GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM —■——	%/
E/. A/V
smuc
1
LETNIK 15	ŠTEVILKA	10	15.	OKTOBER	1976
Naša
oblika
pomoči
Posočju
Ni besed, ki bi mogle opisati grozo, Jci jo je v sredo, 15. 9. 1976, po komaj nekajmesečnem presledku povzročil potres v Benečiji in Julijski Krajini in seveda tudi v našem Posočju. Prizadeti so izgubili nekaj naj dragocenejšega, svoja življenja in domove. In to tik pred zimo. Kdor to ne občuti na svoji koži, si sploh ne zna predstavljati gorja, ki je tam nastalo.
Vendar nas je to tako pretreslo, da nam tisti čas ne bi bilo težko žrtvovati karkoli za pomoč prizadetim .T o nas je prebudilo tudi v tovarni. da smo takoj reagirali. Sklicali smo zbore delavcev, ki so vsi brez izjeme odločili, da je treba takoj in izdatno pomagati osirotelim. Takoj smo se odločili, da delamo za Posočje eno prosto soboto in denar nakažemo prizadetim. Odločili smo se tudi, da pošljemo našega predstavnika na prizadeto območje, da bi ugotovil, kje in s čim je najbolj potrebno, da priskočimo na pomoč. To našo iniciativo smo pred tem prenesli na občinski koordinacijski odbor za pomoč Posočju, kjer bi skupno nastopili in se odločili za pomoč posameznim krajem na potresnem področju.
S to nalogo so odšli v Posočje:
Finžgar Miha — predstavnik OZD Elan
Kralj Janko — predstavnik obč. sind. sveta Radovljica
Adam Jože — predstavnik koord. odbora občine Radovljica za pomoč na potresnem področju.
Komisija poroča:
— Trenutno je najaktualnejše pri reševanju obstoječega stanja, da preskrbimo prizadetim ljudem streho, hrano in zdravniško pomoč. Na razpolago imajo prikolice in šotore še od prejšnjega potresa, ki so jih hoteli ravno vračati, ker so v glavnem odpravili posledice majskega
Obiski, hi pomenijo
Sredi septembra je obiskala Elan Madammc Eeva Kristina Forsman, veleposlanik Finske v Jugoslaviji. Spremljala sta jo trgovski ataše finske ambasade v Beogradu gospod Stig Tom-quist in njena tajnica.
Obisk v Elanu je trajal poldrugo uro, razgovore z našimi predstavniki pa je gostja nadaljevala v Podvinu v pozno popoldne. To potrjuje, da se je podrobno zanimala za Elan in sodelovanje s Finsko in da se je v naši sredi izredno dobro počutila.
potresa. Tudi nove prikolice so preskrbeli.
— Pomoči, kakršno smo si zamislili mi, direktno na terenu ne moremo nuditi, ker bi s tem posegli v pristojnost prizadetih krajevnih skupnosti in njihovih štabov za medsebojne pomoči, saj prav oni najbolje vedo, kje in kdo je te pomoči najbolj potreben. Po drugi strani ni izvedljiva akcija naše občine o prevzemu nekega objekta, ker je običajno gradnja vedno do 40 odstotkov dražja kot predračun. Tega rizika ne bi mogli sprejeti. Obenem bi morali sami projektirati in voditi gradnjo in nadzor, za kar pa nismo strokovno usposobljeni in pristojni.
Edini možen in uspešen način pomoči je takojšnje zbiranje sredstev in takojšnja nakazila denarja, kajti med pomoči potrebnimi so tudi objekti (infrastruktura:	šole,	ceste,
mostovi, vrtci, itd.)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Veleposlanik SFR Jugoslavije na švedskem Feliks Gorski in
Marjan Osolnik, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje in član
izvršnega sveta, s sodelavci
Predstavniki fa. CLEVELAND TRUST — CLEVELAND se zanimajo za sodelovanje z Elanom:
Michael N. Clemens — senior vice presldent
Jerry R. Loth — vice presldent
M. R. Sandman — assistent vice presldent
Jože Tepina — direktor predstavništva Ljubljanske banke v New Yorku
Našo oblika pomoči Posočja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naša pomoč v direktni obliki je možna samo tako, da zberemo čim-več sredstev im jih takoj nakažemo na posebni račun pri občini Radovljica. Ob določeni vsoti zbranega denarja, se lahko občina Radovljica dogovarja z občinskim koordinacijskim odborom v Tolminu o financiranju tistih objektov, ki jih predvidi njihov štab. Vsaka občina posebej ne more ukrepati po svoje mimo tamkajšnjih forumov.
Že majski potres je povzročil za 44 milijard din kode, od tega je Ljubljanska banka kreditirala za posojila 30 milijard. Enodnevni zaslužek zaposlenih v SRS znese 9,5 milijard din, od tega je bilo zbranih le ca. 6 milijard din. Manj ko iz majskih obveznosti zaposlenih bo treba najprej nadoknaditi. V radovljiški občini je ta obveznost izpolnjena komaj 50 odstotno. Tudi mi v Elanu smo jo izpolnili šele pred kratkim.
Takrat je bilo v Posočju poškodovanih' 1.300 objektov, med njimi tudi 33 šol. Oškodovanci so s prejetimi krediti v glavnem popravili poslopja, ki pa jih je zaradi nestrokovne obnove potres septembra še huje prijadel ali porušil. Ti krediti bodo ljudem črtani.
Skoda ob septembrskem potresu še ni ocenjena.
Občinski štab v Tolminu dnevno izdaja bilten in obvešča prebivalstvo na celotnem potresnem območju o škodi, o sredstvih, o prehrani, o kreditih in delitvi leteh ter drugem.
Brez strokovnega nadzorstva tudi individualnih gradenj ne bo mogoče nadaljevati. V Starem selu na primer, je Zavod za raziskavo materiala SRS po majskem potresu obnovil 13 hiš in vse so septembrski potres vzdržale. Prav tako je v Bre-ginju zgrajena tovarna »ISKRA«, ki proizvaja vezovje za telefonijo, vzdržala oba potresa in vseh 50 zaposlenih lahko nadaljuje z delom.
V	drugi etapi pomoči prizadetim, dodeljevanju kreditov bodo za to skrbele pristojne krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije. Ti krediti bodo delno krediti, delno dotacije.
To poročilo je posredovala imenovana komisija direktno iz potresnega območja občinskemu koordinacijskemu odboru za pomoč potresnemu področju, ki je zavzel naslednje ukrepe:
a) Takoj nakazovati zbrana sredstva na poseben žiro račun na občini, kateri tedensko vsak petek pre-deponira sredstva na posebni račun RK SRS, ta pa ob torkih denar pošlje direktno na občinske štabe na potresnem območju.
b) Na področju občine je v zbiranju pomoči prizadetim ob septem-berskem potresu nujno treba močno vključiti tudi organizacije Rdečega križa (RK).
c) Nudenje pomoči tudi v drugačnih oblikah, in sicer na ta način, da bodo podjetja — izvajalci del na potresnem območju — zahtevala delavce raznih profilov iz drugih proizvodnih podjetij, ki jim bodo morala le-te odstopiti.
d) Dolžnost občinskega koordinacijskega odbora je tudi v tem, da vodi natančno evidenco, da bodo podjetja in drugi izpolnjevali sprejete obveznosti in da nas o tem sproti obvešča.
e) Za pokritje škode, povzročene septembra na območju občine Radovljica (ca. 2 milijardi din), se bo uporabilo sredstva iz občinskih rezervnih skladov in bančnih kreditov.
