacijo igrišča, ki obsega prostor med bivšim gradom na Kodeljevem in Gruberjevim kanalom. Ker sva bila za razgovor domenjena že poprej, je pričel brez posebnega uvoda: »Pogoji za izgradnjo' športnega parka na tem mestu so več kot ugod; ni. Teren je naravnost idealen, ker je trd in gramozen. Prav v nasprotju z razmerami na igrišču Svobode, ki leži na barjanskih tleh, in so 'bila zato .potrebna posebna drcnažna dela. Tudi lega sama je zelo ugodna. Gozdiček poleg parka ter Golovec na drugi strani Grubarjevega kanala dajeta poseben poudarek.« »Kaj vse bo obsegal novi športni park?< »Ve,s prostor obsega nekako 160 tisoč m8, vendar ga je nekaj že rezerviranega za gimnazijo, ki i<> bodo pričeli graditi že letos. Delo prt izgradnji športnega parka je razdeljeno v dve fazi. V prvi, ki jo bomo — upajmo -— (denarij!) končali do letošnje jeseni, imamo namen zgraditi atletsko stezo z vsemi napravami za skoke v višino, daljino, s palico in za mete krogle, diska in kopja. Poleg tega pa seveda Igrišča za nogomet in rokomet ter košarko, od- šolski mladini in sindikalnim organizacijam tega predela.« Obeti so torej lepi. Upajmo, da mladina tega predela Ljubljane ne bo prikrajšana kot doslej in da bomo že jeseni lahko zapisali o prvih športnih uspehih, doseženih na novih. igriščih. Z dograditvijo umetnega drsališča pri klavnici, športnim parkom na Kodeljevem in olimpijskim bazenom bomo dobili takorekoč strnjene vse. važnejše športne naprave. Najbrž ne bo mogoče najti primernejšega mesta za Višjo šolo za telesno vzgojo, ki naj bi dobila prostore v bivšem parku. M, G. dolgega »življenja«. NI se zmotil. Prišel ja nosilec srebrne medalje lz Melbourna Gutovskl in dvignil rekordno znamko za 1 cm. Nekaj podrobnosti z rekordnega tekmovanja. Manjše višine je Bob skakal precej s težavo, kar Je večkrat značilno za odlične skakalce. Ko pa Je z lahkoto preskočil v prvem skoku 4.63 m, je rekel sodnikom, da naj dvignejo letvico na 13 čevljev ln 9 col (4.80 m). To bi bil seveda nov rekord. Ko so Izmerili višino so ugotovili, da znaša le 13 čevljev ter 8.5 col ln Bob se je tudi s tem zadovoljil, gaj je bilo to še vedno nad rekordom za odprte prostore ln enako re- Reorganizacij a olimpijskih iger? 4. junija bo v švicarskem mestecu ogrevajo za posebne olimpijske Igre pla-Evian sestanek predstavnikov mednarod- valcev. Predlogi Gastona Meyerja bi bili pa so ugotovili, da mu izenačenje največje doslej preskočene višine ni uspelo. Kajti ponovne meritve so pokazale, da je bila lestvica le na 4.781 m. Gutow-ski je nato poskušal prebiti »zid« 16 čevljev (4.87 m), toda bil je preveč izmučen, da bi uspel. Pred skokom ob palici Je namreč tekmoval tudi v skoku v daljino ln dosegel lepo znamko 7.39 m. Vremenski pogoji so bili zelo dobri. Temperatura Je znašala 26 stopinj, veter pa je pihal s 5 km na uro. Uporabljal je štiri leta staro aluminijasto palico, dolgo 4.87 m s prijemom od 4.20 m. Njegov zalet je znašal 46 m. Bobov trener Payton Jordan je takole Izjavil: »Vedel sem, da bo še letos svetovni rekorder. NI me posebno presenetilo, ker se je to zgodilo že danes.« In kako je reagiral Bob na svetovni rekord?« Imel sem vedno tremo pred velikimi nastopi, Sele 100.000 gledalcev v Melbournu me Je ozdravilo. Danes sem bil le truden. Z naj večjo težavo sem se skoncentriral in ko sem preskočil 15 čevljev, mi je tudi zalet šel. Upam, da bom tudi slavnih 16 čevljev še preskočil, kdaj, to seveda ne vem.« 14 O JL E S A I T V O Eden naj večjih upov naše atletike je vsekakor član celjskega Kladi-varja, Simo Važič, ki je kot prvi Slovenec premagal mejo 15 minut na 5 km. Letos se bo povsetil predvsem nekoliko krajšim progam, kasneje pa ga bomo zopet videli tudi kot »požiralca« kilometrov nih športnih zvez z delegacijo mednarodnega olimpijskega komiteja. Na tem sestanku bodo razpravljati zlasti o spremembah sporeda olimpijskih Iger. Po vsej verjetnosti se bodo lotili tudi razprave o predlogu, ki ga je nedavno dal znani francoski športni novinar Gaston Meyer v pariškem športnem dnevniku L’Equlpe. Meyer, ki Je glavni urednik L’Equipa, predlaga razdelitev olimpijskih iger v tri dele ln sicer takole: 1. poletne Igre: atletika, vodni - športi (plavanje, veslanje, kajak, jadranje), zračni športi (padalstvo, jadralno letalstvo), Jahanje, moderni peteroboj, kolesarstvo In eventualno tenis; 2. pomladne igre: športi v dvoranah (telovadba, dviganje uteži, sabljanje, boks, rokoborba), moštveni športi (košarka, odbojka, rugby ln eventualno nogomet, rokomet ln hokej); 3. zimske igre: smučanje (alpske In klasične discipline), športi na ledu (hitrostno drsanje ln eventualno umetno drsanje in hokej), po možnosti še bob ln sankanje. Morda so Meyerjeve Ideje posledica zelo uspelih Jahalnih Iger lansko leto v Stockholmu. Te igre so namreč pokazale, da troje olimpijskih Iger v enem letu ni preveč. PO teh igrah Je sicer mednarodni olimpijski komite sporočil, da morajo biti Jahalne igre del letnih iger, da bi zagotovili olimpijski Ideal, to je zbiranje mladine vsega sveta ne glede na raso, vero alt politično pripadnost. Tem pogojem pa odgovarja tudi predlog francoskega novinarja. Seveda je možno diskutirati o dodelitvi posameznih športnih panog v ene ali druge igre, toda načrt kot tak bo vsekakor imel tudi zagovornike. Predvsem organizatorji bodo vsekakor podprli takšne načrte, kajti olimpijske Igre s kompletnim sporedom, kot je bil v navadi doslej, bodo kmalu predstavljale vsaj kar se tiče organizacije, skoraj nepremostljivo oviro. Po novem predlogu bi na primer pomladne igre lahko organizirale tudi manjše države. Pomembna besedo bodo prt vsem tem imeli vsekakor predstav- nekakšen kompromis med dosedanjim načinom prirejanja olimpijskih iger in igrami, kakršne bodo morda čez določeno število let. V predlogu pa velja omeniti še to, da upošteva tudi številne športe, ki jih zaenkrat ni na sporedu olimpijskih Iger, ki pa bi Jih lahko v Igre vključili, če bi Igre razdelili v več delo.. Enotne poletne Igre pa mednarodni olimpijski komite ne more več obremenjevati z novimi športnimi panogam!. Start ped dežniki / V okviru prireditev za proslavo 70-letnice slovenskega kolesarstva je mariborski Branik organiziral prvomajsko dirko .na '126 km dolgi progi Maribor—Celje—Maribor. Nastopilo je 44 kolesar je v iz 10 klubov iz Hrvatske in Slovenije. Med tekmovalci so bili znani obrazi najboljših dirkačev kot Pokupca, Juga, Ožaniča, Perneta, Flajsa, ‘Valanta, Omerzeia, Židana in Mariborčanov Žiižeka im Jana. Najprej so vozači vozili v strnjeni skupini, nato pa so se odtrgali Perne, Flajs, Omerzel, Rak in Bajc, takoj za njimi pa še Bogovič iz Zagreba. Na cilj j,e prvi privozil Perne, za njim pa v istem času Bogovič, Flajs, Omerzel, Rak in Bajc. Od 44 vozačev jih je privozilo na cilj le 26. med osmimi ekipami pa le 3. Med ekipami je zmagal Odred pred Rogom in Branikom. Povprečna hitrost 36.7 km na uro v slabem vremenu dokazuje, da so naši dirkača v dobri formi. Organizacija tekmovanja ie bila prav dobra. Teniški klub Branik je »tvoril letošnjo sezono s tradicionalnim prvomajskim turnirjem. Med mladinci je zmagal Horvat, vendar šele po trdi borbi z Dolecekom. Prvomajski dež je zavlekel tekmovanje. Med člani ima največ izgledov za prvo mesto Lovrec, ki je dosegel 4 zmage — sledita Bergant E. ml. in Toš Ob 70-letnici kolesarskega športa v Sloveniji Prvi starti-prvi uspehi nlfcl mednarodnih športnih zvez, poseb- s 3 zmagami in 1 porazom. Med pio-no zato, ker so v nekaterih zveze h že nirji Je presenetil Grmovšek, med stremljenja po tem, da bi organizirali pionirkami pa Honškova. Tudi vete-oUmpljake Igre samo v okvira svojega ranj gg nastopili, zmagovalec pa je Športa. Ameriški plavalci se na primer bil Bergant st. Prva dirka Iz Šentvida v Ljubljano je navdušila vse ljubitelje kolesarskega športa, da so začeti številno vstopati v klub slovenskih kolesarjev »Ljubljana«. Kolesarske dirke so sledile druga za drugo Iz Ljubljane proti Vrhniki, Kranju, Novemu mestu in tudi v druge kraje. Organizirati »o tudi dirke v Trst, Zagreb, Reko in obratno. Na vseh teh . dirkah so prav člani »Ljubljane« dosegali Izredno lepe uspehe. Za utrjevanje bratstva so leta 1893 hoteli ustanoviti slovensko-hrvatsko kolesarsko zvezo, toda avstro-ogrske . oblasti so to zamisel zatrle. Namesto te zveze pa so Istega leta izvedli dirko iz Zagreba skozi Celje v Ljubljano (295 km). Na tej dirki se je odlikoval eden najboljših kolesarjev tedanje dobe Viktor Bohinec. Leta 1894 90 bile velike mednarodne dirke okrog Blejskega Jezera. To tekmo so organizirali Nemci, udeležilo pa se jo Je tudi S Slovencev. Kar 3 nagrade Je odnčsel Bohinec, 2 pa Peter Majdič. Slovenski kolesarji so večkrat nastopili tudi na dirkališču v Zagrebu, kjer so se vselej dobro Izkazali. Prav v teh letih pa Je odlični Bohinec dobil nevarnega konkurenta Jakoba Gorjanca, ki se je vedno odlično odrezal. Funkcionarji KSB Ljubljane so začeli misliti tudi na gradnjo dirkališča. Zato 30 1896 organizirati dirlcališčno zadrugo, ki je Imela nalogo zbirati denarna sredstva za uresničitev te zamisli. NI bilo treba dolgo čakati, kmalu Je bil zbran denar in že naslednje leto — 1897. leta — ob deseti obletnici obstoja kluba, je bila otvoritev novega dirkališča v Tivoliju, tam nekje, kjer stoji danes letno telovadišče. Otvoritev je privabila nad 3009 gledalcev, ki so bili navdušeni nad Izredno vožnjo kolesarjev ln ostro konkurenco. Na tej dirki so sodelovali v največjem številu Hrvatje, pa tudi Tržačan Počkaj, ki Je bil med najboljšimi. Z razvojem slovenskega kolesarstva v letu 1897 smo šil še dalje. Dobili smo nova kolesarska društva: »Prvo ljubljansko kolesarsko društvo«, ljutomerski »Ptlčt selilcl«, klub blcikllstcrv celjskega »Sokola«, kolesarski klub »Sokola« v Trstu, klub dolenjskih blcikllstov v Novem mestu, klub slovenskih blcikllstov za Kamnik In okolico, kolesarsko društva »Sorica«, kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji, »Danica« v Gorici, Solkan, Vojsko, »Zarja« v Ajševici, »Sloga« v Gorjanskem, kolesarsko društvo Vrtojba itd. Kolesarski klubi pa so sodelovali še v Kranju, na Vrhniki, v Škofji Loki, Ribnici ln Mozirju. Tudi prt ljubljanskem pevskem društvu »Slavec« so ustanovili kolesarski odsek, ki se Je kasneje preimenoval v Ilirijo. Tedaj že ustanovljena Zveza slovenskih kolesarjev je 1897 razpisala medklubsko cestno dirko od Trsta skozi Ljubljano v Celje. Zmagal je Jakob Gorjanc. Isti tekmovalec je zmagal tudi na dirkališčnem prvenstvu v Ljubljani. Naši tekmovalci so nastopili še na Hrvatakem ln 1811 Ja KSB priredil zadnjo kolesarsko dirko, na kateri je zmagal R. Zalokar pred Ogrinom. VVagtmans najhitrejši za motorji V četrtek je bila zaključena tradicionalna kolesarska dirka Rim—Neapelj— Rim, ki jo vozijo deloma tudi z motornim vofstvom. V etapah, o katerih še nismo poročali, so še zmagali Glsmondl, Maule, Van Steenbergen, Van Looy, pet Poblet. Končni vrstni red pa je naslednji: 1. Wagtmans (Niz) 36:55:05, *• Poblet, še enkrat Poblet, Fantini ln zo-Poblet (Sp) zaostanek 2:18, 3. Moser (Iti 3:02.0, 4. Emiliozzl (it) 3:50, 5. Van Steenbergen (Belg) 4:58, 6. Impanis (Belg) 5:34. V kolesarski dirki okoH Španije 6° doslej prevozili sedem etap. Zaenkrat v skupni oceni na prvih mestih izključno Spanci ln sicer: 1. Moreno 34:19:80, *■ Bahamontes, zaostanek 54, 3. Moral®3 8:09, 4. Botella 9:50, 5. Iturat 12:11. PrV1 od lnozemcev je Belgijec Adrtaenssen* na 6. mestu, sedmi je Francoz Gemlni®' ni, osmi pa Italijan Fornara. V zasledovalni vožnji na 11 km 3® francoski kolesar Bouvet premagal ev®1-lovnega rekorderja v enourni vožnji olimpijskega zmagovalca, Italijana B»l' dlnlja. Bouvet je vozil 15:26.8, Bal*®1 pa 15.