(Po poročilu člana komisije tov. Mihe Finžgarja.)
Informacija o poteku akcije za zbiranje pomoči Posočju v občini Radovljica
Z ozirom na ugotovitev, da so se v dnevnem časopisju pojavili netočni podatki o zbrani višini zneska za pomoč potresnemu območju Posočja smo pozvali vse TOZD, DO, društva in druge ustanove, ki so zbirale denarna in materialna sredstva, da nam sporočajo točne zneske nakazane pomoči, številke žiro računov in datume vplačil.
Pri tem smo ugotovili, da je bila pomoč nakazovana na razne žiro račune in da se pri tem republiški organi RK niso potrudili, da bi pred objavo v dnevnem časopisju ugotovili dejansko stanje o zbrani pomoči za posamezne občine.
Danes vam posredujemo točne podatke o skupnem znesku zbrane pomoči v občini Radovljica in pregled prispevkov po posameznih OZD, društvih in drugih delovnih skupnostih.
Pri tem smo upoštevali le tiste zneske, za katere smo dobili številko žiro računa in datum vplačila. Pri posameznih OZD, društvih ali drugih ustanovah so v skupnem znesku zajeti vsi prispevki, ki so jih delavci prispevali iz enodnevnega zaslužka, zbrali s prostovoljnimi prispevki ali jih je nakazala sindikalna organizacija.
Na osnovi zbranih podatkov ugotavljamo, da so delavci in občani v občini Radovljica do 29. 9.1976 skupno zbrali 2.095.638,10 din pomoči za obnovo Posočja.
Od zneska 2.095.638,10 so delavci TOZD, člani OOS, društva, ustanove in privatniki zbrali in nakazali 1.739.354,10 din v gotovini, podarili za vrednost 206.284,00 din raznega materiala in privatni avtoprevozniki opravili s svojimi tovornimi avtomobili prevoze v vrednosti najmanj 150.000,00 din. Posamezne delovne organizacije, skupnosti, društva in privatniki, oziroma delavci in občani občine Radovljica pa so do 29. 9.1976 zbrali oziroma prispevali in nakazali naslednje zneske pomoči za obnovo Posočja:
V	seznamu so zajeti le tisti podatki, ki so nam jih OZD sporočile do vključno 29.9.1976 do 14. ure. Pozneje prispele podatke bomo objavili naknadno.
Zazidalni načrt v Poddobravi
Nosiilec itega zazidalnega načrta je Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica. Način financiranja pa bi potekal na ta način, da delovne organizacije ELAN, SUK-NO, Bolnica in KS posodijo Samoupravni stanovanjski skupnosti določeno višino sredstev, glede na število prijavljenih interesov. Izdelan je bil predlog in sicer:
— KS Begunje	30,000,00	din
— SUKNO	20.000,00	din
— ELAN	100,000,00	din
— Sam. stan.	skup. 50.000,00	din
SKLEP:
OZD ELAN daje kredit iz sklada skupne porabe Samoupravni stanovanjski skupnosti Radovljica za izdelavo zazidalnega načrta za Poddo-bravo v višini 100.000,00 din in to za dobo 5 let in 3 % obrestno mero, s tem, da dobi zagotovilo, da ima prednostno pravico pri dodeljevanju oziroma razdeljevanju parcel za svoje delavce in družbeno gradnjo.
gt Organizacija združ. dela Skupaj din		Od tega vrednost din v materialu
1. Bolnica Begunje	100.634,00	34.584,00
2. Plamen Kropa	126.271,75	27.000,00
3. Občina Radovljica	27.037,40	
4. Kemična Podnart	86.000,00	
5. PTT Radovljica	13.720,60	
6. DPO Radovljica	3.603,00	
7. Hotelsko turistično podjetje Bled	2.665,00	
8. Grand Hotel Toplice	30.000,00	
9. Osnovna šola Lipnica	4.768,00	
10. Špecerija Bled	19.180,00	
11. Iskra Otoče	135.536,25	
12. Glasbena šola Radovljica	5.000,00	
13. Markelj Ciril ml. Otoče št. 3	1.000,00	
14. Žito — Triglav Lesce	37.929,60	
15. Turistično društvo Gorje	3.000,00	
16. GLG Bled	7.220,00	
17. Vezenine Bled za TOZD v občini	95.606,00	
18. Elan Begunje	167.918,00	
19. Iskra Lipnica	18.340,00	
20. Ključavničarstvo Radovljica	5.380,30	
21. Zdravstveni dom Bled	8.307,50	
22.	Zdravstveni dom Bohinj 23.	Alpetour TOZD Hotel Pokljuka	2.543,90	
	3.520,58	
24. Gradbeno podjetje Bohinjska Bistrica	12.183,50	
25. Žito — Gorenjka Lesce	12.311,10	
26. Živila Kranj — PE Koloniale Bled	5.500,00	
27. Vodovod Kamna gorica	1.015,00	
28. Gostišče Turist Lesce	4.000,00	
29. Hotel Grajski dvor Radovljica	4.778,45	
30. Lovska družina Jelovica Lesce	3.000,00	
31. Delavska univerza Radovljica	1.379,55	in eno prikolico
32. Železniška postaja Bled, Boh. Bela in Boh. Bistrica	2.397,55	
33. TIO Lesce	16.773,30	
34. Zavod M. L. Kamna goniča	10.793,35	
35. Občinsko sodišče Radovljica in dva odvetnika	5.991,00	
36. GKP Grad Bled — obe TOZD	27.024,40	2.700,00
37. Komunalno podjetje Radovljica	2.529,00	
38. Osnovna šola Bled	10.000,00	
39. Osnovna šola Gorje	2.500,00	
40. Jelplast Kamna gorica	5.700,65	
41. Zavod za turizem TOZD Igralnica	2.200,00	
42. Osnovna šola Lesce	4.014,75	
43. Zavod za turizem TOZD Turizem	2.700,00	
44. Turist Progres Radovljica — Inžiniring	8.339,00	
— Kobla 45. Viator hoteli Bled	43.859,65	
46. Obrtniki Radovljica (privatni avtoprevozniki)	150.000,00	
47. TP Murka Lesce	30.120,20	
48. Gostišče »Mlino« Bled	1.153,75	
49. Vodovod Radovljica	2.512,00	
50. KŽK — TOZD Koop. Rad.	27.713,05	
51. Hotel Lovec Bled	10.498,60	
52. Hotel Krim Bled	6.768,20	
53. Hotel Jelovica Bled	9.357,00	
54. Elmont Bled	19.892,15	
55. Zavod za urbanizem Bled	14.110,30	
56. Mizarstvo Radovljica	20.824,90	
57. UKO Kropa	4.335,50	
58. Kulturna skupnost Radovljica	559,60	
59. GG Bled — za vse TOZD v občini	246.000,00	109.000,00
60. Ljubljanska banka PE Radovljica	30.350,00	
61. Inžiniring Bled	1.699,45	
62. Gorenje Radovljica	73.377,30	
63. Sukno Zapuže	64.919,00	59.919,00
64. Mladinski dom Bohinj	3.063,90	
65. OOS tovarne Verig Lesce	42.000,00	
66. LIP Bled — za vse TOZD v občini	174.526,30	
67. Osnovna šola Boh. Bistrica	7.276,00	
68. Zdrav, dom Radovljica	11.780,70	
69. Osnovna šola Radovljica	22.103,20	
70. KZ Bled	3.150,00	
71. Vzgojno varstveni zavod Radovljica	14.887,50	
72. Knjigoveznica in tiskarna Radovljica	7.987,00	
Še bo treba vlagati sredstva v razširjeno reprodukcijo
Kljub temu, da smo v najtežjih letih vračanja anuitet za posojila od zadnje rekonstrukcije tovarne, ki nas bodo bremenile še nekai časa, se moramo že danes pripraviti na nova vlaganja.