-41.1. PretejalM Tovarna avtomobilov Maribor Vam nudi v svoji poslovalnici V MARIBORU — GLAVNI TRG 25 3-tonske kamione »PIONIR«, AVTOBUSE ter vse nadomestne dele za proizvode TAM Hitra in solidna postrežba! MEDNAftOD Nogometna prvenstva evropskih držav Sovjetska zveza: Po 4 kolih novega prvenstva ni nobeno moštvo več brez Izgubljene točke. V vodstvu Je trenutno Torpedo Iz Moskve z 7 točkami pred svojim mestnim rivalom Dinamom, ki ima prav tako 7 točk, a slabši količnik. Lanski zmagovalec Spartak iz Moskve je izgubil proti Dinamu — Kijev z 1:2 in je nekoliko zaostal. Švica — XXI. kolo: Servette : Young Boys 0:2, Chaux de Fonds : Urania 4:0, LEP USPEH 1HSKE Metalci so že v formi Ob začetku atletske sezone v Sovjetski zvezi so se najbolj izkazali metalci. Tka-fev je dosegel v kladivu 64.36, Cibuien-ko v kppju 74.68, Kom banjev pa v disku 52.86 m. Isto bi lahko rekli tudi za Italijane. Poglejmo si rezultate otvoritvenega tekmovanja v Piacenzi: krogla Mezoni 16.75, disk Con solini 53.34, kladivo Giovanettl 58.37. Za nas so zanimivi tudi rezultati naših južnih sosedov — Grkov; ki bodo letos Prireditelji Balkanskih iger, razen tega Pa tudi dvoboja Balkan : Skandinavija. Doslej se je najbolj izkazal mladi metalec diska Kunadis z novim grškim rekordom 51.30 m. Bazen tega bi veljalo omeniti še Constandinidisa 806 m 1:58.1, Slikasa troskok 14.87, Tskanikasa krogla 16.05. V ženski atletiki so .Grki bolj slabi, o čemer priča nedavno doseženi rekord v metu diska, ki ga je dosegla Leriu s 40.40. CSR so dosegle Mazlova 17, Kočandrlova Monaco : Sochaux 2:1, Toulouse : Lyon 11, in Dubska 11. Odstotek Izkoriščenih 2:2, Angers : Strasbourg 4:1, Nimes : osebnih metov pa tudi pri teh odličnih Nancy 4:0, Metz : Reims 1:1, vrstni red: S prepričljivo zmago s 3:0 (1:0) nad dvojice: Davidson-Schmidt (Šved) : Ber-nogometno reprezentanco Portugalske, si gamo-Fachini (It) 7:5, 6:3, 6:3. Je izbrano moštvo Severne Irske ohrani- V Houstonu je na mednarodnem tur-lo vsaj nekaj možnosti za morebitno nirju v odločilnem srečanju Flam odpra- Grasshoppers : Chiasso 8:1, Ztirich : uvrstitev v finalni del svetovnega nogo- vil Avstralca Roseja s 7:5, 6:2 in 6:4. Young Fellows 0:1, Lugano : Lausanne metnega prvenstva. Obe enajsterici sta 3:0, Winterthur : Bellinzona 2:3, vrstni igrali pred 32.000 gledalci v Belfastu, red: Young Boys 38, Grasshoppers 33, Gole za Severno Irsko so dosegli Casey Chaux- de Fonds 31, Urania 26. v 22., Simpson v 60. in Me Ilroy v 70. Francija - XXXI. kolo: St. Etienne : minuti iz kazenskega strela. V tej osmi Sedan 2:2, Lens : Marseille 2:0, Nice : skupini so bile sedaj odigrane že tri Reims 2:1, Rating : Valenciennes 3:1, tekme, torej polovica. Severna Irska Mila kazen za Botafogo in Flamengo igralkah ni bil prevelik, saj so Jih od 20 izkoristile samo 11. Avstrijska smučarska zveza kot orga- St. Etienne 44, Lens 43, Reims 40, Rating 39. Avstrija — XIX. kolo: Stadlau : Au- nizator""prihodnjega "svetovnega smučar- stria s 3;3- Simmering : GAK 3:2, Wac- ker : Admira 2:2, Rapid : Vienna 3:2, skega prvenstva, prihodnjo zimo v Bad Gasteinu, bo na kongresu mednarodne smučarske zveze, ki bo junija v Jugoslaviji, predlagala naslednji spored za prvenstvo: 2. II. slalom —' moški, 3. II. slalom — ženske, 5. II. veleslalom — moški, 6. II. smuk — ženske, 8. II. veleslalom — ženske, 8. II. smuk — moški. Predsednik komisije za alpsko smučanje pri FIS Otto Menardi bo predlagal, da sme vsaka, država prijaviti le po 6 moških in žensk ter po 2 rezervi. Sportklub : WAC 2:6, Sturm : Kapfen-berg 4:2, Krems : Austria D 4:3, vrstni red: Vienna 30, Austria D 29, Rapid 28, Wacker 26, Simmering 26. ZDA : Mehika 2:7 V povratni kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je nogometna reprezentanca Mehike v Long Beachu premagala izbrane nogometaše ZDA s 7:2 (3:2). Ker je tudi v prvi tek- Brazilska nogometna zveza je kaznovala svoja kluba Botafogo in Flamengo iz Ria de Janeira s prepovedjo igranja v inozemstvu za mesec in pol, ker sta brez dovoljenja Igrala več tekem z nogometaši Honveda iz Budimpešte. Končni vrstni red nogometnega prvenstva Anglije za sezono 1956/57: 1. Manchester United 64, 2. Tottenham 56, 3. Preston 56, 4. Blackpool 53, 5. Arsenal 50, 6. Wolverhampton 48, 7. Burnley 46, 8. Leeds '44, 9. Bol ton 44, 10. Aston Vlila 43. Iz lige sta izpadla C bariton In Cardiff, njuni mesti pa bosta v prihodnji sezoni prevzela Leicester in Nottingham, Olimpijski zmagovalec v skoku v da- Maroltom (ZDA) 1:24.2. Molterer m Ber-Ijino, Amerikanec Greg Bell*, je že v »Se sta bila diskvalificirana zaradi Izpu- ^četku sezone v odlični formi. Doslej je zmagal na vseh tekmovanjih, kjer je tekmoval in nikoli ni skočil manj kot 7.70 m. Tokrat je v Philadelphiji le za 4 cm zgrešil osemm e tersko znamko. Ostali boljši rezultati: 880 y Sowell 1:51.3, 120 y ovire Calhoun 13.7, višina Dennis 205_, troskok Sharpe 15.47, palica Bragg 4-41, krogla Bantum 16.66, 4 X 220 y Te-Xas 1:25.4, 4 X 440 y Villanova 3:12.7. Tekmovanje v Des Moines je prineslo težko pričakovani dvoboj sprinterjev ^orrowa in Murchisona! Olimpijski zmagovalec je močnejši in zmagal na 100 y v času, ki je le za desetinko sekunde slabši od svetovnega rekorda. Madžarski tekač JCah-ori. je bil zopet enkrat pura-*en. Več naj povedo rezultati: 100 y ^orrow 9.4, 1 milja Wheeler 4:06.9, 120 y °vire Stevcns 13.8, palica Rose 4.40, kro-81a Owen 17.51, disk Ocrter 54.20, 4 X110 y Abilene 40.5, 4 X 220 y Abilene li24.2 Evropski rekorder na 110 m z ovirami, ^cmec Martin Lauer, je že v dobri for-saj je pretekel v Bochumu to progo v času 14.3. Visok poraz italijanskih košarkaric ^ Trstu je ženska košarkarska repre-Zehtanca CSR visoko odpravila izbrano Moštvo italijanskih košarkaric s 73:39 *23:3> 42:10, 56:28). Čehinje so v tej tekmi dokazale, da sodijo med najboljše na SVetu in da je ob njihovi trenutni formi *reba z njimi resno računati na vseh VeČjih tekmovanjih. Največ košev za Na tekmovanju v veleslalomu v Nor- ml zmagala Mehika, se je uvrstila v nadaljnjo tekmovanje. V isti skupini je še Kanada, ki jo bo Mehika vsekakor tudi brez večjih težav odpravila, potem pa bo morala igrati še z zmagovalcem prve ameriške skupine, po vsej verjetnosti s Costarico. denu v Kaliforniji je zmagal bivši svetovni prvak Cristian Pravda (Avstrija) z 1:17.3 pred Staubom (Švica) 1:17.4 in stitve vratič. ima tri točke iz treh tekem. Italija dve iz ene, Portugalska pa eno Iz dveh. Angleži so določili svoje Igralce za kvalifikacijsko tekmo svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 8. maja v Londonu proti Irski. Nastopili bodo v naslednji postavi: Hodgkinson, Hall, Byrne, Clayton, Wright, Edwards, Mat-thews, Atyeo, Taylor, Haynes, Finney. Tekma za Davisov pokal V ponedeljek so bila zaključena vsa srečanja prvega kola evropske cone Davisovega pokala. V Haagu je nizozemska odpravila Norveško s 4:1, v Mon-dorfu Poljska Luksemburg s 5:0, v Barceloni Južna Afrika Španijo s 5:0, v Bukarešti Avstrija Romunijo s 5:0 .In kot smo že poročali v Beogradu Mehika Jugoslavijo s 5:0. V azijski coni so Filipini premagali Indijo s 3:2, Japonska pa Cey- grebškl Dinamo v Puli porazil- Uljanik Ion s 5:0. Finalni rezultati mednarodnega turnirja v Neaplju: moški Sirola (It) : Ayala (Čile) 4:6, 6:4, 7:5, 3:6, 6:3, ženske: Long (Avstral) : Ramorino (It) 6:3, 8:6, moške Split porazil Hajduka Na tradicionalni nogometni tekmi za 1. maj je Split premagal Hajduka s 3:2 (1:1). V prijateljski nogometni tekmi je za- RObillSOII četrtič svetovni prvak I- Ljubljana : Trešnjcvka 3- Uljanik : Odred 3- Jadran : Rijeka 4- Šibenik : Split 5- Tekstilac : Turbina 6. Metalac : Grafičar 'D Rudar : Sloboda 8- Sobota : Proletarec neodigr. s- Maribor : Mladost neodigr. 10. Triglav : Nova Gorica 1 D- Ilirija : Tržič 1 12. Slovan : Grafičar 2 Med 1 1 1 1 1 1 neodigr. 3860 udeleženci »Poletovega« na- enega natečaja z odrezkom štev,- 38. ci° Po 9 pravilnih rešitev: g1' Kralj Miha, Trbovlje, 1. maj 24. 2. 3 ^dkovič Albin, Kamnik, Novi trg 37. £ Jagnje Franc, Podgorica 25, Dol pri ^bljani, 4. Jeriček Zlatko, Celje, Co-Rlk 2’ 5’ Gros Franc, Celje, Selce, 6. 63 6 el Milan, Ljubljana, Lužičko-srbska sk Gu^ek Adolf, Ljubljana, Kolodvorih 3 35, Vrlinšek Marija, Ljubljana, Parava gg. VsaJc Prejme 1.250 din. tek ZMAGE V LITIJI letos bo v Litiji tradicionalni Ljf 2mage« za prehodni pokal ZB lz ■ Glani b°do tekli na progi Smart-Cafl ‘lila (3300 m), mladinci pa po ull-lilije v dolžini 1400 m. Pravico na-hrj 3 ^nflai° mladinci do 18. leta starosti. brHeditev bo M- maja v večernih urah. - lave Je treba poslati na AK Litija do Ameriški boksar Ray Sugar Robinson je v Chicagu četrtič osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije. Prvič .se je v zgodovini iolcsa zgodilo kaj podobnega. Trikrat je svoj naslov izgubil predvsem zato, ker se je za posamezna srečanja premalo pripravil, sedaj pa je ta veliki umetnik ringa v svojem 36. letu še četrtič sedel na boksarski prestol. Zanimivo je, da so pred srečanjem vsi strokovnjaki od prvega do zadnjega menili, da bo Robinson težko poražen in n -kateri so se Izjasnili celo tako, da se bo zavedel šele v bolnišnici. Toda prišlo Je drugače. V prvih petih rundah je bila borba dokaj izenačena in dosedanji prvak Gene Ful-lmer Je imel točko prednosti '.V odločilni peti rundi je najprej napadel Fullmer, potem pa je Robinson zad '1 svojega nasprotnika z dvema udarcema z desno roko v telo, pa še z enim z levico v čelo In ga' dokončno poslal na tla do 10. Boksarski menažerji v ZDA pripravljajo srečanje med Robinsonom In svetovnim, prvakom welter kategorije, Carmenom Basiliom, ki naj bi bilo letos jeseni In ki bi prineslo vsekakor veliko vsoto denarja. V VVashingtonu je nigerijski boksar peresne kategorije, Hogan Bassey, premagal po točkah Miguela Berriosa s Portorika ln sl pridobil pravico do borbe s Francozom Cherifom Hamio za svetovno prvenstvo v tej kategoriji. Svetovna rekorda v prsnem plavanju Istočasno sta prispeli dve vesti o svetovnem rekordu v plavanju na 100 m prsno. Ena je iz Prage, kjer je češki plavalec Viteslav Svozil preplaval v 50-metrskem bazenu 10» m prsno v času 1:12.7. Se boljši pa je bil Kitajec Ci Lie Juns, ki Je v Pekingu zabeležil čas 1:11.6. Minimalni rezultat, ki ga je določila Mednarodna plavalna zveza za to disciplino znaša 1:13.0, torej sta oba rezultata lahko svetovna rekorda. Na plavalnem tekmovanju v Bremenu je dosegel 17-letnl nemški