Vsi vemo, da so nam že v teh nekaj letih marsikateri stroji zastareli in da bomo morali marsikje razširiti proizvodne kapacitete, vendar o tem le redkokdaj tudi razmišljamo, da bo treba še v naprej varčevati. Brez stalnega obnavljanja in dopolnjevanja pomanjkljivosti ni možen obstoj. To se je v Elanu že večkrat pokazalo, saj smo zgradili novo, moderno tovarno, ki pa bo kaj kmalu zastarela, če jo bomo opustili. S tem v zvezi pa moramo prilagoditi tudi naša mišljenja, češ, saj smo garali in si dolga leta od-trgovali od ust, da smo postavili Elan takšen kot je, zdaj pa bomo večno uživali sadove. Zmotili bi se, kaj kmalu bi šlo navzdol in šele takrat bi spoznali, da smo računali napačno.
Zal pa že zdaj nismo vsi zadovoljni, želeli bi »potegniti« iz podjetja čimveč v oblikii osebnih dohodkov in drugih bonitet in se počutimo prizadete, ker ne dobimo še več. Po drugi strani pa smo široka potrošniška družba. Naši otroci do-raščajo, njim bo treba postaviti osnove in pogoje za delo. To pa bomo dosegli le, če bomo vlagali stalno svoj delež za razširjeno reprodukcijo.
Na osnovi srednjeročnega programa razvoja podjetja se počasi izoblikujejo naše najnujnejše potrebe rekonstrukcije zgradb, strojev in naprav. Ko bomo o tem v prihodnosti resneje razpravljali na naših zborih in drugih samoupravnih organih, moramo to upoštevati, ker se bomo morali odločiti zavestno, jasno in seveda pravilno. Imamo tako zvrst proizvodnje, ki to nujno pogojuje. Šport je moda, naši izdelki so modni izdelki, ti pa se stalno spreminjajo. Temu pa se mora nujno prilagoditi naše delo, naša tehnologija kar pa zahteva primerne stroje, naprave in delovne prostore.
Ne bilo bi gospodarno, če bi v sedanjem stanju pričeli spreminjati obstoječe kapacitete za zadovoljitev novih in novih potreb, pač pa je nujno, da celotni Elan urbanistično uredimo. Treba je najti najboljši odgovor na vprašanja:
— Kako rešiti probleme socialnega standarda v tovarni (ambulanta, obrat družbene prehrane ipd.)
— Kje in kako razširiti proizvodnjo
— Dopolnilne obrate
— Skladiča
— dtd.
Ko bo taiko izbran ta rezervat, se bomo na osnovi tega posvetovali z zuanjimi strokovnjaki o izdelavi elaborata, ki naj odgovarja obstoječim potrebam. Te so trenutno za Elan sledeče:
— Močno odpiranje tržišč
— Premajhne kapacitete za zadovoljitev nastalih potreb predvsem v proizvodnji smuči in izdelkov iz plastike.
— Teh potreb z obstoječimi kapacitetami in zaposlenimi ni moč obvladati
Ob tem se bo treba zavestno odločiti, ali se bomo zadovoljili z obstoječim stanjem ali pa bomo pristopili k razširitvi kapacitet. Vsaka odločitev ima lahko pozitivne ali negativne posledice, pozitivne v primeru dobre konjunkture, negativne pa v slučaju recesije. Pozitivne bodo v primeru povečane proizvodnje, ker bomo lažje sledili neprestanim tehničnim napredkom, imeli ve-
čjo možnost obračanja sredstev in močnejše vezave kupcev nase, ker bi tako lažje zadovoljevali njihove potrebe. To pa seveda pogojuje tudi večje vlaganje lastnih sredstev za trdnejše temelje OZD Elan, s tem pa lažje perspektive zadovoljevanje potreb stalno naraščajočega standarda zaposlenih. Slaba stran vlaganj pa bi bila suha leta, ker bi bilo treba rezati kruh večjemu številu zaposlenih.
Ce se zmogljivosti ne povečujejo, nastane možnost večje konkurence, kajiti kupci prično kupovati drugje. Nujna posledica tega je stagnacija in nazadovanje. Po drugi strani pa bi v tem primeru lažje preboleli eventualno recesijo. Velika prednost razširjanja je tudi v tem, da bi se usposobili za proizvodnjo dodatnih artiklov za druge Ikuipce, ker v recesiji niso vsi proizvodi in zvrsti pod enakim pritiskom. Tako hi tudi lažje preživeli.
Vse te in še mnogo drugih razlogov za in proti bo treba postaviti na tehtnico. Zato take odločitve niso lahke. Vendar se bo tehtnica prav gotovo nagnila na stran smele zakoračitve v razširjeno proizvodnjo. V tem primeru bomo iskali dobre sodelavce, ki bodo znali te ideje bogato realizirati. Iskali bomo sigurne vire financiranja v rokih naših konkretnih možnosti. Tako bomo lažje odločali v sami bazi v naših delovnih skupinah, zborih delavcev in na delavskih svetih.
V	zvezi s tem so že bili prvi strokovni posveti, na katerih se je razmišljalo v osnovnih obrisih o najnujnejših potrebah v letih 1976— 1985.
Te se kažejo predvsem v tem:
Pri izdelavi projekta za kotlovnico, ki je sedaj v delu, je treba projektantu posredovati med drugim tudi srednjeročni in dolgoročni program razvoja podjetja, da bomo pri nadaljni graditvi in širitvi lahko brez problemov priklapljali nove objekte na razvodno omrežje vroče vode.
Pregledali in obravnavali smo situacijo celotnega območja tovarne
—	sedanje stanje in možnosti na-daljne širitve.
Ugotoviti je treba:
a)	ali je mogoče razširiti mejo na jugovzhodnem delu do ceste na Zgoši (za razvoj plastike)?
CY>
b) do kod sega rezervat za ELAN na severni strani (Avsenik)?
c) Isto na jugovzhodnem delu (do generalove vile).
Po obravnavi o lokacijah za posamezne dejavnosti je bil sprejet predlog, da se za perspektivni razvoj smučarskega obrata predvidi možnost širitve na južni strani hale B. Pozidan naj bi bil vmesni prostor med halo B in KO. Zraven se vlključi sedanja hala kovinskega oddelka in remonta, s tem da se na vzhodni strani podaljša do konca hale B. Ta del, 40 x 60 m, tlorisne površine 2400 kv. m, bi hilo možno zgraditi tudi v sveh etažah.