plavalec Wolf-gang Baumann nov nemški rekord na 100 m prosto z rezultatom 58.2. Novi rekorder se je potem poskusil tudi še v metuljčkovem slogu, kjer je prav tako zabeležil nov nemški rekord na 100 m z rezultatom 1:02.7. Olimpijska zmagovalka Angležinja Margareti! Edwards Je dosegla v Blaekpoolu nov svetovni rekord v plavanju na 220 y hrbtno v času 2:41.1. Rezultat bo lahko prffinan za nov svetovni rekord, ker Je bil dosežen v velikem bazenu in ker znašata minimalna rezultata 2:43.8 za 220 y in 2:42.8 za 200 m. Wales: CSR 1:0 Češki nogometaši so kaj slabo začeli svoja kvalifikacijska srečanja za svetovno nogometno prvenstvo. Potovali so v Cardiff kot favoriti, toda pokazali so razmeroma slabo igro ln doživeli zaslužen poraz z 0:1 (0:0). V polju so sicer igrali še dokaj lepo, toda napad se ni znal prebijati skozi trdno obrambo domačinov. Wales ni nastopil v kompletni zasedbi, pa je kljub temu zabeležil dragoceno zmago. Daleč najboljši igralec na terenu Je bil John Charles, o katerem smo nedavno poročali, da je za lepo število milijonov prestopil k italijanskemu Juvenlusu. Igral je kot srednji krilec in opravil delo dveh ali pa celo treh igralcev. Edini gol tekme je bil dosežen v 72. minuti. Jones je podal na drugo krilo M’edwinu, ta pa je vrnil nazaj v kazenski prostor, kjer je stal pripravljen Vernon, ki je premagal češkega vratarja. Proti koncu je sledila velika ofenziva Cehov, ki pa kljub poškodbi Charlesa, ki je zadnji del tekme samo sta tiral, ni prinesla izenačenja. Zanimivo je, da je v češkem moštvu nastopil znani reprezentant -v hokeju na ledu, Vaclav Bubnik. Pred 50.000 gledalci je tekmo sodil nizozemski sodnik Bronkhorst. Moštvi sta igrali takole: Wales: Kelsey, Stitfall, Hopkins, M. Charles, J. Charles, Bowen, Medwin, Tapseott, Webster, Vernon, Jones, CSR: Dolejšl, Hertl, Novak, Pluskal, Cadek, Masopust, Pazdera, Svoboda, Bubnik, Borovička, Kratiš. To je bila prva tekma IV. skupine, v kateri Igra razen Wa-lesa in CSR še Vzhodna Nemčija. Medmestno boksarsko srečanje Ljubljana : Zagreb GaAtje, ph&c&j dožjli LJUBLJANA : ZAGREB 7:13 Ljubljana, 5. maja. Ljubljanski ljubitelji boksa so imeli danes priložnost videti prvo medmestno srečanje v boksu med Zagrebom in Ljubljano. Srečanje so gostje odločili v svojo korist z rezultatom 13:7. Začetek je bil za Ljubljančane uspešen. Tivadar je v prvih dveh rundah prevladoval. Čeprav tega ni ponovil tudi v tretji rundi, je vseeno zmagal po točkah. Peresno lahka kategorija je prinesla izenačenje za Zagrebčana. Skoro za glavo večji gost je bil boljši nasprotnik, srečanje samo pa ni bilo ravno najzanimivejše. Se pred zaključkom tretje runde je sodnik proglasil Lipovca za zmagovalca. Tudi v lahki kategoriji, kjer je nastopil za goste Pristav, ki je bil nedavno na pripravah za evropsko prvenstvo, Ljubljančani niso mogli računati na uspeh. Gost si je že v prvi rundi z nekaj močnimi udarci zagotovil zmago. Aleksič je v pohvelter kategoriji pokazal neverjetno vzdržljivost. Borba je bila zelo živahna ih zanimiva. Merkozzi ^aja. ** Ero NPL bo v torek 7. t. m. v 5 °r*h SZS Likozarjeva ulica ob 17.30. Tovarna koles ^ ROG<<: LJUBLJANA — TRUBARJEVA CESTA 72 izdeluje moška in ženska dvokolesa tipa »ŠPORTv in »TOURING«, po naročilu pa tudi dirkalna kolesa Vsem potrošnikom se priporočamo in jim želimo mnogo užitka pri vožnji s kvalitetnimi kolesi znamke »ROG« je sicer nekajkrat nevarno udaril, vendar se mu jo Aleksič spretno umikal. Srečanje se je končalo neodločeno. Prijetno je presenetil Prešeren, ki je Že v prvi! rundi premagal Pli-čaniča Domačin je takoj pričel z bliskovitimi udarci in sodnik ga je še pred koncem prve runde proglasil za zmagovalca. Rezultat celotnega srečanja je bil tako neodločen 5:5. V zadnjih treh srečanjih pa so bili gostje uspešnejši in so zato odločno zmagali. Rezultati: mušja: Tivadar : Bobunovič 2:0 p. t., peresnolahka: Lazar : Lipovac 0:2 t. k. o., lahka: Menccj : Pristav 0:2 k. o., polmeller: Aleksič : Merkozzi 1:1, melter: Prešeren : Pličanič 2:0 k. o., polsrednja: Gar-vas : Pavlin 0:2 p. t., srednja: Kobal : Zadravec 0:2 t. k. o., poltežka: Šef er : Prebek 0:2 t. k. o. M. G. Jccie 15,08 m Iz Beograda je prišla razveseljiva vest o novem državnem rekordu v troskoku, ki ga je dosegel Radoslav Jocič (Partizan) z znamko 15.08 m. To je Istočasno tudi prvič, da je nek Jugoslovan dosegel več kot 15 m. Tudi ostali rezultati so bili zelo zadovoljivi. 100 m Petrovič (CZ) 10.9, 400 m Alimpijevič (Part) 49.2, 1000 m Hočevar (Part) 2:26.4, 3000 m Mu-goša (CZ) 8:27.0, 4 X 100 m Partizan 44.7, višina Marjanovič (Part) 190, palica Lukman (CZ) 4.25, krogla Skiljevič (Part) 15.45. okrajno Šolsko prvenstvo V ODBOJKI IN ROKOMETU Novo mesto, 8. maja. Na okrajnem šolskem prvenstvu so se izkazali kot najboljši dijaki ln dijakinje gimnazije lz Novega mesta, v malem rokometu so bili najboljši črnomaljski dijaki. 