M
7 * ■'/.<■■■■ 'J	r * .. 		 a E?	-1 v *
t ■ r ■	ffffl L 1	LJ r~~\\ V
i i :. ■ ! -	r-Mr	^:
1	- • - / /'	-A 1 < 11
ELAN v Euro-Cord plačilnem prometu
V	zapadnih državah je zelo razširjeno plačevanje uslug in nakupov s takozvanimi kreditnimi kartami. Tudi pri nas se pojavljajo tujci s tem načinom plačevanja in je mnogo naših trgovskih in gostinskih podjetij že pristopilo v ta plačilni promet. Kompas Ljubljana je nosilec Euro-Card in nas je nagovoril, da bi se tudi Elan kot zelo zanimiva
trgovina za tujce in domače s svojo mrežo vključil v njihovo organizacijo. Predlagajo nam pogodbo, ki načelno in formalno urejuje medsebojne odnose, za plačila s kreditno karto pa zahtevajo 6 °/o provizije, ki gre na račun prodajalca. Kupec namreč ne sme utrpeti škode na ceni.
Ker so v ta plačilni sistem vključena le rcnomirana podjetja doma in v tujini, kajti nosilci kreditnih kart so le kreditno sposobne osebe, daje poleg ev. večje prodaje to tudi določen ugled članom te organizacije.
Pri tem ne gre za neko klasično članstvo ampak za pristop v ta plačilni promet.
Novo komisijo za izume ia tehnične izboljšave
Na podlagi določil pravilnika za izume in tehnične izboljšave traja mandatna doba članov komisije 2 leti.
ELNSI
Glede na to, da je mandait članom imenovane komisije že potekel, je DS OZD ELAN imenoval novo komisijo:
1. Milatovič Ivan, samostojni tehnolog — obrat smuči
2. Legat Franc, samostojni tehnolog — obrat telovadno orodje
3. Kos Marjan, delovodja — obrat plastike
4. Kunčič Janez, skupinovodja — pomožni obrat
5. Cufer Filip, konštruktor I — inštitut.
169,971 km/h
ARTICOLI SPORTIVI, 1976/9
Letos je bil na Plato Rossa na tekmovanju KL postavljen nov rekord v hitrostnem smučanju. Američan Tom Simons je dosegel hitrost 194,489 km/h, seveda s specialno opremo. V razredu tekmovalcev s standardno opremo za smuk je zmagal Avstrijec Franz Schaller s hitrostjo 169,971 km/h.
Kovinski oddelek, remont, sedlarski oddelek, elolksinnica, galvanilka dobijo novo halo na lokaciji ob levem bregu potoka Zgoša (stari del tovarne).
Telovadno orodje — lesni oddelek bo v končni fazi podaljšana hala do konca razreza lesa.
Priprava lesa dobi novo lokacijo
v	podaljšku obstoječe lope za suh les.
Za dejavnost plastike je treba predvideti poleg načrtovanega podaljška, ki ga bomo kmalu začeli graditi, še nadaljnih 50 m hale proti vzhodu.
Na zemljišču jugozahodno od tovarniškega kompleksa, ki ga bo treba po potrebi postopoma odkupiti, naj bi bila locirana skladišča in ostale zgradbe za družbeno dejavnost (restavracija, dvorana), oblikovalce, servise, ambulanto, ipd.
Južno od kolesarnice je rezerviran tudi prostor za športna igrišča.
V zvezi z vsemi naštetimi novogradnjami je treba dobiti in upoštevati pri načrtovanju predpise civilne zaščite (gradnja zaklonišč).
V okviru tovarne je treba najti primeren parkirni prostor za tovarniške avtomobile, ki bi ga lahko tudi pokrili.
Z ozirom na razsežnost tovarne po predvideni razširitvi, se bo verjetno pokazala potreba po bazenu, ki bi poleg požarne varnosti lahko služil tudi za hladilni sistem ali ev za rekreacijo.
Za izdelavo zazidalnega načrta po naštetih predlogih bo treba poiskati primernega arhitekta.
Takoj pa je treba pregledati, dopolniti oz. ustrezno popraviti načrte za parkirni prostor in avtobusno postajo ter spomladi narediti kanalizacijo tega prostora.
Izvoz v Uuuiail
Za nami je uspešno zaključena akcija izvoza telovadnega orodja v Kuvvait
Po večletnem prizadevanju pri prodaji manjših količin telovadnega orodja v Kuvvait, -nam je letos uspelo dobiti prvo večje naročilo. V konkurenci z drugimi evropskimi, predvsem nemškimi proizvajalci telovadnega orodja, so na licitaciji, ki jo je razpisalo njihovo ministrstvo za šport, za del artiklov izbrali kot dobavitelja Elan. Tej odločit-
vi	je vsekakor pripomogla kvaliteta do sedaj dobavljenega orodja, kot tudi konkurenčna cena.
Sama akcija je stekla koncem junija, ko so bile urejene vse formal-okoli potrditve naročila. Po pogojih, ki smo jih ponudili v ponudbi, je bil predviden zadnji rok dobave 15.
10.	76 za vse artikle razen klopi, ki so bile zaradi obsega naročila planirane v delnih dobavah do januarja 1977. Na željo kupca, zaradi posebnih pogojev, ki jih je določilo ministrstvo za šport Kuwaita, smo se ob priliki njihovega obiska v Elanu dogovorili, da dobavimo celotno pošiljiko v dveh delih, od katere bo zadnja odpremljena iz tovarne v času od 5. do 10. 10. 76. Ob tej priliki smo se tudi dogovorili, da izdelke pošljemo v kontejnerjih in ne kot do sedaj v lesenih zabojih, prirejenih za prekomorski promet.
Jasno je, da je ta dogovor povzročil »obsedno stanje« predvsem v lesnem oddelku, kjer je bilo potrebno celotno proizvodnjo preusmeriti izključno na artikle za Kuwait, v veliki meri pa tudi v sedlarski in kovinski delavnici. Ker pa delavnica pri izdelavi izdelkov rabi material, dokumentacijo in še razne usluge drugih, so bili v akcijo pritegnjeni še drugi oddelki od prodaje, TB, nabave, priprave lesa, kontrole, gotovih izdelkov itd.
Prizadevanje vseh sodelujočih, je bilo 28. 9. 1976 kronano z uspehom. Tega dne sta tovarno zapustila zadnja dva od šestnajstih (16) kontejnerjev, naložena s telovadnim orodjem, ki smo ga v celoti izdelali in odpremili v dveh in pol mesecih.
To je res samo dober teden pred rokom, ki pa v tako kratkem času pomeni veliko. Vsa odprema je bila vezana tudi na odhod posebne kontejnerske ladje iz koperskega pristanišča, če bi jo zamudili, bi naslednja pošiljka odplula šele čez približno mesec dni.
Mislim, da ob tej priliki lahko pohvalimo vse, ki so v kakršni koli obliki sodelovali v tej akciji in s svojim prizadevanjem prispevali k pravočasni izdelavi izdelkov. S tem smo povečali realizacijo prodaje telovadnega orodja za 3.140.000.— din, kar bo pomemben prispevek pri izpolnitvi letnega plana prodaje.
Poleg »materialnega« značaja pa je potrebno omeniti, da je ta uspešno zaključena akcija izdelave 'zdel-kov za Kuvvait opozorila oz. pokazala še na nekatere druge strani pri izdolavi in prodaji telovadnega orodja. Naj jih navedem bolj na kratko:
—	Z dobro usklajeno akcijo in sodelovanjem med prodajo, proizvodnjo in spremljajočimi službami je možno uspešno izvesti tudi naloge, ki na prvi pogled izgledajo nemogoče.
Piistop k samoupravnemu sporazumu SZS
Smučarska zveza Slovenije je razpisala individualno in kolektivno članstvo v zvezi, ker namerava s članarino zbrati določena sredstva za populariziranje smučanja in podporo vrhunskemu smučarskemu športu. Da bi bilo individualno članstvo privlačnejše, bo nudila sledeče ugodnosti:
— nezgodno zavarovanje člana
— 10 % popust pri nakupu zim-sko-športne opreme
— 10°/o popust na žičnicah
K sporazumu so vključeni:
— proizvvajalci in prodajalci športne opreme
— turistične in prometne organizacije
— zavarovalnice
— športne organizacije in drugi.
Našteti so nosilci ugodnosti za
člane, ki jih bo nudila Smučarska zveza.
Pri podpisu sporazuma je obveza naše OZD, da dajemo 10 % popust članom Smučarske zveze Slovenije pri nakupa smuči in smučarskih palic v obeh naših maloprodajnih enotah in da 5 °/o odstopamo tistim trgovinam, ki bodo pristooi-le k temu sporazumu in prodale naše smuči in palice članom Smučarske zveze. 5% pa nosi trgovska organizacija, tako da tudi tam dobi član Smučarske zveze isti popust 10 %.
Za pristop k temu sporazumu so se izrekle že sledeče gospodarske organizacije: Nama Ljubljana, Slo-venijašport. Pletenina, Universale, Almira, Planika. Alpina, Toper, Rašica in Elan.
Av~fčt/Jku/t, - .h?,'
■./,
il/ut a*ub	:A-A
svSrffeve:
//'it*/;.
■Sj- j*.? /i*/
7«f fotef iv-r (/;c strtčitsfot
-f /t-ri-'/;	//#
l//č/i' kaStl/lbc	vfrH	_
-rc2/Ut//\l ^UuiiiA t
12 Hoteli,‘300 »tugor, 2 campingpl . 8 llnbenor-Miar, fijlleder	3
mkevatten,«l> tivittter.
Tarnaby, 19. 9. 1976
Prisrčna zahvala za lepo bivanje pri vas v Jugoslaviji.
Zelo smo tudi hvaležni za lepe fotografije, ki smo jih ravnokar prejeli.
Pri nas je pravkar po vrhovih snežilo. Spodaj v dolini pa imamo najlepše jesenske barve.
»Trofeja Evrope« na Zbiljah
Na Zbiljskem jezeru je bilo tekmovanje za evropsko trofejo, ki je nekako enakovredno evropskemu pokalu pozimi. V močni mednarodni konkurenci so jugoslovanski tekmovalci dokazali, da se približujejo evropskemu vrhu.
V	jugoslovanski ekipi je — čeprav še mladinec — nastopil tudi Uroš Bogataj, ki pa je s svojim nastopom povsem potrdil uvrstitev v ekipo. Kot drugi najboljši Jugoslovan je v skupni uvrstitvi zasedel odlično deseto mesto.
Mnogo srčnih pozdravov od družine Stenmark iz Tamabyja.
Slika, ki spada na naslovno stran: Finski veleposlanik Madamme Eeva Kristina Forsman s svojimi sodelavci v razgovoru z članovimi predstavniki
Zahvala Stenmarkovih
TARNAf JALLEN ett fd^tanisM turijtomr.VI« i Sverigns itdrita' vildmarks-naturreservat.
Bokning av olln hoteli och stugor »mi Information genom TAHNA TUFWST0YHA, BOKNINGSČENTH AL. 920 64 TARNABV Tri 0954/103 00,'!02 75 — T^rn.ihv, Hemavan. Storuman med
o™*.-	/M.-fr
— Konstrukcije telovadnega orodja še veliko premalo upoštevajo zahtevo po pošiljanju v razstavljenem stanju s čim manjšo prostornino zapakiranega izdelka. Np. 1 m2 prostora v kontejnerju za Kuvvait nas je stal ca. 150.000 starih din.
— Navodila z montažnimi skicami so še pomanjkljiva.
— Možnosti in ekonomičnost pakiranja v kartonsko embalažo, po možnosti že pni izhodu iz delavnic,
je še premalo raziskana in pripravljena.
— Kvaliteta izdelkov, posebno delov, ki se pri naknadni montaži morajo ujemati, ni zadovoljiva.
— Dokazana je bila možnost ;n ekonomičnost uporabe kontejnerjev pri pošiljanju telovadnega orodja na večje razdalje.
Prizadevajmo si, da bomo pridobljene izkušnje lahko še velikokrat s pridom uporabili.
Ing. Pintar Alojz
Eden izmed ■šestnajstih kontejnerjev nalaga telovadno orodje za Kuvvait
Za boljši red in čistočo
Tudi lovci na divje race na Cerkniškem jezeru se poslužujejo naših čolnov T 300
Izumi in tehnične izboljšave
Predzadnji redni letni pregled Republiške inšpekcije dela je med drugim ugotovil vrsto pomanjkljivosti v zvezi z redom in čistočo v posameznih obratih in oddelkih naše OZD. Na podlagi izdane odločbe smo takrat napravili poseben program ukrepov za sanacijo stanja, kljub temu pa je bila ta točka zopet na tapeti pri zadnjem inšpekcijskem pregledu dne 15. 7. 76; torej stanja nismo bistveno izboljša-
li.
Ugotovitev je jasna: kljub temu, da je ELAN eno najbolj urejenih podjetij, še vedno posvečamo premalo pozornosti redu, čistoči in vzdrževanju na svojih delovnih mestih, v oddelkih in obratih kot tudi v pomožnih prostorih kot so sanitarije in garderobe.
V	začetku meseca septembra sta služba varstva pri delu in zdravstvena služba v podjetju opravili pregled stanja higienskega varstva vseh naših sanitarnih in garderobnih prostorov. Ugotovljene pomanjkljivosti, ki obsegajo 3 zapisniške strani dajo jasno sliko, da je problem reda in čistoče v naših sanitarijah in garderobah pereč in da posvečamo vse premalo pozornosti temu vprašanju. Posebno izstopajo centralne sanitarije in sanitarije v obeh zveznih traktih. Pri ugotovljenih pomankljivostih ne gre samo za vrsto tehničnih pomanjkljivosti, kot so pokvarjene vodne pipe, tuši, ubite keramične ploščice itd.; večji del so pomanjkljivosti, ki bi jih lahko z nekoliko boljšimi odnosi do
Leta 1972 so se pričeli prvi dogovori med proizvajalci in predelovalci polyesterskih smol za uveljavljanje benificiranega delovnega staža za delavce, ki delajo pri predelav' teh materialov.
Konkretna akcija se je premaknila iz mrtve točke v mesecu avgustu 1975, ko je prišlo v Zagrebu na Zavodu za zaščito zdravja do dogovora med prizadetimi podjetji. Tu je bilo dogovorjeno, da Elan prevzame akcijo za predelovalce polyester skih smol. Na podlagi tega dog wo-ra je bil v mesecu novembru 1?75 ponovni sestanek v našem pod j e* • ju, kjer so bili določeni kriteriji in način pristopa k sami akciji. Določena so bila delovna mesta za proizvajalce čolnov, ki pridejo v poštev za benifikacijo delovne dobe
reda in čistoče in naše imovine odpravili. Ali je potrebno, da so v sanitarnih prostorih odstranjeni razni deli, toaletni papir po tleh namesto v za to določeni posodi, cigaretni ogorki po tleh namesto v pepelnikih, zaščitna sredstva in osebne stvairi po različnih delih garderob itd.; da o vsebini garderobnih omaric ne govorimo.