2:1 (1:1). V drugi tekmi pa je Dinamo dobesedno »zmlel« reprezentanco Istre 12:0 (7:0). . V Sofiji je mestna nogometna reprezentanca premagala BSK s 3:2 (1:1). Na nogometni trening tekmi v Zemunu je naša B reprezentanca premagala zemunsko Jedinstvo 3:1 (1:0). Kros v Radgoni Te dni je bil na radgonski gimnaziji kros, ki se ga je udeležilo nad 300 pionirjev in pionirk. Med pionirji je zmagal Vez jek pred Kosijem in Jokanom, pri pionirkah pa Millerjeva. NOVICI IZ PODPEČI Te dni je partizansko društvo v Podpeči izvedlo strelske tekme. Med # člani jc zmagal Krajšek Ciril, pri mladincih pa Lipovec. V prvenstveni tekmi so kegljači »Svobode« iz Podpeci premagali KK »Tehnika« iz Ljubljane s 365:361. Smučarske tekme v Vratih Prejšnjo nedeljo je partizansko društvo v Mojstrani organiziralo smučarske tekme v Vratih. Nastopilo jc 54 članov, članic, mladincev in pionirjev v tekih, slalomu in skokih. Med člani je v skokih zmagal KrznariČ Mato, v slajomu pa Magnik Marjan. Okrajne tekme partizanskih društev Preteklo nedeljo je bilo več tekem za prvenstvo Okrajne zveze »Partizan« Ljubljana. Tekme v streljanju z zračno puško so ‘bile na Taboru. Pri Članih je zmagal Krajšek (Podpeč), pri članicah Severjeva (Medvode), med mladinci Jeglič (Tabor), med mladinkami pa Dudukovičeva (Smlednik). — Tekme v namiznem tenisu so bile na Vrhniki. Pri članih je zmagal Jenko (Smlednik), pri mladincih Sedej (Zg. Šiška), med mladinkami Bohinčeva (Medvode). — Tekme v malem roko* metu so bile v Ljubljani. Pri Članih v A-razredu in mladincih je zmagal Krim, v B-raz« redu pa Tabor. — V odbojki so pri članih (A razred) zmagali Vrhničani v B razredu pa Zelena jama. Med članicami je bilo najboljše moštvo Krima, med mladinkami pa Vrhnika. Pestra nedelja v Kočevju Kočevje, 5. maja. Klub slabemu vremenu je bilo danes precej živahno na vseh kočevskih igriščih. Atleti so se pomerili na okrajnem prvenstvu za vstop v consko tekmovanje. Rezultati so bili za začetek sezone prav dobri (n. pr. višina Koncilja 175, palica Adamič 342, 400 m Kenig 53.4). Odbojkarji so nastopili v. prvem kolu ljubljanske podzveze ln premagali moštvo z Ježice s 3:0 (15:5, 15:7, 15:4). V telovadnici je bil danes turnir dese- tih najboljših igralk namiznega tenisa.; Nastopile so zastopnice Triglava, Ljubljane, Fužinarja iz Raven In domačega »Partizana«. Vrstni red: Trampuš (L) 18 točk, Plut (T) 16, Kavče (F) 14, Janc (K) 12. Vse prireditve so bile odlično organizirane. Arko »Polet« ovaja skopaj z Jarodnim športom« »ŠPORTNO ALKO« Državno prvenstvo v vajah na orodju _, CČI3I pred Čaklecem Z današnjo številko uvaja naš lisi eku pa i g lirvatakim športnim časopisom »iNaioclni športe — »Športno %|kdc. Niš dosedanji nagradni natečaj smo opustili, -kajti »Športna alka« bo našim bralcem nudila možnost neprimerno večjih denarnih dobitkov. Kaj je alka? Najprej moramo seveda našim bralcem razložiti, odkod ime alka. Alka je stara, viteška igra — poznajo jo še danes v Sinju — in ima že stoletne tradicije. Pravzaprav je to tekmovanje, ki obstaja v tem, da zajezdi fant konja in skuša v diru s kopjem zadeti majhen obroč. Zmago-va-lci so seveda zelo čaščeni in deležni vsesplošne hvale, pa tudi lepih nagrad. Prav tako, kakor so nekoč in še danes jezdeci v Sinju skušali s kopjem zadeti obroč, prav tako bodo danes reševalci »Športne alke« — seveda ne s kopjem, marveč s peresom — skušali zadeti v »Športni alki« 12 pravilnih rešitev in si s tem pridobiti glavno nagrado. Kako izpolnjujemo odrezek? Izpolnjevanje odrezka ie prav takšno, kakor y nekdanjem »Boletovem« nagradnem natečaju. Če predvidevamo zmago prvega udeleženca v nekem paru, napišemo številko 1, če pa predvidevamo zmago drugega udeleženca, pa napišemo številko 2, Ge računamo, da se bo srečanje končalo neodločeno, napišemo znak x. Vse reševalce »Športne alke« opozarjamo, da morajo odrezek izpolniti razločno in čitljivo, in -sicer s pisalnim strojem, črnilom ali pa s kulijem. Vsi odrezki, ki bodo izpolnjeni z navadnim svinčnikom, ne bodo priznani. Prav tako so neveljavni vs-i tisti odrezki, ki so izpolnjeni nečitljivo, prečrtani, radirani ali popravljeni. Kako vplačujemo? Vsak, kdor kupi »Polet«, ima možnost. da sodeluje v »Športni alki« v 5 kombinacijah (kolonah). Za vsako izpolnjeno kombinacijo (kolono) vplačamo 20 dinarjev, za vseh 5 kolon torej 100 dinarjev. Kombinacije je treba iz polili ti v vseh treh odrezkih enako. En odrezek obdrži zase reševalec kot potrdilo in za kontrolo, enega pa dobi prodajalec, pri katerem vplačamo denar, glavni odrezek pa odpošlje v našo upravo, oziroma direktno v Zagreb na »Športno alko«. Način delitve sredstev S tem, da je »Polet« sprejel ponudbo lista »Narodni šport«, da bi »Športno alko« uvedli Skupno, smo naredili predvsem našim reševalcem veliko uslugo. Sredstva, ki se bodo zbirala za nagrade v republiki Hrvatski in Sloveniji, so namreč skupna. Ker je republika Hrvatska precej večja od Slovenije in bo tam tudi neprimerno več reševalcev, s tem pa tudi precej več vplačanih sredstev, se bo močno povečala možnost- velikih dobitkov tudi z.a reševalce v Sloveniji. Zaenkrat, dokler ta igra še ni znana, bodo seveda denarne nagrade manjše, toda prepričani smo, da bd »Športna alka« kmalu postala dovolj popularna. Takrat bo v tej igri sodelovalo na .deset-tisoče reševalcev v obeh republikah, ki bedo vplačrdi vsak teden milijonska denarna sredstva. S tem pa bo tudi vsem reševalcem, tako v Hrvatski, kakor v naši republiki, dana mežnost, da pridejo do zelo velikih dobitkov — tudi do milijonskih! Vsa sredstva, ki bodo vplačana v »Športno alko«, se delijo po takšnem ključu: 50 odstotkov od tega. kar bodo vplačali vsi reševalci v Hrvat- ski in Sloveniji, je namenjenih za nagrade, ostalih 50 Odstotkov pa gre za režija »Športne alke« in za pomoč športnim organizacijam (gradnja objektov, izdajanje športne literature itd,). Prihodnji teden podrobna navodila Sklep o združitvi listov »Narodni šport« in »Polet« pri skupni uvedbi »Športne alke«, smo sprejeli šele te dni, tako da -nismo mogli o tem podrobno obvestiti vseh naših prodajalcev in poverjenikov na terenu. Vse to bomo storili v prihodnjem tednu. Naši nameščenci