Poseben problem je tudi samo čiščenje sanitarnih din garderobnih prostorov; porazno je stanje predvsem glede čistoče v umivalnicah in kabinah za tuširanje. Splošna ugotovitev pri pregledu je bila tudi ta, da je stanje reda in čistoče v ženskih oddelkih slabše kot v moških oddelkih!
Na podlagi ugotovljenega stanja je bil dne 21. 9. 1976 sklican poseben sestanek vseh prizadetih strani in tudi napravljen konkreten program ukrepov za zboljšanje reda in čistoče v naših oddelkih in obratih, predvsem v sanitarnih in garderobnih prostorih. Vsakemu članu kolektiva mora biti namreč jasno, da ne pomagajo nobeni tehnični, opozorilni ali vzgojno izobraževalni ukrepi glede reda in čistoče, če ne bo vsak član naše OZD na svojem delovnem mestu oz. v svojem okolju tudi sam nekaj več prispeval za sanacijo obstoječega stanja reda in čistoče.
Red in čistoča ni samo pogoj za večjo zdravstveno in splošno var. nost, ampak odraz kulture ljudi, ki v tem okolju živijo.
Ing. Bojan Zajc
ter določena okvirna cena 300.000 din za vse stroške izvedbe te akcije.
Elan se je tudi obvezal, da bo med posameznimi proizvajalci čolnov v SFRJ dosegel sporazum o pla-čanju stroškov bneifikacije in bo v imenu vseh podjetij sklenil tudi pogodbo z Zavodom iz Zagreba.
Na podlagi teh zaključkov je prišlo konkretno do dogovorov in sodelovanja med Elanom in devetimi proizvajalci plastičnih čolnov in predelovalci polyesterskih smol. Vsaka OZD naj bi prispevala 30.000 din.
Glede na to da ta obveznost vk!j’i-čuje v to akcijo tudi naše podjetje, je bil odobren načelni pristop k tej akciji in denarna sredstva v višini deleža, ki pripada Elanu.
Komisija za izume in tehnične izboljšave je na 16. seji, ki je bila 17.
9	1976 sklenila, da izplača idejne nagrade a 150,00 din naslednjim avtorjem:
— BERCE Jože, ROBIČ Andrej, MERTELJ Marjan (vloga št. 225: »PROFILNE OBLOGE ZA TEKAŠKE SMUČI« vsak prejme po 50,00 din).
— BERCE Jože, ROBIČ Andrej, MERTELJ Marjan (vloga št. 226: »POLIETILENSKE VREČKE ZA TEKAŠKE SMUČI«, vsak prejme po 50,00 din).
— BERCE Jože, ROBIČ Andrej, MERTELJ Marjan (vloga št. 227: »POLIETILENSKE VREČKE ZA ALPSKE SMUČI«, vsak prejme po 50,00 din).
— BERCE Jože, ROBIČ Andrej, (vloga št. 228: »TEKAŠKE SMUČI S POLIETILENSKO OBLOGO« vsak prejme po 75,00 din).
— POTOČNIK Zvone (vloga št. 229:	»OZNAČEVANJE montažne okove pri skalkalnih smučeh«
— PETERMAN Franc, KRMPO-TIC Nevenka (vloga št. 230: »NA-
Razširitev kapacitet za letovanje
Delavski sveti vseh TOZD in OZD so sprejeli sklep, naj se takoj angažira 150.000,00 din razpoložljivih sredstev za razširitev kapacitet letovanja.
Pooblastili pa so odločitev sindikatu in drugim družbenopolitičnim organizacijam, da se odločijo kako in kje najkoristneje porabiti ta sredstva s ciljem pridobiti že za naslednjo sezono čimveč ležišč.
Na posebnem sestanku so predstavniki KOOS, OOZK in OOZMS Elan sklenili, da se s tem denarjem kupi:
— 2 stanovanji v Cervarju
— 7 prikolic za 5 oseb
— brunarica na Voglu
UTEMELJITEV:
Stanovanji v Cervarju sta gotovi, cena je ugodna, imata pogled na morje tik ob obali. Tja bomo lahko hodili delavci med letnim dopustom, izven dopusta ob sobotah in nedeljah, v praznikih itd.
V	sedmih prikolicah (po 5 oseb) vzdolž obale bi namestili največ delavcev.
PRAVA ZA TOČNO DOLOČANJE VEZILNOSTI PREMAZOV NA PODLAGO«, vsak prejme po 75,00 din).
— RAVNIK Janez (vloga št. 231: »BARVANJE ROKOMETNIH GOLOV«).
— PETERMAN Franc (vloga št. 232, »NAPRAVA ZA MERJENJE TRDOTE KONIC SMUČI IN VZDRŽLJIVOSTI DO ZLOMA«),
— KUNCIC Jože (vloga št. 233: »REZKALNA GLAVA ZA REZKANJE KONIC PRI PLESKARSKIH LESTVAH«),
— PETERMAN Franc (vloga št. 234: »PRIPRAVA ZA TESTIRANJE ELASTIČNOSTI LAKA NA SMUČEH PRI RAZLIČNIH TEMPERATURAH«),
Komisija predlaga upravnemu odboru, da se izplača odškodnina v višini 4.800,00 dim avtorju JERALA Vinku za vlogo št. 205: »SPREMEMBA DIMENZIJ PRI ZGORNJIH OBLOGAH ALPSKIH SMUČI«. Odškodnina višine je določena na podlagi izračuna tehnologa.
Brunarica na Voglu (svet že imamo) bi bila najbolje izkoriščena bodisi v zimski ali v letni sezoni, ob sobotah, nedeljah in praznikih in primerna tudi za Elanove poslovne partnerje.
VSK Elan organizira Evropsko prvenstvo
Evropsko prvenstvo mladincev In pionirjev v vodnem smučanju za 1. 1977 v organizaciji Vodnosmučar-skega kluba ELAN
Vest smo prejeli tik pred zaključkom redakcije: Na kongresu U. M. S. N. (Svetovna organizacija za smuča.nje na vodi) grupa II (Evropa, Afrika im Mala Azija) je bila z veliko večino sprejeta kandidatura Saveza za motonavtiko in smučanje na vodi Jugoslavije in VSK Elan za organizacijo vsakoletnega prvenstva mladincev in pionirjev.
To je prav gotovo velika čast in še večje zaupanje. Vodno,testni center Moste bo še močneje zaživel, gorenjsko področje bo dobilo novo veliko prireditev, naše lepo ime Elan pa bo dobilo še večji mednarodni pomen.
O vseh pripravah bomo naše bralce še sproti obveščali.
V montažni delavnici obrata čolnov
Beneficiran delovni stal za ‘ plastičnih čolnov
Borci v Dachau
Odhod Izpred Elana
Večletna želja naših borcev — članov kolektiva in borcev — Elanovih upokojencev, da bi obiskali nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau, se je izpolnila. 17. in 18. septembra so jim to omogočili samoupravni organi, organizacijo prevoza in oskrbe pa je prevzela agencija Kompas iz Bleda.
V	petek popoldne so se odpeljali z avtobusom preko Avstrije v Mtin-chen, kjer je bila rezervirana večerja in prenočišče. Toda tokrat je poznana nemška natančnost in organizacija odpovedala. V hotelu »Modem« ob železniški postaji je naše mesto zasedla že druga skupina, Kompas iz Ljubljane. Lastnik hotela je pač mislil, da je najavljena le ena skupina, čeprav je rezervacije potrdil obema za isto število gostov, ob istem času in od iste agencije. Tako so se naši znašli sredi noči kot brezdomci, dokler jim lastnik in vodič nista preskrbela prenočišča v številnih drugih hotelih po Miinchnu, kamor so jih prepeljali z avtobusom. Spanja je bilo bolj mailo, pa tudi večurna vožnja z avtobusom je slabo vplivala na zdravje dveh naših borcev — upokojencev.
Naslednji dan, v soboto, ko se je ves Munchen pripravljal na začetek »Oktoiberfesta« s sprevodi po me-
stu, si je naša skupina na poti v Dachau ogledala še olimpijske stadione in stolp, v bivšem taborišču smrti pa se je zadržala dalj časa. Ogledala si je film iz tistih težkih časov,krematorij in druge ostanke taborišča, ki so preurejeni v muzej. Udeležencem izleta je Jože Benedik, ki je bil med vojno skoraj dve loti interniran v tem taborišču, zelo podrobno razložil takratno trpljenje zapornikov. Podrobno jim je tudi razkazal, kako je izgledal takratni »logor« in drugo. Na koncu pa so tov. Benedik, predsednik ZB Elan tov. Ovenkelj Jože in tov. Vlasta položili venec ob spomeniku žrtev.
Tako je izlet uspel v svojem namenu. V sami organizaciji pa je bi-
lo	nekaj lukenj in lepotnih napak; eno od njih smo že uvodoma omenili. Lastnik hotela se je udeležencem opravičil in dal vsakemu steklenico piva. Da bi popravil napako, je dal Elanu preko Kompasa
ELNM
na razpolago, da lahko skupina 48 zajtrkuje pni njem, ali pa da v sejemskih dneh v februarju 6 članov kolektiva dobi pri njem prenočišče in zajtrk brezplačno.
Med vožnjo, ki je v slabem vremenu trajala na eno stran polnih sedem ur, je bilo živahno. Ta čas so izkoristili tudi za to, da so se pogovorili o delu in nalogah organizacije Zveze borcev, ker so pač bili vsd zbrani. Napravili so občni zbor in so z dvigom rok potrdili novo vodstvo organizacije. Za novega predsednika so izvolili tov. Pristave Alojza, v odbor pa še tov. Mencinger Ota in Cvenkelj Jožeta. Dogovorili so se še, da bodo v bodoče delovali bolj organizirano.
Za zaključek je treba reči še to, da so hili udeleženci z izletom zadovoljni. Posebej so se zahvalili za povabilo naši borci — upokojenci.
Slavko Kmfelj
HOBBY, Stuttgart, 1976/21
V testu kompakt-smuči sta dobila Elanova modela naslednji oceni:
— FUN SHORT: dobro, oznaka L (lahko vodljive pri mali hitrosti, primerne za učenje in začetnike ter gladke terene).
— SWING STYLE PROF.: zelo dobro, oznaka L, A (dobro vodljive, z robniki, ki močno grabijo, za smučarje, ki brez težav pri vsakršni hitrosti obvladajo tudi težke terene z različnimi snegovi.
■■
SKI, 1976/95
V opisu elanove kolekcije pišejo tudi: Lani se je z vzponom Stenmarka na prestal svetovnoga pokala Elan nepričakovano znašel sredi tržišča kvalitetnih smuči. Elan je jugoslovanska tovarna, v ZDA znana kot uvajalec GLM smuči. Vedno so delali tudi nekaj tekmovalnih smuči, a nikoli jih še niso poizkušali resno prodajati tu (v Ameriki). Lani pa, ko je Stenmark osvojil svetovni pokal na elanovih MC smučeh, in letos še skupni svetovni pokal na istih smučeh, so smučarski eksperti to zapazili. Tako se torej letos prvič pojavljajo na ameriškem trgu elanove MC ...
Benedik, Cvenkelj in Vlasta ob polaganju venca pred spomenikom
BH
SVENSK SKIDSPORT, 1976/8
Alpski komite švedske smučarske zveze sestavljajo redna člani C. G. Briandt (predsednik), K. I. Fahlen, M. Lindstrom, J. Sagner in izredni člani A. Eriksson, L. Kjellin, I. Lundberg in T. Svensson.
Odbor zveze alpski pool sestavljajo Briandt, Fahlen, Lindstrom in Nogler.
ELANOV TEKMOVALNI SERVIS
poroča:
Novi tronor švedske reprezentance je Torny Svensson.
Stenmark je že preizkusil in izbral smuči za to sezono. Zelo je zadovoljen z RC z neprekinjenimi robniki za veleslalom. Pravi, da bo na veleslalomskih progah, ki so lažje in položnejše, verjetno smučal z 210 cm dolgimi smučmi enake konstrukcije in lastnostmi kot ostale 205 cm dolge.
■■
OUe Rolen ni več trener švedske reprezentance. Sodeloval pa bo še pri snemanju televizijskega filma World coup 77.
— občni zbor v avtobusu
To pa je posnetek izpred zloglasnega krematorija v Dachauu
novice — novice — novice — novic
Skupinski posnetek udeležencev pred spomenikom v Dachauu
Dobro 6. mesto za ELAN ni uspeh
Od 44 ekip Elan na 6. mestu. Le nekaj točk premalo za 3. mesto! Elan je bil dosiej vedno med prvimi itremi. Kljub požrtvovalnosti in prostovoljnosti je nekaj neodgovornih napak posameznikov, ki so povzročile skupno slabšo uvrstitev.
KONČNI VRSTNI RED EKIP:
1. UNILES — MEBLO Nova Gorica	205 točk
2. UNILES — STOL Kamnik	182 točk
3. SLOVENIJALES — BREST Cerknica	176 točk
4. UNILES — MARLES Maribor	175 točk
5. LESNA — Slovenj Gradec	172 točk
6. ELAN — Begunje	172 točk
7. GG POSTOJNA — Postojna	159 točk
44. SLOV. LES — MIZAR — Vol. Draga	1 točka
OSVOJENE MEDALJE:
—• srebrna, šah moški,
— srebrna, šah ženske,
— bronasta, namizni tenis ženske
UVRSTITEV NAŠIH POSAMEZNIH EKIP
Moški	Mesto	Osvojene točke
Streljanje	6	28
Šah	2	26
Kegljanje	15	24
Namizni tenis	4	18
Mali nogomet	21	18
Odbojka	8	12
Balinanje	10	10
Osvojene
Ženske	Mesto	točke
Kegljanje	14	10
Šah	2	9
Namizni tenis	3	6
Strelstvo	15	6
Odbojka	9	5
F4
— Kegljanje ženske — 14. mesto mod 23 ekipami ni zadovoljivo.
— Balinanje — Kljub dobremu začetku le 10. mesto med 19 ekipami. Tudi tu je troma nekaterih igralcev odigrala svoje.
— Kegljanje moški — 15. mesto med 38 nastopajočimi ekipami ni slabo, vendar je za Elan to neuspeh. Naši kegljači so bili doslej vedno pri vrhu. Nekateri naši igralci imajo preveliko tremo. 8. mesto pri kegljanju posameznikov za tov. Hegediča pa vseeno nekaj pomeni.
— Streljanje moški — 6. mesto med 33 ekipami je zelo dober rezultat, vendar je Elan v prejšnjih letih običajno prejemal modalje. Pri strelcih posamezno je Kozinc na 13. mestu.