se bodo že jutri podali na teren, kjer bodo vsem našim poverjenikom, ki so doslej zibi rali odrezke »Boletovega« nagradnega natečaja, dali popolnoma jasna navodila, zlasti glede izpolnjevanja odrezkov, vplačevanja denarnih zneskov in potrjevanja odrezkov. Prav tako bomo v' prihodnjem »Poletu« priobčili mnogo ob- širnejša in podrobnejša navodila, ik&ko in ikSj je treba ravnati pri izpolnjevanju in oddaji odrezkov »športne alke«. Naš list bo stopil tudi v stik z merodajnimi poštnimi organi (kar so že storili tudi v Hrvatski), tako da ho mogoče tudi v naši republiki oddajati odrezke »Športne . alke« na vseh poštah v Sloveniji. Vse odrezke »Športne alke« oddajte, tako kakor doslej odrezke »Pole-tovega« nagradnega natečaja, pri svojih poverjenikih, ali pa jih pošljite v kuverti na naslov uprave »Poleta« (Ljubljana — pasaža nebotičnika — Cankarjeva 4) in obenem priložite toliko denarja, kolikor kolon boste izpolnili (vsaka kolona 20 dinarjev). Istočasno opozarjamo vse reševalce »športne alke«, da je treba vse odrezke odposlati najkasneje do petka zvečer, tako da bodo vsi odrezki v upravi našega lista najkasneje do vsake sobote do 12, ure. Odrezki, ki jih bomo prejeli po 12. uri, ne bodo veljavni. Osijek, 5. maja. Včeraj je pričelo tekmovanje za zvezno prvenstvo Jugoslavije v vajah na orodju, na katerem je sodelovalo 528 tekmovalcev in tekmovalk iz vse države. Prvenstvo je pokazalo dober napredek tekmovalcev na splošno, opazili pa smo tudi precej novih talentov. Lanskoletni mladinski prvak Jugoslavije Miro Cerar (Ljubljana- Narodni dom) je zasedel prvo mesto in postali prvak Jugoslavije v vajah na orodju. Dosegel je 110.65 točk pred ČaMecom 105.15, tretji pa je Sabo iz Subotice s 102.6 točkami. Četrto in peto mesto sta zasedla dolgoletna reprezentanta Jurjevič (Zagreb I.) 99.75 in Furlan (Ljubljana V.) z 98.75 točkami. Spet stara pesem (Nadaljevanje s 1. strani) gostova ni so -skušali za vsako ceno vzeti vajeti v -svoje roke in pritisniti Grke v obrambo. To se je tudi zgodilo, vendar v škodo njih samih. OH, TI NESREČNI BUNKER! Kolikokrat so se ponovile akcije, ki so se začele tam nekje na sredini igrišča. Žogo je dobi-l Boš-kov, ki jo je oddal Rajkovu, ta naprej Vukasu ali Zebecu in podobno. Zamisel je bila dobro skovana, toda izvrstni in temperamentni branilci grške reprezentance so z lahkoto razbi jali sicer dobro razmišljene načrte naših napadalcev. Ali res ne znamo več doseči golov? Kako je vendar mogoče, da so Jugoslovani 20 minut oblegali grškega vratarja, toda le dvakrat ali trikrat streljali na gol. Ko so Grki ugotovili, da s svojim bunker sistemom z lahkoto držijo v šahu Jugoslovane, so proti koncu tekme začeli sami nevarno napadati. Njihove akcije so bile hitre, tako da so večkrat‘zbegale naše branilce, razen Beare, ki je bil vedno na mestu. I-n vendar so imeli naši nogometaši spet lepo priložnost, da dosežejo zmagoviti gol. Bilo je v 67. minuti, ko je vratar grške reprezentance žogo spustil ‘in jo šele po nekaj trenutkih s težavo obdržal v roki na sami gotovi črti. Pri tem ni bilo niti enega Jugoslovana, ki bi znal žogo potisniti v mrežo. ZA LAS UŠLI PORAZU Čeprav so Grki bolj poredko napadali so bili vendar nj-ihovi napadi veliko bolj -nevarni od naših. S svojo hitrostjo i-n spretnim manevriranjem žoge so se v hipu znašli v našem obrambnem prostoru. Tako je bito tudi v 73. m-inuti, ko so bili gledalci " prepričani v grško vodstvo. Samo iznajdljivemu Beari se je posrečilo odvrniti nevarnost, saj je v nekaj sekundah mora-l kar -dvakrat odtočno poseči v dogodke. Takoj za tem so spet Jugoslovani prevzeli pobudo v svoje roke in Boškov je bil menda edini, ki je -skušal povezati raztrgano igro. Nekaj minut pred koncem je prišlo do manjše nesreče. Kos tič je trčil z levim krilcem in Rog prvi v Karlovcu Karlooac, 5. maja. Danes je bil v Karlovcu kolesarski kriterij, na katerem je sodelovalo 70 kolesarjev iz Zagreba, Karlovca, Ljubljane, Novega Sada itd. Med člani je zmagal Ožanič iz Zagreba, med mladinci pa prav tako Zagrebčan, Pokupec. Od slovenskih tekmovalcev je Šebenik osvojil tretje mesto, Omrzel peto in Židan šesto mesto (vsi Rog Ljubljana), V ekipnem plasmaju je bil prvi Rog, ki je osvojil 33 točk pred Karlovcem itd. oba sta obležala na tleh. Po 'nekaj minutah igre se je Kos tič vrnil na igrišče, medtem ko so Grki ostali z desetimi igralci. Jugoslovani so v zadnjih minutah igre še enkrat pritisnili z vso sito. toda grška obramba je bila vedno na mestu. Ko je sodnik odžvižgal konec tekme, so gledalci navdušeno pozdravili uspeh domačega moštva, čeprav s-o se nadejali, da bodo njihovi ljubljenci morda le odpravili renomira-n-e-ga nasprotnika. Zvezna ženska rokometna liga Branik : Lakomotiva (Zgb) 0i5 (0:4) Moška rokometna liiga Kladivar : ŽSD Celje 17:3 (10:1) Fužinar : Kovinar (Št) 5:2 (1:1) Nafta : Kovinar (Tez) 4:3 (2:1) Svoboda (Tr) : Celje 7:2 (4:2) Jesenice : Bohinj 3:0 Nafta II. : NK Trgovec (Sobota) 1:0 (1:0) Mladinci — Maribor : Kladivar 1:3 (1:3) Mlad. — Rudar : Svoboda (Tr) 10:0 (3:0) Mlad. — Rudar-II : Bratstvo 2:2 (2:2) Pionirji — Rudar (Tr) : Rudar (Hr) 4:0 (2:0) Pion. — Maribor : Kovinar (Tez) 4:0 (1:0) Poljaki razred zase (Nad-a-ljevanje s 1. strani) v tem kolu zmagal. Avstrijec Unterkos sler, ki je včeraj zasedel drogo mesto, je imel danes precej smole, saj je v prvi vožnji padel, tako da je moral zaradi poškodovanega motorja odstopiti, Rezultati — prvi dan: 1. Krzesinsky (Poljska) 14, 2. Unterkossler (Avstr) 13, 3. Evzebius (P) 13, A. Kajzer (P) 13, 5. Klemenčič (J) 11, 6. Regvart (J) 10. Drugi dan: 1. Kajzer (P) 15, 2. Krze-sinsky (P) 14, 3. Evzebius (P) 13, 4. Sidlo E. (A) 11, 5. Biela (P) 10, 6.-8. Klemenčič (J), Regvart (J)), Sidlo H. (A) po 9. Nogomet na Dunaju: AVSTRIJA : ŠVEDSKA 1:0 (1:0) Mlada nogometna reprezentanca Anglije je včeraj v Londonu premagala »staro« angleško reprezentanco z 2:1 (2:0). I, conska nogometna liga Kolesarska dirka Praga—Berlin—Varšava Po 3. etapi Petrovič na 21. mesiu 2. maja se je pričela tradicionalna dirka Praga—Berlin—Varšava, ki je letos na sporedu že desetič. Prva etapa je vodila iz Prage do Berlina in je bila dolga 224 kilometrov. Na startu je bilo 84 kolesarjev, med njimi tudi Jugoslovani Levačič, Petrovič. Valčič, Ješič, Vuksan in Cvejin. Vrstni red v prvi etapi je bil naslednji: 1. Ogren (Šved) 6:02:46, 2. Van Tonger-loo (Bleg) 6:03:16, 3. Ree (Angl) 6:03:46, 4. Bugarski (Polj), 5. Hristov (Bolg) isti čas, 8. Levačič 6:04:17. 16. Petrovič 6:04:45, 32. Valčič 6:06:20, 66. Ješič 6:28:26, 70, Vuksan 6:38:24, 74. Cvejin 6:39:34. V ocenjevanju ekip vodijo Poljaki pred Angleži. Naša ekipa je med 14 ekipami trenutno na sedmem mestu. V drugi etapi od Brna do Tabora (117 km) je zmagal Anglež Brittain v času 5:07.39. Mednarodna kolesarska dirka Praga— —Berlin—Varšava se je danes nadaljevala s tretjo etapo od Tabora do Prage (160 km). Naši kolesarji so se tokrat držali nekoliko slabše. Rezultati: 1. Hristov (Bolg) 4:10:32, 2. Kapitanov (SZ)' 4:11:07, 3. Paradowsky (Polj) 4:11:39, 21. Petrovič 4:16:08, 34. Valčič, 36. Cvejin, 40. Vuksan, vsi 21:25, 59. Levačič, 4:24:34, 74. Ješič 4:27:33. V sikupni oceni vodi sedaj Hristov pred Kapitanovom, Francozom Bu-donom in Angležem Brlttainom, Petrovič je na 12., Valčič na 24., Levačič pa na 26. mestu. V oceni ekip vodi Anglija, Jugoslavija je trenutno 8. V četrti etapi od Tabora do Karlovih Varov (174 km) je zmagal Belgijec Proost v času 4:52.22 pred Švedom Oegrenom in Nemcem Braunom. Najboljši Jugoslovani Valčič, Vuksan, Petrovič in Levačič so prispeli na cilj v skupini, ki je dosegla čas 4:56: >6. Ljubljana, 5. maja. — V spomladanskem prvenstvu je Odredu precej pozno zasijalo sonce, čeprav je med današnjo tekmo padal dokaj močan dež. Končno smo namreč doživeli prvo zmago ljubljanskih rdeče-belih, in sicer nad šibkim nasprotnikom Jadranom iz Kaštela Sučurca. Zanimanje za to srečanje ni bilo veliko in zato se je zbralo na stadionu na Titovi cesti manj kot 1000 gledalcev. Toda tokrat je Odred zaigral mnogo bolje kot v dosedanjih srečanjih. Zelo avtoritativnemu in dobremu sodniku Kukanji iz Murske Sobote sta se predstavili naslednji moštvi: Jadran: Biočič, Ban, Luksec, Sarajčeo, Banič, Alinič, A. Alfirevič, Bilič, Markov, Le-tiča, T. Alfirevič; Odred: Jazbinšek, Medved, Udovič, Zumbar, Piskar, Klančišar, Žižek, Bogataj, Hočevar, Cuban, Virant. Odred : Jadran 4:0 (1:0) Premoč domačih je bila očitna takoj v začetku igre. Hitro so napadli in že zmešali vrste gostov. Uspeh je bil, kajti Žižek je v 4. min. dosegel iznenada gol iz razdalje 20 m. Kmalu za tem je sledilo še nekaj priložnosti, ki pa jih napadalci Odreda niso znali izkoristiti. Gostje so postajali vedno bolj zmedeni, toda tudi domači se niso, vsaj glede učinkovitosti, izkazali. Polčas se je zaključil torej s tesnim rezultatom. V drugem delu igre pa so Odredovci nekoliko bolj odprli registre svojih napadov in že v 51. min. po Cubanu povišali na 2:0. Štiri minute kasneje so bili gledalci znova navdušeni, kajti Bogataj je dosegel tretji gol za svoje moštvo. To je gostom nekoliko razburilo kri in začeli so z ostro igro, ki je mnogokrat presegla meje športne dostojnosti. Zaradi surovega prekrška je bil v 65. min. Sključen levi branilec Luksec, ki pa ni hotel zapustiti igrišča in je v sodnika celo pljunil. Pokazal je skrajno nešportno vedenje tu8l potem, ko so ga njegovi soigralci s težavo Split 19 16 1 2 63: IS 33 Šibenik 20 12 5 3 48:23 29 Rijeka* 19 11 3 5 45:24 25 Trešnjevka 19 10 3 6 46:29 23 Metalne 19 9 4 6 31:26 22 Uljanik 18 7 4 7 37:31 18 Ljubljana 19 6 4 9 26:3? 16 Tekstilac 20 6 3 11 36:44 15 Turbina 19 6 3 10 22:41 15 Jadran 19 5 3 11 23:4? 13 Odred 19 4 4 tl 2 2:31 12 Grafičar 18 3 1 14 15:63 7 Kiji dežju - sence zmage... spravili z igrišča. Proti gledalcem se je izredno nedostojno vedel, za kar bi zaslužil najo.strejšo kazen. Njegovemu neprimernemu vzgledu so kasneje tu in tam sledili tudi nekateri igralci Jadrana in poskušali s silo ovirati domače igralce. To pa jim ni pomagalo, saj je v 73. min. Vjrant dosegel četrt* gol in končni rezultat tekme. Turbina : Ljubljana 2:2 (2:1) Rijeka : Tekstilac 3:1 (3:0) Trešnjevka : Šibenik 1:3 (1:1) Split : Metalne 3:0 (2:0) Grafičar : Uljanik — neodigr. Slobodn : Branik 0:3 (0:1) Maribor : Kladivar 0:7 (0:3) Proletarec : Tekstilac (O) 1:0 (0:0) Zagorac : Murska Sobota 6:0 Sloga : Jedinstvo 6:0 * I. OPOMBA: 1,—3. mednarodna nogometna tekma v Zagrebu, 4. nogometna tekma mladinskih reprezentanc, 5.-7. tekme’ I. conske nogometne lige, 8.-9. III. conska liga, 10. mednarodna nogometna tekma, 11,—12. zvezna košarkarska liga — Odrezek šf. 1 POLET — »Športna alka« 1. FLRJ : Italija (prvi polč.) * Navedba imena in naslova reševalca ni obvezna! 2. FLRJ : Italija (drugi polč.) 3. FLRJ : Italija (končni rezuit.) 4. Hrvatska : Srbija 5. Grafičar : Uljanik Ime: K ra h 6. Split : Ljubljana 7. Odred : Rijeka , 8. Hajduk (Kula) i proleter (Os.) 5. Budučnost : Borovo 10. Italija B i Turčija - Ulica in hišna številka! 11. Zeljezntčar i Proleter 12. Montažno : BSK