— Streljanje ženske — 15. mesto mod 20 ekipami.
— Namlnzl tenis ženske — pohvalno 3. mesto.
— Mali nogomet — 21. mesto mod 38 ekipami za Elan ni uspeh, saj znajo igraloi precej več. Ce najboljši igralec ne bi pozabil osebne iizkazinice doma, bi bil rezultat morda drugačen. Tako pa je le nemočno slonel ob robu igrišča.
Zaključek
Pohvaliti moramo prizadevnost nastopajočih, obenem pa kritično oceniti tiste napake, ki jih ne bi bilo treba in ki so nam zagotovo prinesle slabšo uvrstitev. O tem se bomo podrobneje pogovorili na eni od prvih sej SŠD Elan, kjer bodo vodje te pomanjkljivosti natančno analizirali, iker so prvii odgovorni zanje, kajti Elan le daje taikšna sredstva letno, da jiih je treba opravičiti.
POVZETEK:
Šah, moški niso uspeli obraniti naziva prvaka m prejšnjega leta za pol točke! Kljub temu pa so igrali izvrstno, le igralec iz tretje deske je popolnoma odpovedal. Potrebna je bila zamenjava z rezervnim igralcem.
Šah ženske, drugo mesto je za eno mesto boljše od lanskega, čeprav se jim je zmaga za las zmuznila iz rok. Imele so isto število točk kot zmagovalke, vendar so z njimi izgubile in so ostale na drugem mestu. Igralkam gre vsa pohvala.
— Odbojka moški — 8. mesto med 19 nastopajočimi. Lansko leto 4. mesto. Prva tekma z Meblom je bila odločilna. Izgubili so jo v tretjem nizu le za las. Manjkala sta dva standardna igralca, eden pa ni mogel nastopiti, ker je pozabil osebno izkaznico. Lahko iščemo razlog slabše uvrstitve prav v tem? Sicer pa so naši igralci mod boljšimi in so se sposobni prebiti v sam vrh.
— Odbojka ženske — 9. mesto med 13 nastopajočimi. Boljše kot preteklo leto, vendar še vedno slab uspeh in premalo priprav. Na tekmi se ena od standardnih igralk tudi ni javila.
Ekipa »ELAN VSK« spet državni prvak
XI. državno prvenstvo v smučanju na vodi
Od 16. do 18. julija 1976 je bilo v Zagrebu državno prvenstvo v vodnem smučanju. Ekipa VSK Elan je tiho in brez pretiranih želja krenila na pot. Veliki favoriti so bili domačini in ekipa Olimpije, saj so se njihovi najboljši člani v zimskem času pripravljali celo na Floridi. Naša Florida pa je bil Testni center Mo-
ste, ki pa zaradi mrzle pomladi ni nudil posebno ugodnih pogojev za priprave. Poleg tega so vojaške obveznosti in bolezen nekaterih najboljših članov močno oslabile ekipo.
Toda, kar niso mogle prinesti priprave, je nadomestila velika borbenost in želja za uspehom. Fantje nikakor niso prenesli, da jih nekdo podcenjuje, kot je bilo čutiti iz ča-sopnisnih člankov pred prvenstvom.
Borili so se za vsako točko, za vsak decimeter in rezultat je bil prvo mesto ekipe, pred domačini, Olimpijo, Skopjem itd. Pa tudi v konkurenci posameznikov so Elanovi tekmovalci "v posameznih starostnih skupinah in v (vseh disciplinah osvojili kar deset prvih mest od šestnajstih. Sem moramo prišteti še vrsto drugih in tretjih mest.
Zelo je razveseljivo predvsem dejstvo, da so k ekipni zmagi največ prispevali prav najmlajši, saj sta npr. v pionirski skupini naša tekmovalca Jani Valant in Marko Pleško tekmovaJa med seboj, kdo bo prvi in kdo drugi. Pionirka Andreja Porenta se je enakovredno borila z najboljšo domačinko Husjakovo in osvojila eno prvo in tri druga mesta. Brez konkurence pri mladinoih pa je bil Uroš Bogataj. Štirim prvim mestom je dodal še dva mladinska državna rekorda — v figurah in v skokih. Najboljša mladinska znamka zdaj znaša 36,40 m, kar je
brez dvoma odličen rezultat. Posebno poglavje je tudi Blaž, ki je šele nekaj dni pred prvenstvom začel vaditi, ker je 'komaj okreval zaradi zloma noge. »Amerikanci« niso pričakovali, da bi jim lahko kdo zmešal štrene. Blaž pa ne bi bil Blaž in še Finžgarjev po vrhu, če ne bi stvari vzel po svoje. Z vratolomnimi skoki je iv predtekmovanju in v finalu dosegel največje daljave in nepričakovano postal državni prvak v skokih. Jabolko res ne pade daleč od drevesa.
Tekmovalci in vodstvo so seveda veseli in ponosni prevzeli priznanje za zmago. To je uspeh! Uspeh pa obvezuje. Treba bo najti pot, da bomo vodilni položaj obdržali in še utrdili.
Upamo tudi, da se bo še več mladih vključilo v vrste VSK Elan in da bodo v prihodnosti nadaljevali z uspehi, ki jih žanje sedanja ekipa.
Jože Dežman
Slovenski In italijanski mladinci so se zanimali za Elan
...se drugi obiski
Sindikalisti »Jelovice« iz Preddvora na ogledu Elana
Študentje iz Bremna (ZRN) so bili naši gostje
Občinsko sindikalno prvenstvo v nnmiznem tenisu
V	soboto 18. septembra je bilo v telovadnici OS Lesce občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Skupno je nastopilo 35 tekmovalcev in 12 tekmovalk iz 24 osnovnih organizacij sindikata v občini. Iz Elana je nastopilo pet tekmovalcev, žal pa ni bilo nobene tekmovalke, kar je imelo za posledico, da nismo uvrščeni v skupni razvrstitvi. Z udeležbo ene same tekmovalke, ne glede na njen rezultat, bi v skupni uvrstitvi zasedli drugo mesto.
Rezultati — moški do 30 let:
1. Zvone Potočnik (Elan),
2. Lado Eržen (Iskra Otoče),
3. Filip Praprotnik (Elan),
9.—13. Milan Dolar (Elan),
moški nad 30 let:
1. Jože Urh (Elan),
2. Miha Vidic (Veriga),
3. Srečo Pogačnik (OS Gorje),
9.—13. Janez Sekovanič (Elan),
skupna uvrstitev — moški:
1. Elan Begunje	57	točk
2. Iskra Otoče	45	točk
3. Veriga Lesce	35	točk
skupna uvrstitev — moški, tenske:
1. Iskra Otoče	109	točk
2. OS Gorje	42	točk
3. LIP Bled	37	točk
SAM SVOJ MAJSTOR, 1976/8
Strokovnjaki hrvaške revije SAM, med njimi tudi naš olimpijec — jadralec Fabris Minski, so testirali Elanovo jadrnico T 430. Ocenili so jo zelo ugodno, analizirali pa so tudi nekaj napak; npr. prekratka ročica krmila, narobe montirane in ne najprimernejše bitve, preveč škripcev itd.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta
MILANA ER2ENA
se iskreno zahvaljujem vsem za sočustvovanje in obisk na domu in za pogrebom. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem Tehničnega biroja, kovinske delavnice in montaže za podarjene vence.
Žalujoči sin Eržen Lojze s svojci
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj