* A VE *

IBADIA

JANUAR 1952

L ki&Z

n48iož

arta

~t  IL š A

si • r, rr

Nabožni slovenski mesečnik

V novo leto - O.H. 1

Četrti kralj - Po Joergensenu p.Odilo .  2

Kako oceniš Človeka . 4

Konec slovenskega Karmela - G.Rožman .... 5

Koledniki - /pesem/ - P.Krizostom ofm . 7

Mati čudovita - P.Kazimir ofm . 8

Poročni prstan . 10

Božji obroček - /pesem/ p.A. 11

Marijin narod - P.Aleksander ofm . 12

Dva velika moža - Jože Luskar . 15

Vitez naše ljube Gospe - Prevaja p.Odilo .. 18

Betlehemska legenda - Dr.Ivo Česnik. 21

Zlo našega časa - P.0. 22

Da bodo vsi eno.23

Po kraljestvu križa . 24

Lemontski odmevi .26

Kramljanje na zapečku .. 29

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM
Upravnik- Business Manager; Fr.CyrilShircelOFM

*

Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois
Telephone : Lemont 873

*

NaroCnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00

*

Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom,
ki se v lemontskem semenišču pripravljajo
na duhovniški poklic.

Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska
družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri
svetih mašah.

*

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois

♦

Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross.

Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the
act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided
for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

LETNIK 44.

JANUAR 1952.

V notio leto

ker lahko

topili smo v novoleto. Vsako novo leto je po¬
membna postaja na progi “Življenje-Večnost”. Nepre¬
stano hiti vlak časa, pa tako tiho in neopazno, da se potniki
komaj zavedamo. Ob velikih mejnikih med starim in novim
letom pa se hote ali nehote vzdramimo in naše duše zadrhte
čudnem nemiru. Vzrok tega nemira je - skrivnost časa.

Skrivnost preteklosti. - Ali veš, kaj to pomeni ?Leta, ki
so za teboj, izginjajo v daljavi. Le oziraš se lahko nanje, kakor na
pot, ki si jo prehodil in ne moreš več nazaj. Vse je šlo tako hitro
mimo in zdi se ti, da je brzina časa vedno večja. In še nekaj [Pre¬
teklost je okamenela in nespremenljiva, dobila je pečat večnosti.
Kar je bilo, je bilo: dobro ali slabo. Spremeniti ne moreš.

Skrivnost bodočnosti. - Kakor neskončno dolg hodnik
so za silo
vidiš. -

je za nas

leži pred teboj. Ob prvih korakih je še toliko luči, da
osvetljene prihodnje ure, morda jutrišnji dan. Dalje ne

Novo leto, ob katerem se zavemo skrivnosti Časa,
božji glasnik. Skušaj razumeti, kaj ti govori!

Prvo: Čas je bežen in minljiv, toda silno dragocen,

z njim kupiš - večnost. Pregovor pravi; Čas je zlato. Za nas
kristjane pa je tudi milost. Le znati ga moramo napolniti z
večnostjo. A to še ne pomeni, da moraš kar bežati od sveta in življenja
ter se pokopati v večnost in onostranstvo. S tem bi ne izpolnil božje vo¬
lje, ki je ta, da živiš v času in vendar za večnost. Nismo angeli, da bi
mogli vedno stati pred božjim obličjem. Božji služabniki smo, poslani

na delo. Toda od vsega dela in zaposlenosti se
moramo vedno znova dvigati v molitvi k Bogu. In
od Boga moramo prihajati k svojemu delu. - To¬
rej so tvoje stanovske dolžnosti prav tako božja
volja kot molitev.

Drugo: Ko začenjaš novo leto, pomisli, da je
oko, ki vse vidi in ve - dobrotno, očetovsko oko
božje. Pred Njim so razgrnjene vse skrivnosti,
tudi skrivnosti tvoje bodočnosti in tega leta, ki
si ga pravkar začel hoditi. Sama močna in zve¬
sta božja roka te hoče voditi tudi skozi to leto.
Ničesar se ne bojmo, razen grehov! Storimo vse¬
lej svojo dolžnost, drugo pa prepustimo Bogu!

Novoleto začenjamo na osmino rojstva Boga-
človeka. Kako globok pomen ima to za nas krist¬
jane ! V Kristusu sta se združila Bog in človek:
tostranstvo in onostranstvo, čas in večnost. Le
z Njim in v Njem boš tudi ti mogel v času živeti
za večnost, v svetu in vendar z Bogom. n  u

T

darovali so mu zlata, ka¬
dila in mire. . .

Jezus v naročju Matere in pred
njim na kolenih trije kralji. Prvi je
Gašper s svojim darom - zlatim ke¬
lihom. Morda je to prav tisti kelih,
v katerega bo angel na Golgoti zajel
božjo Kri, ki bi drugače iz ran kri¬
žanih rok tekla na tla. Za Gašperjem
kleči Melhior; v duhovniškem pla¬
šču in s kadilnico v roki, kakor du¬
hovnik pred belo Hostijo. In zadnji
je črni Boltežar. Morda je prinesel
miro, da jo bo Marija shranila do
dneva, ko bo božji Sin razpet na
križ ? . ..

Toda stara legenda pripoveduje,
da se Dete ni hotelo nasmehniti, ko
so kralji položili darove predenj.
Sveti Jožef je bil zadovoljen z zlato
posodo in Marija je bila počeščena
s kadilom, ki ga darujemo na oltar¬
ju. A Jezus ni stegnil ročic proti
svetlemu zlatu ter dišečemu kadilu
in obrnil se je od mire, da bi polju¬
bil oči svoje Matere, ki so bile pol-

vračali domov z občutkom, da niso
bili poplačani po zasluženju.

Toda ko je izginila na obzorju
plešasta glava in vrat zadnjega nji¬
hovega velbloda in je zamrlo zvon¬
čkljanje njih opreme v daljavi, je
prispel v Betlehem četrti kralj.

Njegova domovina je bila na
obrežju Perzijskega zaliva in od tam
je prinesel tri velike in dragocene
bisere, ki jih je hotel darovati novo¬
rojenemu Kralju. Tudi njemu, četr¬
temu kralju, je bila zvezda na zna -
nila Kristusovo rojstvo. In dvignil
se je, vse popustil ter vzel s seboj
le svoj najdražji zaklad, tri bele bi¬
sere. Spravil jih je v pas in stopal
za zvezdo, da bi našel kraj, kjer se
bo ustavila. Končno, glej, je prispel.
Toda prepozno: drugi trije so bili že
tu, ko je bil on še daleč. Pa ne sa¬
mo to, da je prišel prepozno. Prišel
je tudi - s praznimi rokami. Kaj je
bil med potjo od ropar jev napaden in
okraden ?

Počasi odpre vrata siromašnega
stanovanja svete Družine. Polmrak
vlada med stenami in prijeten duh

Januar 1952.

po kadilu še trepeta v zraku kakor v
cerkvi po blagoslovu. Sveti Jožef
pripravlja ležišče, Jezušček že sa¬
nja v Marijinem naročju.

Počasi in boježe spregovori
perzijski kralj; “Gospod, imel sem
darilo za Tebe. Tri svetle, drago¬
cene bisere, velike kot golobja jaj¬
ca. Bili so pravi biseri iz zelenega
Perzijskega morja. Šel sem za tre¬
mi kralji, ki so jahali pred menoj
na kamelah. Preveč sem se utrudil
in sem zaostal v obcestni krčmi.
Hrana in vino sta me poživila. Sla¬
vec je pel zvečer poleg mojega po¬
čivališča in me je spominjal na roj¬
stni kraj. Na klopi ob ognjišču je
ležal starec, ki ga je mučila mrzli¬
ca. Tujec je bil in nihče v gostilni
se ni brigal zanj. Komaj so čakali,
da napoči jutro in ga bodo odslovili.
Ni imel namreč denarja, da bi pla¬
čal stanovanje in oskrbo ter poklical
zdravnika. Tudi svojih ljudi ni imel.
Gospod, to je bil star mož, izsušen
in ogorel, ves osivel in z zmršeno
brado. Tako me je spominjal na
lastnega očeta. Oprosti mi, Gospod!
Vzel sem biser iz pasu in ga dal go¬
stilničarju, da bo poskrbel za bolni¬
ka in ga v  slučaju smrti dostojno
pokopal. ..”

Četrti kralj se je oddahnil in s
solzami v očeh nadaljeval: “Drugo
jutro sem nadaljeval pot, da bi do¬
hitel ostale tri kralje. Njih utrujene
kamele so stopale počasi in upal sem
jih doteči. Pot je vodila po zapušče¬
ni dolini in velike skale so ležale
med nizkim grmovjem. Nenadoma
sem zaslišal krik. Skočil sem po¬
gledat in našel sem trop vojakov, ki
so ugrabili mlado žensko. Bilo.jih.
je preveč, da bi se sam spustil v
boj. Tedaj, Gospod, oprosti mi še
enkrat! Poiskal sem v pasu drugi
Tvoj biser in odkupil nesrečno de¬
kle. Poljubila mi je roko in zbežala
kot srna... ”

“Zdaj sem imel samo še en bi¬
ser, ” je trepetal glas četrtega kra-

3

Ija, “vsaj tega sem hotel ohraniti
zate, Gospod. Popoldne je bilo in
zvečer bi moral že dospeti v Betle¬
hem in pasti k Tvojim nogam. Pri¬
šel sem do mesta, ki so ga zažgali
Herodovi vojaki. Tako je bilo vroče,
da se nisem mogel približati. Od¬
daljil sem se in naletel na četo vo¬
jakov, ki so izvrševali Herodov u-
kaz; lovili so otroke za lase, jih
klali in metali v ogenj. Pred neko
hišo je surov vojak ravno držal na¬
gega fantička za nogo in ga vihtel po
zraku. Otrok je premilo jokal. Na
tleh pa je ležala mati, se proseče
oklepala vojakovih nog ter klicala,
naj ji vendar vrne otroka. ‘Umoril
ga bom in ga vrgel v  ogenj, ’ se je
smejal vojak, ‘ko se bo spekel, ga
lahko vzameš!’ Mati je v grozi in
nemoči zakričala. Gospod, odpusti
mi; vzel sem tretji biser in ga dal
vojaku v zameno za otroka. Kako
srečna je mati pritisnila otroka k
sebi in z njim brez zahvale zbežala !
Glej: tako sem prišel k Tebi prepo¬
zno in praznih rok. Odpusti, odpu¬
sti!... ”

V stanovanju svete Družine je
nastala tišina. Perzijski kralj je
končal svojo izpoved. Za trenutek je
obležal z obrazom na tleh, nato se
je dvignil in se ozrl na Jezusa.,Tudi
Jožef se je radovedno približal in
Marija je nagnila glavo k Detetu, ki
ji je počivalo v naročju. Ali je spa-

llboge matere nedolžnih otrok

A VE MARIA

Ne, Jezus ni spal. Vse je slišal.
Počasi se je obrnil proti četrtemu
kralju in Njegov obraz je zasijal.
Stegnil je svoji ročici proti dvema
praznima rokama.

Jezus se je nasmehnil...

Ravnanje četrtega kralja je bilo
Jezusu všeč. Ali bi rad, da bi tudi
ti videl Njegov smehljaj ?

Poznam družino. Mati je stara;
revmatizem jo je sključil, da mora
hoditi ob dveh palicah. Oče je star

čez osemdeset let, povečini prikle¬
njen na posteljo. Imela sta tri sino¬
ve, ki so vsi padli v vojski. Stara
dva sta sama, lačna, raztrgana in
premražena. Pomagaj jima, pošlji
jima paket! In Jezus se ti bo na¬
smehnil. . .

Poznam tri, štiri bogoslovce, ki
imajo svoje stopinje usmerjene pro¬
ti oltarju. Pa vsi žive v velikem po¬
manjkanju; nimajo prave obleke, ne
obuvala in niti toliko denarja, da bi
lahko pisali svojim materam za bo¬
žič in za veliko noč. Morda bi se
kdo usmilil in takega bogoslovca po¬
sinovil? Ko to storiš, se ti bo Jezus
prijazno nasmehnil. . .

Imaš stanovanje, morda tri, šti¬
ri sobe popolnoma opremljene in
brez stanovalca. Tam pa je družina
z malimi otroki in živi na cementu
v bejzmentu. In ti se bojiš za svoje
preproge! Kaj to ne diši precej po
trdih Betlehemčanih, ki niso hoteli
sprejeti pod streho svete Družine?
Daj siromaku streho, zakuri mu so¬
bo, da se ogreje; daj mu jesti, daj
mu piti. . .in Jezus se ti bo nasmeh¬
nil ! Nič ne pomaga sama lepa bese-
da;“Pojdi in se obleci; pojdi in se
najej in napij. . .toda drugje, ne pri
meni!” Takim golim in mrzlimbe-
sedam se Jezus ne nasmehne.

Četrti kralj je bil najbolj kra¬
ljevski. Taki bodimo tudi mi!

Kako oceniš človeka

Ne po tem, kako je umrl, ampak po tem, kako je živel.

Ne po tem, kar si je pridobil, temveč po tem, kar je dal.

Ne po tem, kakšno službo je imel, temveč po tem, kakšno je
imel srce.

Ne po tem, kam je hodil v cerkev, temveč po tem, kakšna je
bila njegova vera.

Ne po tem, kaj so napisali ob njegovi smrti časopisi, temveč
po tem, koliko jih je resnično žalovalo pri njegovem pogrebu.

Januar 1 952.

5

Konec
slovenskega

Gregorij Rožman |c v-  ivt I a*
škof ljubljanski Karmela

t/fredništvo me je naprosilo,
naj za prvo številko novega letnika
kaj napišem zvestim čitateljem in
prijateljem Ave Marije. Ravno sem
premišljeval, o čem naj bi pisal, ko
je prišlo žalostno poročilo: Sloven¬
skega Karmela ni več ! Vsem, ki so
ga  poznali, pomeni to meč v srce.
O čem drugem naj torej pišem, ka¬
kor o tem, kar mi danes najbolj bo¬
leče leži na duši ?

Ob Zaloški cesti v ljubljanskem
predmestju Selu je na ozkem pasu
zemlje med cesto in strugo Ljublja¬
nice stal preprost samostan. Bil je
le nekoliko povečana stara kmečka
hiša. Na vogalu, ob cesti je bila pri¬
zidana skromna, a lepa in skrbno
snažna cerkvica sv. Jožefa. Cela
stena nad oltarno mizo je bila ena
sama veličastna slika:Sveti Jožef v
nebeški gloriji, obdan od svetnikov
in svetnic karmeličanskega reda.
Stranski oltar ob levi steni, posve¬
čen Mariji karmelski, je bil pravi
biser umetnosti velikega slovenske¬
ga mojstra Plečnika. Prav pri vho¬
du je bila prizidana kapelica v be¬
lem marmorju, posvečena sv. Mali
Cvetki.

Vtem samostanu so skrito žive¬
le karmeličanke v svetem molku,
strogi spokornosti (vse leto so brez
mesa) in nočnih molitvah. Za koga
in čemu so molile? Pesniška duša v
Karmelu nam odgovarja takole;

Zakaj sem z Jezusom v Karmelu?

Zato, da bodo - eno vsi!
Da bodo sveta tista srca,
ki božja jih napaja kri...

Zakaj sem mogla zapustiti
vse, kar ljubilo je srce?
Zato, ker našla sem življenje,
zato, da Bog bo moje vse...

Zakaj sem z Jezusom jetnica?

Da mnogim dušam da prostost,
in da duhovnikom bo trosil
obilno milost in svetost...

Zakaj vse prošnje in molitve,
iz dneva v dan, neštetokrat?
Zato, da duše obrodijo
za večnost tisočeren sad...

Zakaj vse rože skritih žrtev,
ki zanje ve le moj Gospod?
Zato, ker Njega je vodila
na Golgoto trpljenja pot...

Zakaj sem s Križanim pripeta
na križ ljubezni tudi jaz?

Zato, da bi v nebeški slavi
vsi gledali Njegov obraz...

Nešteti so, ki so se v skrbeh,
stiskah, trpljenju in težkih preiz¬
kušnjah zatekali v ta tihi kotiček in
se priporočali sestram v molitev. In
nešteti šobili uslišani in potolaženi.
Odkar pa je še sveta karmeličanka
Mala Cvetka dobila svojo ljubko ka¬
pelico, se je število obiskovalcev

Bela cerkvica sv.Jožefa, ki je danes ni veČ

karmeličanske cerkve še pomnožilo.

Dva in šestdeset let je obstojal
Karmel na Selu. Kristina Bernard,
lastnica kmetije, je svoje posestvo
darovala karmeličankam, sama pa
vstopila kot oblatinja mednje. Teda¬
nji ljubljanski škof Jakob Missia je
z velikim veseljem uredil vse po¬
trebno za ustanovitev naselbine. Dne
12. junija 1889. je na ljubljanski
železniški postaji sprejel prve kar¬
meličanke, ki so prišle iz Gradca.
Sam jih je popeljal v novo, res u-
božno in strogo spokorno pripravlje -
no bivališče. Vrata za njimi so se
zaprla, še mrtve niso prišle ven,
saj so pokopane v lastni grobnici
sredi vrta. Od tega prvega dne so
mirno živele; nihče jih ni preganjal,
nihče motil. Celo nasprotnik njiho¬
vega načina življenja se je spoštlji¬
vo priklonil nerazumljivi žrtvi teh
izbranih duš. Do leta 1945. so v sa-
mozatajevanju vse žrtvovale za du¬
še, za spreobrnjenje grešnikov, za

AVE MARIA
uspeh in blagoslov dušnopastirskega
dela... Z molitvijo in žrtvami so
bile najmočnejše sotrudnice za kra¬
ljestvo božje v ljubljanski škofiji.

Nič se ne čudim, da je zaradi
tega satan škripal od srda in jeze;
ko je prišel brezbožni komunizem
v domovini na oblast, je razgnal
karmeličanke. Le nekaj starih in
bolnih je še smelo prebivati v za¬
kristiji. Izgovor je bil, da potrebu¬
jejo prostore za svoje urade; a go¬
tovo v vsej Ljubljani ni manj pri¬
mernih prostorov za urade, kakor
tesni Karmel s svojimi malimi celi¬
cami. Cerkev je za enkrat še ostala
odprta in preostale redovnice - štiri,
če se ne motim - so še molile in
delale še hujšo pokoro ter bile v za¬
kristiji Jezusu še bliže kot kdaj prej.

Satan še ni bil miren. Grizlo ga
je,  da ognjišče ljubezni, molitve in
pokore v slovenskem Karmelu še ni
popolnoma ugasnilo. In našel je v
ljubljanski mestni upravi voljne po¬
močnike: Cesto je treba nujno raz¬
širiti, ker je baje tak “velikanski”
promet na njej (Kdor razmere pozna,
bo vedel, da ni res !), zato se mora
samostan s cerkvijo vred porušiti!
V letu 1951. je bilo v Ljubljani tako
sklenjeno in prav na praznik svete
Male Cvetke, dne tretjega oktobra,
so pričeli s pripravami za podira¬
nje. . .

Za Terezikin god je bila zadnja
služba božja v cerkvi. Ob pol šestih
zjutraj je bila slovesna peta sveta
maša in potem še dolgo v dopoldne
tihe maše pri vseh treh oltarjih. Vsa
cerkev je bila slovesno razsvetljena:
za slovo je še gorela elektrika. Po
opravljenih svetih mašah pa so pri¬
šli delavci podirat. Okrog cerkvice
so napravili ograjo in vhod v cerkev
zaprli.

Za peto uro popoldne je bila -
kakor vsako leto za ta dan - ozna¬
njena pobožnost v čast Mali Cvetki.
Ljudje so prišli, a niso mogli do
cerkvenih vrat. Pa so šli na vrtno

Jan uar 1 952.

stran, prebili zid in napolnili cerkev
do zadnjega kotička. Tok je bil že
prekinjen in elektrika ni več gorela:
prižgali so sveče, kolikor so jih še
imeli. Po vseh oltarjih so gorele.
Najprej so molili rožni venec, potem
je bila pridiga, kateri so sledile pe¬
te litanije in blagoslov. Za konec je
vsa cerkev zapela Te Deum - Za¬
hvalno pesem Bogu za vse v tej
cerkvici prejete dobrote; za vse mi¬
losti, ki jih je Bog dajal v dvain¬
šestdesetih letih redovnicam in pa
vernikom, ki so se njihovim moli¬
tvam priporočali. Vse ljudstvo je
pelo in jokalo obenem.

Prav značilno je to za trdno ver¬
nost našega ljudstva. Jokalo je od
žalosti, da brezbožne sile uničujejo
brez pametnega razloga Bogu posve¬
čen kraj molitev in žrtev. A vendar
so peli z vsem srcem Zahvalno pe¬
sem; hvalo Bogu za blagoslov v teh
dvainšestdesetih letih v trdnem upa¬
nju, da bo nekoč zrastel nov Karmel

na kraju, kjer ne bo potrebe raz¬
širjati cesto.

Nise dobesedno spolnila pesem
o sv. Jožefu, ki so jo zapele karme¬
ličanke leta 1939. ob zlatem jubileju
slovenskega Karmela:

...In da vse dni v Karmelu Še ostane,

da njemu v dlan poslednja sojza kane...

Hram božji, ki se je moral umakniti cesti

Sv. Jožefa ni več v Karmelu, ker
Karmela ni več. Izpolnila pa se bo
ta prošnja k njemu tako, da bo sve¬
ti Jožef oskrbel pregnanim sestram
in naši domovini drug Karmel, saj
je tolikokrat doživel, da BOG ZMA¬
GUJE.

Koledniki

Sneženi možje -
kralji trije
z Vznoda so prišli

'Koledniki smo mi:
Gašper, Miha, Boltežar.
V Betlehem hitimo.

Tri dolge noči
in štiri dni
smo težki sneg gazili.

Zvezda je pred nami šla
in pravo pot kazala:
Pred vašo hišo je obstala.

v kožuhe debele zaviti,
v kučme kosmate skriti -
le nosek še v zimo štrli.

Pred nami zvezda se blesti;
da nam ne uide -
jo za zlati rep držimo.

Sneženi možje -
kralji trije
težko obloženi
v hlevček hite...

Dajte nam za Jezuščka
kos debelega kolača,
|n okusna krača
bi nam tudi prav prišla.”

P.Krizostom ofm

8

A VE MARIA

P. Kazimir OFM

I

M* ■

za kako lepo in vzvi-
najdemo več primer-
zakličemo vzhičeni;
lepo, čudovito vzvi-

kov božje vsemogočnosti zbira v
sebi in jih odraža, da z njimi očara
človeški um, da nehote obstane, se-
čudi in ga razumeti ne more. Mati
čudovita! Pa občudujmo ta čudež
v soncu božje milosti, ali po Mari¬
jinem materinskem Srcu, ali njeni
osebnosti kot Mati, pa bodisi Mati
Boga ali kot Mati nas vseh. . . Od
vseh strani se svetlika samo najle¬
pše, vse samo najsvetejše. Vsa le¬
pota božjih angelov v nebesih in
svetih človeških duš. Vse čednosti,
ki so kdaj koli krasile človeško sr¬
ce, se nam svetlikajo, da nehote
sklonimo glavo v njeno češčenje.

Marija je bila prava mati, ki je
rodila;obenem pa je najčistejša De¬
vica. Že to je nekaj, česar naš um
ne more razumtei. Kako je to mo¬
goče? In vendar se nam to svetlika
iz Marijinega diamanta. Od Boga
razodeta resnica je in Bog ne more
varati.

adar
šeno stvar ne
nega izraza.
Kako čudovito
šeno!

Pri opevanju lepote in vzvišeno¬
sti Marijinega božjega materinstva
se nam zgodi isto. Po nekoliko na¬
zivih nimamo več besed, s kate¬

rimi bi izrazili vse Marijine lastno¬
sti, zato navdušeno zakličemo: “Mati
čudovita si! Tvoje božje mate¬
rinstvo je tako lepo in vzvišeno, da
nad njim kar strmimo. Nepopisno
in neizrekljivo lepo je, Mati čudovi¬
ta ! ”

Kakor diamant med dragimi
kamni je Marijino materinstvo. Ka¬
kor diamant se čarobno svetlika, pa
naj ga občudujemo iz katere koli
strani. Vse lepo vseh človeških ma¬
ter združuje v sebi v najpopolnejši
meri. Vso lepoto skrivnostnih žar¬

Pa saj Marija celo sama tega ni
mogla razumeti. “Kako se bo to
zgodilo?” se je začudila angelovemu
oznanjenju. Tudi njej je moral šele
angel razodeti čudež božji. “Sveti
Duh bo prišel nadte. . . ” Ni vedela ,
ni razumela, pa je ponižno uklonila
svojo voljo božji volji.

Porodila bo človeka, kakor vsa¬
ka druga mati. In vendar ta ne bo
samo človek,ampak Bog in človek
skupaj. Bogorodica bo, Mati Boga
samega. V krvno sorodstvo bo sto¬
pila s samim Bogom, s presveto

Januar 1 952.

Trojico, ker bo njen sin Sin božji.
Zopet Mati čudovita !

Že o teh dveh Marijinih odliko¬
vanjih so v teku dveh tisočletij na¬
pisali cele skladovnice knjig. Naj¬
večji velikani človeškega uma so
se posvetili razglabljanju teh dveh
resnic, pa jih še ne razumemo, am¬
pak samo občudujemo. O njih so se
v teku stoletij vršila mnoga zboro¬
vanja teh učenjakov. Prvi tak zbor
se je vršil v Efezu v Siriji kot ve¬
soljni cerkveni koncil. Očetje so tu
dolgo, vztrajno in natančno preiska-
vali, ali je to res od Boga razodeta
resnica in kako naj jo razumemo. In
je zbor našel za vse večne čase, da
ne more biti niti najmanjšega dvo¬
ma o resničnosti tega dejstva. Tako
je, ker je to razodel Bog sam in nam
po sveti Cerkvi ukazuje verovati. Mi
pa radi verujemo in se tega veseli¬
mo. Marija je za nas pač Mati čudo¬
vita !

A Marija je Mati čudovita tudi po
svojih materinskih lastnostih in
čednostih. Tudi te jo dvignejo viso¬
ko nad vse druge človeške matere,
da je samo ona Mati čudovita, ču¬
dovita v polnem pomenu besede. Kar
sledimo ji od angelovega oznanjenja
do njenega vnebovzetja! Pri vsakem
dogodku, pri vsaki njeni besedi od¬
seva iz nje svetlikajoč se diamantov
žarek božje svetlobe milosti in po¬
sebnega odlikovanja, pa tudi Mari¬
jine čudovite osebnosti. V težavah s
svetim Jožefom takoj po spočetju Si¬
na božjega, pri Elizabeti, pri roj¬
stvu in v templju pri da¬
rovanju, na begu v Egi-
pet. Enako vso Jezusovo
mladost, v Njegovem
javnem delovanju in po¬
sebno v Njegovem tr¬
pljenju, po Njegovi smr¬
ti in vnebohodu pa kot
Kraljica apostolov - - -
vsepovsod vidimo samo
eno: Mati čudovita!

In kakor je Jezus vzel

9
s seboj v nebesa tudi svoje neskončno
usmiljeno človeško Srce, tako naj
gre tja z dušo tudi sočutno in usmi¬
ljeno Srce Marijino, da bo imelo na
vekomaj usmiljenje z grešnim in tr¬
pečim človeštvom. Kraljica nebes
in zemlje naj bo ! - Zato je bila Ma¬
rija tudi s telesom vzeta v nebesa.
Če vse to premišljujemo, moramo
vzklikniti iz srca; Marija, res si
čudovita Mati božja in naša!

Da, v obeh tisočletjih izvrševa¬
nja materinskih dolžnosti do nas u-
bogih ljudi je bila Marija res obču¬
dovanja vredna.

Čudovito je vodila svete duše k
velikim delom čednosti, ljubezni do
Boga in usmiljenosti do sočloveka.
Celo tako daleč je šla, da je sama
navdušila sv. Petra Nolaska in po
njem ustanovila poseben red za od¬
kupovanje sužnjev iz mohamedanskih
rok. Le po njenem navdihovanju je
bilo mogoče, da so se tisoči mladih
mož zavezali s slovesno obljubo, da
bodo zbirali denar za odkup, da bo¬
do šli celo sami v sužnost, samo da
rešijo zasužnjene. Čudovita si, Ma¬
rija, naša Mati!

Se čudovitejši so bili načini in še
čudovitejša sredstva, s katerimi je
Marija vsa stoletja reševala duho¬
vne jetnike satanove, v hudobije in
zločine zakopane duše. Privedla jih
je do spokornega življenja in mnoge
do velike svetosti. Sele v nebesih

10

bomo mogli občudovati te neštevilne
trume in strme klicati: “Res si ču¬
dovita Mati človeštva, Marija ! ”

Čudovite so bile pomoči, ki jih
v teh stoletjih delila Marijina roka
sveti Cerkvi, narodom, deželam,
družinam in posameznikom v teža¬
vah, nevarnostih in trpljenju. Vsa
zemlja priča o tem, kdo more vse
to našteti? Ko razlagalec litanij ra¬
ziskuje o vsem tem, bi mogel samo
pri tem vzkliku napisati cele knjige,
ne le kratek članek. Pa bi še ne iz¬
črpal globine čudovitosti Marijine
kot božje Matere in Matere člove-

AVE MARIA
škega rodu. Kadar zakličemo v lita¬
nijah “Mati čudovita” in malo raz¬
mišljamo, nam postane jasno, kako
pravilen je ta vzklik. Koliko boga¬
stva božjih milosti do Marije in ko¬
liko bogastva Marijine ljubezni do
človeka vsebuje! Zato kar ponižno

Zato kar ponižno sklonimo glavo
v hvaležni ljubezni do Marije, pa
tudi v veliki ljubezni do dobrega
Odrešenika, ki nam jo je dal za Ma¬
ter - “Mater čudovito”. Še ti, dragi
bralec, zakliči iz srca;"Marija, bodi
Mati čudovita tudi meni !”

<3veto ognjišče krščan¬
ske družine se po božji volji
prižiga ob ognjišču Kristu¬
sovega oltarja. Pred oltar¬
jem si krščanska ženin in
nevesta izrečeta svoj "ho¬
čem" in si s tem podelita
zakrament sv.zakona. Kov
"večje potrjenje tega sve¬
tega dejanja"skleneta roke,
oddasta tudi zaročna prsta¬
na. Duhovnik ju dene na
oltar in ju blagoslovi s sle¬
dečo molitvijo:

"Blagoslovi, Gospod, ta
prstana, ki ju v Tvojem i-
menu blagoslavljamo; da
bosta tadva, ki ju bosta no¬
sila, ohranila med seboj
popolno zvestobo, ostala v
Tvojem miru in Tvoji volji
ter živela v vzajemni lju¬
bezni ."

Ko prstana še poškropi z
blagoslovljeno vodo, ju da

poročencema. Ženin nata¬
kne prstan nevesti, nevesta
pa ženinu na prstanec leve
roke.Medtem moli duhovnik
sledeče:"Vzemita prstan, ki
naj vaju vedno spominja, da
zvestobo, ki sta si jo zdaj
obljubila, do smrti ohrani¬

ta."

Poročna prstana naših
dragih staršev nas vse druži¬
ta, tudi tiste, ki lastnih po¬
ročnih prstanov nikdar ne
nosijo. O blaženem papežu
Piju X. pripovedujejo, da
je po posvečenju za škofa
ves vesel pokazal materi
svoj prstan rekoč: "Poglej,
draga mati, kako lep Ško¬
fovski prstan sem dobil!"

Mati pa dvigne roko in
pokaže sinu-škofu svoj po¬
ročni prstan ter reče: "Brez
tega poročnega prstana bi ti
nikoli ne dobil škofovskega".
Cerkev res blagoslavlja pr¬
stane tudi škofom in drugim
cerkvenim dostojanstveni¬
kom ter redovnicam pri več¬
nih obljubah. A teh prsta¬
nov ne bi bilo brez prstanov
vernih staršev.

V čem je torej vrednost

Januar 1952.

poročnega prstana? Za moža
in ženo je prstan svetal
spomin na veliki trenutek
izročitve in živ opomin k
zvestobi do smrti. Kako pri¬
praven je prstan sam po se¬
bi za tako nalogo! Kakor
droben oklep je, ki se trdno
prilega prstu: k zbranosti v
sebi kliče in k zvestobi do
sam sebe, k samoobvladan ju.
O, koliko je treba tega v
zakonskem življenju! Zlasti
v družini!

Ženin in nevesta si pr¬
stana natakneta drug druge¬
mu: kakor dva člena verige
sta, ki sta zvarjena, zlita v

nezlomljivo enoto. Koliko
take trdne povezanosti za¬
hteva življenje v zakonu
prav vsak danI

Svetal je prstan in dra¬
gocen. S svojo lepoto in
dragocenostjo spominja mo¬
ža in ženo na zakrament in
milost, ki sta jo prejela.Pač
lep spomin!

Še več kot spomin! Tudi
sveto znamenje je, zakra¬
mentalno, nekaj podobnega
kot svetinjica na vratu ali
rožni venec v žepu. Cerkev
ga je blagoslovila in ta bla¬
goslov se ga drži. Seveda
ne tako, kakor da bi bila v

11
prstanu odslej čarobna moč
zoper nezvestobo. Tako go¬
vore bajke o čarobnih zeli¬
ščih. Temveč tako, da Cer¬
kev pač s posebno skrbjo in
molitvijo spremlja ta dva,ki
blagoslovljena prstana nosi¬
ta. Prstan sam jima je po tej
molitvi Cerkve že neko za¬
gotovilo božjega blagoslova
in varstva. Obenem pa tudi
pravica, da vse to od Boga
smeta pričakovati ter si s
svojo molitvijo tudi bolj go¬
tovo izprosita.

Je torej čudno, če mož
in žena varujeta poročni pr¬
stan kot dragocen zaklad?

Prijateljem
ob obletnici
družinske
sreče - p.A.

V bojazni prespoštljivi sem ugibal prvi dan:
Kaj si mi, prstan? Ali prerok si mračan?
Mi govoriš o ječi in o hiši zatesnjeni,
o volji, ki v odvisnost in odvišnost se poleni?

Pa mi je Bog pomagal, da sem kmalu prepoznal,
da prstan ni obroč, ki me je zvezal, prikoval.
Bogastva mi je znak, domačnosti družine,
svedok presrečnih ur in sonca, ki ne sine

za goro sivo, kadar izgubljen oblak
po svodu smukne in zemljo s temo obšine. . .

Glej, še takrat, ko sonček nam za goro gre,
se meni dan ljubezni le prikaže in prične.

In če je prstan nam obroček, pa je vez srca,
dar svete milosti, prejet od samega Boga.
Obroček božji veže dom in srca zakonske trojice,
obroček snet naravnost z božje je Desnice.

P. Aleksander OFM

umevanje Jezusovega evangelija, nje¬
govo versko življenje! Razumeli bomo
molitev Cerkve za edinost in Marijin
poziv v Fatimi, razumeli bomo ime
“Marijin narod” tudi za Rusijo.

Ko prebiraš vrstice o Marijinem
češčenju Rusov, se ti zdi, da bereš
spomine slovenskega nabožnega pisa¬
telja o naši dragi domovini in njeni
veri v Bogorodico. Le poslušaj!

AVE MARIA

Marijin narod

Ruska cerkvica, ki so jo ob poti
na Vršič postavili ruski ujetniki.

^✓lovenci se ponašamo z nazi-

Znana Mrs. Doherty De Hueck piše:
Ko sem obiskala sloveči kraj Ma¬
rijinega prikazovanja v Fatimi, se

vom, da smo Marijin narod. S pono-

mi je srce raztrgalo v odločen sklep.

som in pravico: vsak naš hribček ji je
posvečen z belo cerkvico, vsaka cer¬
kev ima Marijin oltar, naši domovi so
bili vselej okrašeni z njeno podobo. In

Svetu naj podam lepše orise lica ru¬
skega naroda, ki je zaslužil toliko
pažnjo od strani Marije in je prav njej
posvečal toliko pobožnost v vseh dneh

slovenska srca so do ganotja razne¬
žena, kadar pobožnost dušo razgiba v
romarsko pesem Marijino. . .

A ni ta naziv samo nam lasten, kot
da bi bili samo mi posebni izvoljenci
Marijini. Drugi narodi jo prav tako
slave in ji čast pojo, ji darujejo živ¬
ljenje in s pesmijo izražajo vdanost
božji Porodnici. Med temi narodi je
morda Rusija prva. Kaj ni Marija
sama v prikazovanjih v Fatimi posve¬
tila prvo pažnjo in ljubezen ruskemu
rodu in ves svet pozvala, naj zanj mo¬
li ?

Dobro bi bilo, da bi kristjani po
svetu ne enačili ruskega naroda le z
imeni Lenin, Stalin, Malik,Višinski
in Molotov. Pričnimo res razumevati
Rusijo kot narod, njegovo veličje v
zgodovini rastočega krščanstva v
preteklih stoletjih, njegovo globoko

svoje zgodovine!

Pobožnost do Marije je baje prišla
v Rusiji do največjega razmaha, ko
jev devetem stoletju princezinja Olga
romala s severa Rusije prav do zlate
bizantinske prestolice Carigrada, da
je bila tam krščena.

Naj bo ta legenda resnična ali ne,
dejstvo je, da je prišla Bogorodica s
svojim Sinom Jezusom in ženinom v
Rusijo. Prišla je, da večno ostane z
narodom, ne le kot lastovka, ki se se¬
li v naše kraje samo v sončnih dneh.
Prevzela je ruska srca, da jim vlada
do konca dni. Mnogo je dežel, ki so
se posvetile Mariji; ni je pa morda
dežele, kjer bi ljudstvo tako prevze¬
lo Marijo kot Mater, kakor pri nas v
Rusiji. Ljubezen do nje je rastla z
rastjo narodovo. Zgodovina tega če-
ščenja se najbolj odraža v nazivih in

Januar 1 952.

13

imenih, ki jih je dal narod Mariji.
Kajti kamor koli je stopila ruska no¬
ga, je že bil odtis Marijine noge: v
ruskih mestih, vaseh, ruski grudi in
ruskih seliščih. Kjer koli se je rodu
kaj zgodilo, že je vstal kje ruski me¬
nih ali umetnik, da je s posebno iko¬
no - Marijino podobo - to povedal do¬
mu in svetu.

Odtod Marija Kazanska, Mati Če-
stohovska, Bogorodica Kijevska, Tver-
ska, Novgorodska. . . Za vsako sliko
je zgodovinsko ozadje, ki prav lahko
tekmuje s sliko in zgodbo fatimsko in
lurškd.

Bogorodica je izpolnila vsak ko¬
tiček ruskega doma in ruske zemlje.
Marija je krila ljudi in njihova živ¬
ljenja. Zgodovinarji in umetniki ne
morejo preko tega. Saj ni kraja, ve¬
likega ali majhnega, ni mesta tako
širokega ali vasi tako neznatne, da
bi ne imela Marijine kapelice, njene¬
ga spomenika, mejnika ali znamenja.

Ljubljenka je narodova.

Ljubljenka je, ker jo smatramo

za prejete dobrote naš narod vrača
globoko ljubezen z romanji na razne
kraje, kjer stoluje v različnih bazili¬
kah, kapelicah in oltarjih. Milostne
podobe služijo vernikom za duhovno
predstavo Matere božje.

Postili smo se, hodili bosi, v naj-
pristojnejši obleki, prepevaje svete
pesmi. Ruske Marijine litanije se
glase takole:

Zdrava Marija, Devica in Mati,
Jutranja zvezda in Posoda popolna .

Zdrava Marija, Bogorodica, Sve¬
tišče, kjer je bil Gospod Bog spočet.

Zdrava Marija., neoskrunjena in
čista Golobica svetega Duha.

Zdrava Marija, Mavrica in Luč¬
ka, iz katere je prisijalo Sonce pra¬
vice.

Zdrava Marija, Mati Boga, ki si
v telesu hranila Njega, ki je neizme¬
ren.

Zdrava Marija, božja Mati, ki ti
pastirčki pojo pesem češčenja in an¬
geli svirajo zvoke zahvale.

Zdrava Marija, po tebi je prišel

za Srednico milosti
božje. Kakor je Si¬
na božjega rodila,
tako ga daje znova
sleherniku, ki se mu
srce odpre za du¬
hovno bogastvo e-
vangeljskega prero-
jenja.

Tudi narodno je
Marija neizmerno
pospešila zastopnost
med deželami širne
Rusije. Saj so po
Marijinem češčenju
prišli Rusi do spo¬
znanja sosedov in
sorojakov. Pa to je
le malenkostna mi¬
lost, ki jo je Marija
izkazala narodu; u-
sluge in milosti, za
katere jo Rusi pro¬
simo, so legijon.
Njej pa v zahvalo

14

k nam Zmagovalec noči in pekla.

Zdrava Marija, Cvet veličastnega
vstajenja.

Zdrava Marija, Pomočnica sle¬
hernega kristjana na zemlji.

Zdrava Marija, kdo te more pre¬
ceniti , dovolj opevati in slaviti, o
blažena in poveličana Izvoljenka božja.

K slehernemu vzkliku odgovarjajo
romarji: Pozdravljamo te, Bogorodica !

Pred stoletji ji je narod nadel na¬
slov: Matka telesa Jezusovega. Kaj ni
s tem Rusija izrazila živo vero v res¬
nico, ki jo sveta Cerkev razlaga tako
živo po vsem svetu, nauk o mističnem
Telesu Kristusovem? Ta nauk je zapad
dolgo časa nosil zaklenjen v bojazni
pred luteransko krivo vero. Rusijo
protestantizem ni zadel in ji tega nauka
ni bilo treba skrivati.Niti za trenutek
ga ni izgubila. Kako bi ga neki mogla ?
Mati božja ni pustila, da bi ta svetinja
padla v jarek pozabe, saj je bistvo
naše vere.

Odseve te pobožnosti najdeš v
knjigi vsakega ruskega pisatelja, pa
naj bo Dostojevski, Tolstoj, Čehov. . .

Lakota po pravičnosti je najzna¬
čilnejša poteza ruskega naroda. V to¬
likih stoletjih je bil zatiran, pa ni
propal. Zapomni si moje besede: če¬
tudi je po krivdi razmer zašel v kri¬
vo vero komunizma, vstal bo, ker ga
Bogorodica varuje.

Pod vsakim krovom miglja lučka
pred podobo božje Porodnice. Vselej
v vzhodnem kotičku doma. Z vzhoda
prihaja sonc e.-Pri tej ikoni se živ¬
ljenje družine pričenja in jenja.

K tej podobi pripelje prvikrat že¬
nin svojo nevesto po Marijin blago¬
slov.

K tej podobi pripelje mož svojo
nosečo ženo, da Marija blagoslovi
tudi sad njenega telesa.

K tej podobi prineso novorojen¬
čka, da ga v misli na Marijo in pa
Betlehem posvete božjemu delovanju
milosti.

Pri tej podobi so se vselej sesta¬
jali k družinskemu posvetovanju. K

A VE MARIA
tej podobi pripeljejo otroka, da se v
šoli molitve nauči dvigati roke. K
Marijini ikoni poklekne mladenič, ki
gre po svetu, dekle ob odhodu na no¬
vo službeno mesto. Pred Marijo po¬
kleka popotnik, gospodar, hlapec in
dninar. Vsak po svoje izlije dušo in
poprosi varstva.

Pravijo, da Rusi ne poznajo po¬
božnosti rožnega venca. Saj ni res !
Poznamo jo, le v takem spoštovanju
jo imamo, da je dovoljena le redov¬
nikom in Čistim devicam po samo¬
stanih. Navadni ljudje smejo to po¬
božnost opravljati le z dovoljenjem
duhovnih voditeljev.

Stara navada pri nas je, da se v
oporoki spomnimo tudi Marije. Naj-
bogatejši, kakor najrevnejši. Zato so
bile ikone po romarskih cerkvah polne
dragih kamenjev in zlata. Kdor ni pre¬
mogel zlata in draguljev, pa je daro¬
val najlepše izdelke svojih rok, veze¬
nino in brokat. Če drugega ne, pa so
darovali sadje in cvetje.

Star ruski pozdrav: “Mir božji bo¬
di s teboj ! ” je bila dobrodošlica vsa¬
kemu gostu. In ko je ta odhajal, so
mu zaklicali: “Naj sinji plašč naše Go¬
spe krije in pokrije Tebe in Tvoje v
svojih milih gubah; ohrani naj Te zdra¬
vega! "

Marija preSinja bogočastno službo
Marija hodi skozi vso mašo in daritvi¬
jo Gospodovo. Marije se spominjamo,
ko molimo za mrtve; Marija nam je
prva v mislih, ko za žive prosimo da¬
rov.

Z Marijino podobo blagoslavljamo
sebe in druge. Oče družino, prijatelj
prijatelja, znanec znanca. Pred vsa¬
kim slovesom in vsako potjo napravi
oče križ z njo; pa naj gre otrok v šo¬
lo ali mati kam daleč na semenj in sin
na delo. Naj že bo kakršenkoli opra¬
vek, prične in konča se z blagoslovom
Marijine podobe.

Zdravamarija je najljubša moli¬
tvica Rusa. Mi ne poznamo drugega
dela:Sveta Marija. Angelov pozdrav
pa nam je znan in duši prirastel:

Januar 1 952.

Bogorodica, Deva, raduj sa. Bla-
godatnaja Marija, Gospod s toboju.
Blagoslovena ti v ženah, Blagosloven
plod čeva Tvoego. Amin.

Naj bi ta Bogorodica, ki nam je
tako k srcu prirastla, pokrila s svo¬
jim. sinjim plaščem ves svet, pred¬
vsem pa pripeljala ruski narod nazaj
k očetom. Saj ji je bil tako ljub.

Zato molim dan za dnem k njej,

15
ki ji je dal moj narod najlepša ime¬
na: Zaročnica svetega Duha, Mati
Očetove Besede. . .

Ali boste, prijatelji ameriški, z
mano vred pokleknili in te dni betle¬
hemske molili k Bogu, da nas vse bra¬
ni krive vere komunizma in reši Ru¬
sijo? —

Tako piše dobra ruska pisatelji¬
ca.

&va velika moja

cJvež jesenski veter je stresal
zadnje listje z dreves. Po peščeni
poti v clevelandskem parku je stopal
mož častitljivih, belih las. Ustavil se
je v slovenskem Kulturnem vrtu in
opazovel krvavordeče listje, ki je
otožno padalo na Baragov in Cankarjev
spomenik. Tiha žalost je legla na nje¬
gov obraz, ki so ga že krasile brazde
viharnega življenja.

Možu sem vedel ime. Bil je lju¬
bljanski vladika dr. Gregorij Rožman.
Uganil sem njegove misli: “Oj, tako
so padali slovenski fantje za naš ljubi
dom in pravico. Samo zlato sonce jih
je poslednjč poljubilo in božja ljubezen
jih je sprejela.. ”

Večerno sonce se je s poslednjimi
močmi krčevito oprijemalo Baragove
kamenite glave in srebrnobelih las
ljubljanskega škofa.

Urno sem potegnil fotografski apa¬
rat iz svoje torbe, da ne bi zamudil
prilike, ki se mi morda ne bo nudila
nikoli več. Ujel sem na filmski trak
prelepo sliko dveh velikih slovenskih
mož obenem: škofa Rožmana in Ba¬
rage.

Z ljubljanskim vladikom sva zavila
po stezi do Gregorčičeva spomenika.

“Nos je revežu odpadel, ” sem
dejal, ko sem opazil, da ima Simon
Gregorčič samo pol nosa. “Nemara
je spomenik iz cementa?"

“Iz živega kamna je, ’’ je trdil vla-
dika, “le otroci so si za igro izbrali
njegov nos in mu ga odbili. ”

Tako sem zvedel, kako je postal
pesnik Simon Gregorčič mučenik v
Clevelandu. Pri tem sem se spomnil
sfinge pri piramidah, ki so ji Napo¬
leonovi vojaki
tudi odbili nos,
ko so se vadili
v streljanju; le
Francozom te¬
ga ne smeš po¬
vedati, ker so
strahovito uža¬
ljeni.

Oster veter
je potegnil moč -
neje in listje ti¬
sočerih bajnih
barv je plesalo
po zraku, ko sva
z ljubljanskim
škofom odhaja¬
la iz Kulturnega
vrta.

Jože Luskar

,Tomaža Beck-
trinajstem stoletju

Rev.
orgai
nega
sto
škof

Celo redovnice so pomagale graditi jezove,
novembru Gornjo Italijo pustošila povodenj.

Zagrebški nadškof '°l 2 'i
Stepi nac po pet letnetT' 3 P orlJ
zapušča komunistični i e ^°
"Lepoglavno."

Stoletnico je obhajala tale
sestra, ki je ze 86 let v
samostanu. Morda je s
svojim dolgim redovnim
življenjem dosegla rekord
v zgodovini Cerkve.

Starodavna podoba angleškega škofa
eta, ki je pretrpel mučeništvo
Njegov praznik je 30. decembra.

lil


■ ...

Rev.Patrick Peyton, naš znani
organizator družinskega rož¬
nega venca, v pogovoru s staro¬
sto avstralskih š kotov, nad¬
škofom Mannixon..

Odlikovanje "Mati 1951." je v Singaporu prejela katoliška žena Lim Ah Kow.
Je mati devetih otrok.

Katoliški misijonar obiskuje črnce v državi Alabama,

Šolski otroci mesta Melbournea
(Avstralija) so v mestnem
stadionu napravili s procesijo
krasen živ rožni venec.

ebški nadškof '°l z 'i
nac po petletneir 3 P or u
šča komunistih i e ^°

>og lavno.”

A VE MARIA
Gospe", naj tu navedem eno najlep¬
ših njegovih pisem materi:

"Mati, pošljem Ti svoje vojaško
odlikovanje. Da ga boš obdržala in
čuvala kot moje skromno darilo, kot
znak moje hvaležnosti do Tebe. Iz¬
redno sem vesel, da ta znak lahko
poklonim Tebi. Zakaj Ti si zasluži¬
la, da nosiš odlikovanje za ono ve¬
liko in junaško vnemo in za premno¬
ge materine molitve, ki jih šepetaš.
Samo te Tvoje molitve so me napra¬
vile vrednega tega mojega odlikova¬
nja.

LJUBE GOSPE

Leo E. Lovasik (1921-1943.)
Prevedel P.Odilo OFM

/ e strani so _ < samo preprosto
pisana slika značaja, ki ga je vredno
spoznati. To sliko je zapustil ame¬
riški vojak svoji materi, ko je pre¬
življal zadnje leto svojega mladega
življenja. Te skromne vrste pokla¬
njamo javnosti kot darilo nebeški
Materi Mariji. Ona je tako visoko
odlikovala svojega častilca, da za¬
služi našo pozornost in občudovanje
zlasti s strani mladih ljudi naše do¬
be. Zakaj ravno mladini je Leon
svetel vzor plemenitega značaja in
pristne pobožnosti.

Leon še vedno govori živo po
svojih pismih materi, kateri je ra¬
zodeval svoje vzvišene ideale. Naj
bi nas njegov glas navduševal, da
bomo te ideale gojili tudi sami, da
bomo predvsem živeli po veri tako
zvesto, kakor je živel Leon Lovasik.
Naj bo njegov zgled zopet dokaz one¬
ga starega izreka; PO MARIJI K JE¬
ZUSU !

Da vam tega čudovitega fanta ta¬
koj pravilno predstavim in bo vsak
z večjim zanimanjem prebiral vrsti¬
ce pod naslovom “Vitez naše ljube

Mati, naj bo Tvoja glava sklo¬
njena v molitvi, toda Tvoje srce naj
bo ponosno in naj zaupa v dobrotno
previdnost božjo in v varstvo Devi¬
ce! V teh dveh zavetiščih se bova
vedno našla. ..”

Osebni vtisi

^^ajvečje človekovo delo je;
zgraditi svoj značaj. Najplemenitej¬
še delo božje je; napraviti svetnika.
Zanimivo je opazovati, kako je Leon
Lovasik, tehnični narednik ameriške
vojsk«, delal z roko v roki z Bogom,
Njegov cilj je bil; vzgojiti in izkle¬
sati se v značaj, postati vreden ime¬
na; vitez naše ljube Gospe.

Leon je bil rojen dne 13. novem¬
bra 1921. v Tarentumu, Pa. Osem
let je obiskoval katoliško šolo rojstne
župnije. Nato se je dalje izobraževal
v kolegiju očetovbožje besede (SVD,
Techny Fathers). Po končani srednji
šoli, ameriški High school, je ostal
dve leti doma. Delal je v topilnici
železa, da bi s svojim zaslužkom
pomagal siromašnim staršem. Me¬
seca julija 1942. je bil potrjen za

Januar 1952.

vojaka armade Združenih držav a-
meriških in dodeljen letalcem. V
službi domovine je padel 30.avgu¬
sta 1943.

Človek značaja je tisti, ki svoje
življenje uravnava po načelih, na¬
vadno pravimo: po principih. Na Le¬
onu ni bilo nič izrednega; morda to,
da je bil izredno srečne in dobre
narave ter plemenit v vsem svojem
obnašanju. Načela zglednega življe¬
nja so bila zasejana v njegovo dušo
v domači hiši, v šoli pri sestrah in
pri očetih misijonarjih. Mati ga  je
učila, kako naj ljubi Jezusa in Mari¬
jo. Učila ga je bolj z zgledom, ka¬
kor pa z besedo. Saj je vedela, da je
pri otroku veliko bolj važno to, kar
otrok vidi, kakor pa to, kar sliši.
Dobrodelnosti, premagovanja in lju¬
bezni do dolžnosti pa se je učil od
očeta, ki je bil vedno zvest tem
krepostim. Šolski vzgojitelji so sa¬
mo dopolnili, kar je bilo doma za¬
četo: zidali so na temelje, ki jih je
postavil krščanski dom.

Leonova pobožnost ni bila tiste
vrste, da bi odbijala. Nasprotno !
Navduševala je k posnemanju. Te
svoje pobožnosti ni hotel razkazova¬
ti, a bila je globoka in pristna in je
ni mogel skriti. Vsak je lahko spo¬
znal, da je imel fant pred seboj le
eno: ljubiti Boga po Mariji. Njegova
edina duhovna slabost je bila, da se
je predal Njej z vso ljubeznijo brez
pridržka, kakor se more le otrok
predati svoji materi. Bil bi rad ple¬
menit, prijazen in svet. Čutil pa je,
da tega ne bo nikdar dosegel, če ne
bo imel za kažipot Marijo in njenega
Sina. V vseh svojih malih pomanj¬
kljivostih življenja je kakor po na¬
ravnem nagonu takoj našel pot do
Materinega Srca. Takoj je bilo vse
v redu. Malokdaj je postal malodu-
šen. Saj je vedel, da ni vedno to ,
kar bi moral biti; stoodstotni značaj
pred Bogom in ljudmi. Toda prepri¬
čan je bil, da bo Marija prav vse
uredila in na njem popravila. Zanj

19
je bila Marija vedno preprosto -
Mati.

Ker je Marijo ljubil z otroško
preprostostjo in mladostnim ognjem,
je bila njegova najresnejša želja; jo
častiti in ljubiti. Vse je podžigalo
njegovo gorečnost in pobožnost do
nje. Njegovo zgledno življenje je bi¬
lo najvišje povračilo za Marijino
varstvo.

Po drugi strani pa Leon ni bil
človek, ki bi mu bila vaja v kreposti
vedno lahka. Bil je človek in pravi
otrok Amerike, pač kakor vsak drug
ameriški fant dvajsetih let. Toda ni
dopustil ugodja nasladi, ali neredno
hrepenel po bogastvu. Ni ga zape¬
ljala vaba po priljubljenosti, ki bi ga
ovirala na poti za ideali svetosti.
Kadar je bil postavljen pred vpra¬
šanje; ali čednost ali napaka, takrat
zanj mi bilo oklevanja. Brez strahu
je napravil to, kar mu je narekovala
vest in se ni oziral na posledice.
Leon je bil telovadec, športnik. Od
svoje mladosti se je udeleževal vseh
športnih prireditev in je celo nekaj
časa preživel na baseball farmi v
državi New York. Toda fant, ki je
imel za šport veselje in spretnost,
je z njim takoj prenehal, če mu je
prinesel borbo za čistost in moralno
poštenje. Ta igra zahteva res cele¬
ga moža. Leo je vedel, da je treba
veliko več napora in možatosti v
borbi z zlom, kakor pa pri igri z
žogo. Junak v igri za lep značaj ne
sliši ploskanja gledalcev, a deležen
je odobravanja nevidnih angelov in
neslišnih vzklikov Kristusa-Zmago¬
valca. Naš Leon si je globoko v sr¬
ce zapisal nesmrtne besede, ki jih
je Knute Rockne naslovil ameriški
mladini;“Bodi mož poštenosti, di¬
scipliniranega značaja, visokih ide¬
alov in gorečega poguma. Zaničuj
vse nizkotno in surovo! Bojuj se
častno in pridobi si čisto slavo brez¬
madežnega imena! ”

Ker je bil naš Leon vedno zdru¬
žen z brezmadežno Materjo, se je

20

s studom obračal stran od vsega
nizkotnega. Krepost čistosti je s
čudovito vnemo in ljubeznijo varo¬
val; njegov najhujši boj in največja
zmaga je bila, da si je v vseh vi¬
harjih mladosti ohranil nedolžnost.
Pot njegovega poznejšega življenja
ga je pripeljala v okolje, ki je bilo
vse kaj drugega kot varnost, kot za¬
vetje za svetlo pot mladosti. Toda
povsod ga je vodila Zvezda, ki se je
nanjo v viharjih oziral; Marija. Pod
njenim plaščem je iskal zavetja, ka¬
dar je poskušala zapeljiva moč sve¬
ta, mesa in pekla svoje spretnosti.
Če skuša moč me zapeljiva, si moja
misel - Ti, Marija . . . Pa na Kristusa
je mislil, ki je toliko za nas žrtvo¬
val. Pomagalo mu je tudi to, ker je
tolikokrat mislil na svojo dobro ma¬
ter in na svojega globoko vernega
očeta, o katerih je tolikokrat govo¬
ril, kako dobra, kako plemenita sta
bila. Kaj bi mama rekla, kako bi oče
mislil, če bi slišal kaj slabega o
meni? Ta misel je marsikateremu
mlademu človeku v veliko podporo,
kadar se mu maje pod nogami. Kako
vzgledno je svojim staršem poma¬
gal, kako jih je podpiral in nekoč se
je izrazil, da se res ne spominja, če
bi bil kdaj svoje starše razžalil in
bil nevljuden do njih. Ko je dorastel,
je bil samo “velik otrok” svojih
staršev, ,,a big boy'' kot pravi Ame-
rikanec. Med sedmimi otroki v dru¬
žini vsem najljubši.

Kar je bilo pri Leonu najbolj
vabljivo in privlačno, je bila nje¬
gova vljudnost in prijaznost. Da bi
ljudem bil na uslugo, je skoraj na
sam sebe pozabil. Toda nikoli ni
šel do lahkomiselnosti. Veselil se
je z drugimi, celo voditelj veselja
je bil v družbi. Radi svoje prirojene
šaljivosti in duhovitosti je bil vedno

AVE MARIA
v vsaki družbi zaželjen. Te poteze
značaja so ga napravile viteza,
gentlemena skozi in skozi, so mu
pridobile toliko spoštovanja in pri¬
vlačnosti, seveda pa tudi mnogo
prijateljev in znancev. Bil je pri
vsakem koraku mož.

Dve leti, predno je stopil k vo¬
jakom, je delal v železni topilnici in
je obiskoval trgovski tečaj. Ves pro¬
sti čas je posvetil Katoliški akciji.
Bil je predsednik cvetočega študij¬
skega kluba. Udeleževal se je vseh
aktivnosti pri domači fari in bil je
tudi voditelj pevskega zbora. Saj z
lepo pesmijo apostol najlažje pri¬
dobiva. Njegovo priljubljeno delo je
bilo, da je izbiral najboljše knjige
in članke v njih, izrezaval je iz ka¬
toliških časopisov dobre sestavke in
imel je lepo zbirko vsega tega, kar
je pri sestankih znal imenitno upo¬
rabiti. Lepota narave je imela pri
Leonu posebno moč. Gore, jezera,
gozdovi, ptiči, drevesa, cvetlice,
sončni vzhod in zahod, predvsem pa
zvezdnato nebo, po katerem je kar
roke stegal. Ves obraz mu je bil
nasmejan, ko je gledal zvezde. Vse
to je razlilo neki posebni čar v nje¬
govo dušo in jo je povzdigalo v mo¬
litvi k ljubljenemu Stvarniku.

Ko se je vežbal za vojaka, takrat
je Leon spoznal, kaj mu pomeni ve¬
ra. Vojak je glede verskega življe¬
nja in udejstvovanja navadno pri-
puščen popolnoma samemu sebi.
Vojaško življenje je bilo za Leona
nekaka preizkušnja njegove vere in
prepričanja. Ostal je zvest vsem
svojim katoliškim dolžnostim tudi
kot vojak. Večkrat je bila velikanska
žrtev, da je lahko vsak teden opravil
sv. spoved, da je šel k maši in k sv.
obhajilu. Ce je bilo mogoče, je šel
v cerkev tudi ob delavnikih, v ne-

* fMLese&iL  KOMen motitve, *

POSLUŠNOST CERKVENEMU VODSTVU

Januar 1 952.

deljo pa gotovo. Večkrat med dne¬
vom.je Leon včasih sredi dela obrnil
svoje misli proti nebu in je opravil
kratko molitev. Večkrat je poiskal
uro časa ter je šel v gozd, ki jih je
v Pennsylvaniji toliko, ter se je tam
v katedrali narave pogovarjal z
Bogom in Marijo. Ponoči je več¬
krat sedel pri odprtem oknu, gledal
nebo, posuto z zvezdami, ter je ob¬
čudoval veličastvo božje v stvarstvu
in takrat ni nikdar opustil pozdrava
nebeški Zvezdi Mariji.

Pobožnosti svetega rožnega ven¬
ca ni noben dan opustil, četudi je bil
včasih zelo zaposlen. Večkrat ga je
molil v letalu visoko v zraku. Ne
vem, kaj je lepše; rožni venec v
fantovih rokah, ali fant z rožnim
vencem v roki?

Leon je bil ves srečen, če se
mu je ponudila prilika, da je smel

21
streči pri sveti maši ali peti na ko¬
ru. To pa predvsem zato, da je mo¬
gel tako javno pokazati svoje versko
prepričanje. Ko je bil pozneje kot
vojak vodja barake, je večkrat dejal
svojim katoliškim tovarišem, kako
strahopetno bi bilo, če bi se kdo
sramoval zjutraj in zvečer poklekni¬
ti ob postelji in brez ozira na druge
opraviti molitve. Svoje fante je or¬
ganiziral, da so šli vsako nedeljo k
maši in pogosto k zakramentom. Ve¬
liko fantov je pridobil za katoliške
dolžnosti. Celo protestantski prija¬
telji so šli z njim k nedeljski katoli¬
ški službi božji. Več jih je poučil v
katoliški veri in jih sam pripravil
za sveti krst. Leon je bil tisti, ki je
svojemu bombniku dal ime “Devica
mogočna” in na najbolj vidnem me¬
stu letala pritrdil čudodelno svetinjo
Brezmadežne. Dalje prihodnjič

betlehemska legenda

eti Jeronim je na stara leta preživljal sveti večer v Betlehemu.

Zamaknjen v dogodke Zveličarj evega rojstva je zagledal v jaslicah Dete
Jezusa. Božje Dete je stegovalo ročice proti njemu in mu sladko zašepe —
talo: “Jeronim, s čim me boš obdaroval za rojstni dan?”

Jeronim se je vprašanja razveselil. Hitro je odgovoril: “Jezus, s svojo
učenostjo! ”

Dete se mu je nasmejalo in reklo: “Čemu mi bo tvoja učenost, saj
sem sam ustvaril vsemirje in mu dal zakone ? ! ”

Jeronim je pomislil in dejal: “Gospod, pa sprejmi mojo ponižnost!”
“Čemu mi bo tvoja ponižnost, ko mi v strahu služijo zbori angelov?”
Sveti Jeronim je zopet premišljeval in vesel vzkliknil: “Gospod, pa
šprejmi vso ljubezen mojega srca! Večjega daru pa res nimam zate!”

Jezus pa je odkimal z glavico: “ Tudi tvoje ljubezni ne potrebujem. Saj
me ljubi nebeški Oče. ”

Jeronim je žalostno umolknil.

Jezušček se mu je nasmehnil in dejal: “Jeronim, kar si našteval, si
prejel od mene. Daj mi nekaj svojega! - Daj mi svoje grehe! To bo
najlepši dar moji božji ljubezni, saj sem zato prišel na svet, da ljudem
odvzamem grehe in jih uničim. . . ”

Sveti Jeronim, se je ponižno sklonil in jokaje odgovoril: “Jezušček,da¬
rujem ti svoje grehe!. . . ” Dr.lvo Česnik

22

AVE MARIA

časa

Naj bi
smehljaj
družini
ne zamrl!

.azporoka je velika rana

^.nošnje

človeške družbe, rak, ki uničuje družino

in gloda tako na temelju človeštva. Ta
strašna bolezen izpodjeda korenine, po

katerih priteka človeški družbi življenje.

V družino samo prinaša razporoka ne¬
stalnost in strah pred bodočnostjo . Obenem
pa podpira lahkomiselno sklepanje zakon¬
skih zvez ter odpira na široko vrata ne¬
zvestobi .

Namesto sreče, ki jo obeta, prinaša
v večini slučajev le nesrečo in gorje.Sta¬
tistično je dokazano, da konča svoje živ¬
ljenje s samomorom dosti več razporočenih
kot pa poročenih ljudi. Dnevno časopisje
je polno teh žalostnih novic; Oče je za¬
pustil družino, mati ne more preživljati
otrok in zastrupi s plinom sebe in malčke.
Drugje zbeži mati, oče si požene kroglo
v glavo. ..

Otroci so z razporoko oropani naj-
dražjega, kar imajo na svetu: doma in pa
ljubezni svojih staršev. Oropani so prave
družinske vzgoje, ki je brez skupnega de¬
la obeh roditeljev pomanjkljiva in eno¬
stranska. Zato taki ubogi otroci rastejo
kot divja drevesca. Mnogi izmed njih prav
kmalu zaidejo na pot hudobije in zločina.
V Franciji je bilo na primer leta 1936. iz¬
ročenih mladinskim sodiščem nič manj kot
10.897 mladoletnih zločincev. Leta 1945.
je število poskočilo na 22.531, leto po¬
zneje pa na 31 .600. Od vseh mladih zlo¬
čincev je bilo 80 % otrok razporočenih
staršev. In podobne razmere vladajo po

vseh državah, kjer je razporoka postavno
dovoljena.

Katoliška Cerkev ne pozna razporoke.
Drži se natančno nauka Kristusovega:"Kar
je Bog združil, tega naj človek ne loči!"
Le v izrednih slučajih dovoli Cerkev tako-
zvano ločitev: da gresta mož in žena na¬
razen, a še vedno ostaneta prava zakonca
in si morata ohraniti zakonsko zvestobo .
Druge veroizpovedi, posebno protestant¬
ske, so glede razporoke zelo popustljive ,
kar jim zelo pomaga pri pridobivanju no¬
vih "vernikov". Na splošno je razporoka
dovoljena in vpeljana po vseh komunisti¬
čnih, protestantskih in versko mešanih dr¬
žavah. Ponekod uzakonijo razporoko prav
iz sovraštva do katoliške Cerkve. Žal ta¬
ke države prepozno uvidevajo, da so s
tem največ škodi le - sebi...

Veliko propagando za razporoko dela¬
jo hote ali nehote časopisi in revije, ki
prinašajo kot zanimivost dneva poročila o
razporokah raznih filmskih "zvezd" in ob¬
javljajo njih slike. Naravnost vaba za
razporoko pa so razne filmske slike, ki
naravnost na zločinski način prikazujejo
ločitev iz neznatnih vzrokov: zaradi žen¬
skega plašča, katerega barva možu ni po-
volji, ali zaradi moževega smrčanja pono¬
či... Vsak vzrok je dober in vsak doka¬
zuje samo to, da današnji svet sploh pojma
nima, kaj in čemu je zakon. Veliko bolj
vzgojno in za državo ter družbo bolj ko¬
ristno bi bilo, če bi časopisi prinašali po¬
ročila in objavljali slike o gorju razbitih
družin. Ko bi seznanjali bralce o nesreči
zanemarjenih, za očetovsko ter materino
ljubezen ogoljufanih otrok.

Vzajemno se moramo truditi in delati
na to, da vrnemo zakonski zvezi prvotno
svetost in nerazdružljivost. V tem je ena
glavnih poti do boljših časov.

P.O.

Imena mi
najslajša so;

Jezus,
Marija,
Jožef. . .

Januar 1952.

23

Da bodo vsi eno...

obožni ameriški kristjani
mnogo dajo na devetdnevne pobožno¬
sti. Vse mogoče devetdnevnice ima¬
mo. Naše cerkve so polne ob no ve¬
nah na čast sv. Judi Tadeju, Žalost¬
ni Materi božji, sv.Mali Tereziji,
na čast drugim svetnikom in patro-
nom poedinih fara. Prosijo za vse
mogoče dobrote in usluge božje na
priprošnjo poveličanih in svetih
nebeških posredovalcev.

Kaj pa, ko bi pobožni verniki
toliko gorečnost pokazali tudi ob
priliki, ko sveti oče sam kliče na
molitveno osmino, ko nas sam Kri¬
stusov namestnik vabi, naj se zdru¬
žimo k molitvi za najlepši in naj-
nesebičnejši namen?

Kdaj pa je pozval krščanstvo na
to skupno molitev? In v kakšen na¬
men ?

Od 18. do 25. januarja traja ta
molitvena osmina po naročilu sve¬
tega očeta. Molimo pa naj za ze¬
dinjenje cerkva, zlasti za vr¬
nitev vzhodnih kristjanov k Petrovi
skali.

Ne le sedanji papež Pij XII. , že
njegovi predniki so nam priporočali
molitveno osmino. Leon XIII. je bil
med njimi najbolj
navdušen za ta gore¬
či apostolat. Imeno¬
val ga je “veliki mi¬
sijon naših dni”. Mo¬
lili naj bi v s i , da bi
vsi kristjani postali
ENO v Kristusu in
Njegovem namestni¬
ku, svetem očetu.

Mnogi se priprav-

Rusko-katoliško
kapela v Rimu
(Collegium Russicum)

Ijajo na dni, ko bo železna zavesa
pretrgana in bodo naši vzhodni brat-'
je z odprtimi srci čakali, da jim
pošljemo duhovnikov z veselim o-
znanilom o ljubezni in Kristusovem
miru. Končno je le od Boga odvisno,
kdaj se bo ta zavesa sovraštva po¬
drla. Če bomo čakali na ljudi, ki
sede pri raznih konferencah, bo -
mo čakali zastonj. Bogu pa take že¬
lje le z molitvijo naročavamo, z
Njim se le v molitvi pomenimo. In
tu prosimo poleg tega za duhovno
dobroto, ki nam jo more dati le On.

Zato v januarju na kolena! Srca
dvignimo k prošnji, da Bog sam str¬
ga zaveso, ki zakriva bratsko deže¬
lo; da sam vzame mreno raz ruskih
oči, da vidijo pravo luč.

Prosili bomo s tem tudi za dru¬
go veliko milost, da bi tudi nam Bog
oči in srca odprl. Zakaj le preveč¬
krat smo te brate na vzhodu gledali
kot izgnance in gobavce, ki smo jim
dolžni samo pomilovanje, nič dru¬
gega. Odtrgali so se od nas, ne ma¬
rajo naše mize in našega krova, pa
naj zdaj zmrzujejo v zimi odpada in
zakrknjenosti! Tako smo mislili ve¬
likokrat. Dalje na strani 31 !

24

fjne 8. decembra so
bili posvečeni tri¬
je ameriški novomašni-
ki. Nič nenavadnega, bo¬
ste rekli. In vendar je.
Saj so bili vsi trije taki
“mladeniči”, da se je
celo najmlajši že srečal
z Abrahamom.

Najstarejši je 77-le-
tni P. Marion Esterman
OSB, prej trgovec in pa
odvetnik v Cincinnatiju.
Drugi je 71-letni Rev.
Robert T. Bapst, prej
nadzornik vseh mestnih
šol v Buffalo, N. Y. Mož
je učenjak na polju kla¬
sičnih jezikov. Tretji in
najmlajši pa je Rev. Max
Jordan, prej časnikar
za ameriško radijsko
družbo NBC. Zdaj je v
Evropi kot časnikar ka¬
toliške agencije NCWC
News Service.

Amerika povsod do¬
sega rekorde. Celo pri
starosti novomašnikov.

Cvicarski znanstve-

** nik A. Sonti je na -
pravil Statistiko o loče¬
nih zakonih. Po njegovih
številkah je prišlo v USA
leta 1930. na en milijon
zakonov 1530 ločitev. V

letu 1940. je število po¬
skočilo na 1896, do leta
1948. pa že na 2531. V
našem letu je številka
skoraj za 400 večja. . .

Koliko in kakšnih
družinskih žaloiger in
solza te številke skri¬
vajo, pa Statistika ne
pove. Kaj je svet nare¬
dil iz božje zamisli za¬
kona !

^kopuh je umiral in
tožil duhovniku, ki
je stal ob postelji: “Ah,
kako žalostno je to, da
denarja ne morem vzeti
s seboj v večnost!. . . ”

“Ne, s seboj ga ne
morete vzeti, "mu pravi
duhovnik. “Toda lahko
ga pošljete v večnost že
pred sabo. Ko boste pri¬
šli tja, ga boste našli. ”

Skopuh je bil ves iz
sebe: “Kaj je res? Po-
vejte, gospod, kako se
vendar to naredi?”

“Čisto lahko in pre¬
prosto, ” odvrne duhov¬
nik. “Oblecite nagega
siromaka, obujte bose¬
ga berača, nasitite in
napojite lačne, ogrejte
premrzle, pomagajte
misijonarjem, odkupite
poganskega otroka. . . Če
daste revežu vbogajme,

A VE MARIA
položite dar v nevidno
roko Gospodovo. Ona pa
shrani denar in ga nalo¬
ži za vas v nebeški ban¬
ki na visoke obresti. Tu
vam ne bo šel v izgubo,
kakor ste se tolikokrat
bali v svojem zemskem
življenju. . . ”

Kaj je dejal bogatin
potem, pa zgodba ne po¬
ve. Morda je le še na¬
šel milost in Čas nalo¬
žiti svoje bogastvo v
nebeški banki. In mi?

y?^meriške radijske
postaje kar tekmu¬
jejo med sabo, katera
bo nudila poslušalcem
lepši božični program.
In to vsako leto ves de¬
cember. Ali si morete
predstavljati, da bi vse
te postaje eno leto ob¬
molknile z božičnimi
sporedi ?

Tako se dogaja že
vsa zadnja leta v komu¬
nističnih državah in tu¬
di v ruski coni Nemčije.
Rdeči generalni inten¬
dant je kar javno raz¬
glasil, da tudi letos ne
bo v radiu domačih bo¬
žičnih pesmi, ampak le
prenos moskovske pri¬
reditve v čast “Jelke” -
ki je nadomestek za kr¬
ščansko božično smre¬
čico. . .

Ubogi ljudje, ki jim
še božičnih pesmi ne
privoščijo !

asopisi zadnje čase
poročajo, kako ki¬
tajski komunisti od tuj¬
cev izsiljavajo denar.
Posebno od amerikan-
skihdržavljanov. Mnogi

Januar 1952.

so že pisali v Ameriko
svojim sorodnikom:“Le¬
po prosim, pošljite mi
toliko in toliko dolarjev,
drugače me bodo komu¬
nisti zaprli, mučili, u-
strelili. . . ” Zdaj komu¬
nisti zahtevajo denarno
odkupnino za ameriške¬
ga misijonarja, škofa
Adolfa Paschanga, M.M.
Trikrat je že pisal svo¬
jim redovnim pre.dstoj-
nikom: “Okrajni komuni¬
stični uradniki me zelo
mučijo. Prvič so zahte¬
vali $ 44. 000, zdaj so
vsoto znižali za polovi¬
co. . . ’’

Katoliška Cerkev ne
odkupava svojih misijo¬
narjev. Saj se komuni¬
sti ne zadovoljijo s pr¬
vo pošiljko, ampak iz -
siljavajo vedno nove in
višje vsote. Mnogi a-
meriški državljani na
Kitajskem so izgubili že
celo premoženje, pa jih
na koncu še niso izpu¬
stili. . .

Komunizem je stra¬
šna zver. Samo laž in
nasilje ga držita pokon¬
ci. Kako dolgo še ? !

(^d velemest nosi pri
najvišjem številu
ločencev zastavo - San
Francisco. Na 100.000
meščanov pride 36. 3 %
ločenih oseb. Žalostno,
a resnično zlo našega
časa.

Drezbožnež seje po¬
smehoval vernemu
sosedu: “To boš razo¬
čaran, ko boš na drugem
svetu videl, da so nebe¬
sa le prazna bajka!” Ta

pa mu je mirno odgovo¬
ril: “Ti boš šele razo¬
čaran, ti! Saj boš šele
v peklu spoznal, da pe¬
kel le ni prazna bajka!”
Kateri od obeh bo bolj
brez strahu umiral?

J*itu mora postajati
vroče, da je od¬

stopil tako daleč in iz¬
pustil na dolgoletno ječo
obsojenega zagrebškega
nadškofa Al. Stepinca.
Volk bi se svetu le rad
pokazal v ovčjem kožu¬
hu. Rad bi vsem dokazal
svojo širokogrudnost, da
“pušča na svobodo kri¬
vega zločinca”. Čudno,
da so med okupacijo ce¬
lo komunistične tajne
radijske postaje oddaja¬
le Stepinčeve govore za
pravice svojega naroda.
In čudno, da so nacisti
trikrat zahtevali od Ri¬
ma, da nadškofa odsta¬
vi, ker napada njihovo
postopanje. Edini ško¬
fov “zločin" je, da ne
soglaša s komunistični¬
mi zločini. In to jedo-
volj velika stvar, da
pride v mili domovini
eden pred ljudsko sodi¬
šče in je označen za“ko-
laboratorja”.

Chicaški“Daily News”
je prinesel poročilo, da
je tudi po mnenju ame¬
riškega poslanika v Be¬
ogradu nadškof kriv. A
beograjski poslanik ni-
ka, da bi kdaj izrazil

časnikarjem svoje ose¬
bno mnenje.Torej so le
njegove besede o mne -
nju jugoslovanske komu¬
nistične vlade obrnili
nanj in jih razglasili
ameriški javnosti. Lep
dokaz, da ima komuni¬
zem tudi v USA svoje
vnete pristaše, ki jih
ljubezen ameriških ka¬
toličanov domučeniške-
ga škofa draži. Radi bi
jo zmanjšali z neres¬
ničnimi vestmi, toda laž
ima kratke noge.

Babilonski katoliški
patriarh Jožef VIL
Ghanima je bil sprejet
v iraški senat kot pred¬
stavnik katoličanov. Je
nadpastir 200. 000 kal-
dejskih katoličanov, do-
čim je v Iraku ostalo
prebivalstvo večinoma
muslimansko.

£veti oče je podelil
poseben blagoslov
vsem tistim družinam,
ki skupno pristopajo k
svetemu obhajilu. Kakor
so skupno pri jedi doma,
naj bodo še pri duhovni!

MESEČNI
MISIJONSKI NAMEN

Za duhovno in gmotno
pomoč Koreji

26

/viarquettska katedrala v snegu
(Lemont, Baragov park)

L
E
M

N
T
S
K

ODMEVI

AVE MARIA
kako smešno pove. . .

P. Martin pa tudi še
zdaj v zimi ne da miru
tam v svojem kraljestvu
okoli lurške votline. Po
nesreči je prijel za ta-
koimenovani strupeni
bršljan, ki mu je pošte¬
no zagodel. Cel teden
je bil tako zabuhel, kot
bi ga sredi zime opika¬
lo dvajset čebel.

“Ti pikon!” je dejal
p. John, “jaz sem pa res
mislil, da znajo samo
čebele človeka tako zre¬
diti ! ’’

P. John se jezi na če¬
bele, ker spe in ne mo¬
rejo pikati. Rad bi jih
nastavil na svojo nogo,
po kateri ga že nekaj
časa taka revma muči,
“da bi samo čebelji pik
pomagal”.

V decembru je moral

^»/ožični prazniki so
za nami. Kar prehitro
so minili. A je menda
že res,da je lepih dni hi¬
tro konec, žalostni se
pa vlečejo kot bi ne i-
meli konca. Ali ni tako?

Lemontski frančiška¬
ni smo prejeli mnogo
božičnih in novoletnih
voščil, predstojništvo
kakor uprava Ave Ma¬
rije. Vsem se tu iskre¬
no zahvaljujemo za po¬
zornost in jim želimo v
novem letu obilo sre -
če. In ne pozabijo naj
na Lemont! Na svidenje
poleti pri Mariji Poma¬
gaj !

v bolnišnico br. Akurzij,
dobro znan vsem dolgo¬
letnim romarjem. Srce
mu je začelo nagajati .
Pa je br. Akurzij kljub
vsemu vedno dobre vo¬
lje inpripravljen za ša¬
lo. Navadno bolj on obi¬
skovalce zabava kot pa
obiskovalci njega.

Do datuma, ko smo
končali januarsko šte¬
vilko, je še vedno na
zdravljenju v Jolietu, 111.
(^St. Joseph’s Hospital).
Želimo pa mu skorajšnji
povratek med nas. ~ Ce
ga bodo bolniške strež¬
nice sploh pustile do¬
mov. Menda se prička¬
jo med sabo, katera mu
bo stregla, ker vedno

Mrs. Horbeck iz Ar-
ga, Illinois, nam je za
Marijin oltar darovala
prt. Iskrena zahvala in
Marija naj ji povrne!

Rev. Dr.Franc Jaklič
je v Argentini ( Južna
Amerika) napisal novo
knjigo “Friderik Bara¬
ga”. Je to predelana in
izboljšana izdaja živ¬
ljenjepisa, ki ga je pred
leti izdala Mohorjeva
družba. Knjiga je lepo
pisana, bogata slik in
lepo opremljena - zares
vredna, da pride v vsa¬
ko slovensko hišo. Je
lep dokaz, da Slovenci
po širnem svetu nočemo
pozabiti na našega ve¬
likega rojaka in oltar-

Januar 1 952.

27

nega kandidata.

Knjiga stane trdo ve¬
zana $ 3, v usnje veza¬
na pa $ 4. Dobite jo v
Slovenski pisarni v Cle¬
velandu (611 6 Glas s Ave.
Cleveland 3, Ohio). Vsa¬
ki družini jo toplo pri¬
poročamo !

Delo v Romarskem
domu kljub zimi in pa
mrazu napreduje. Su¬
rovo obdelane stene bo¬
do lepo očiščene, da bo
v sobicah prijetno.

P. Pij ima dosti de¬
la z okni, ki so bili do¬
slej tudi samo napol iz¬
delani.

Tako bo za romarje
prihodnjega leta zopet
marsikaj novega. Če
nam seveda ne bo prej
zmanjkalo darov Pet-
dolarskega kluba. . .

Kakor vidite, smo z
novim letnikom začeli
objavljati življenjepis
ameriškega fanta slo¬
vaških staršev, ki je v
zadnji vojni žrvoval za
domovino svoje mlado
življenje. Upam, da bo
s tem ustreženo vsem
bralcem, posebno pa še
mamicam, ki imajo pri
vojakih svoje sinove.

Je prav, da pridejo
enkrat v našem listu na
vrsto tudi fantje. Leon
Lovasik je bil res fant
od fare in nas bo lahko
veliko naučil.

Prevod nam je dovo¬
lil Leonov brat, ki je
redovnik, P. Lavrencij
Lovasik SVD in živi v
Girardu, Pa. On nam bo

oskrbel tudi slike, ki
bodo poživile zanimiv
življenjepis.

Ko bi Vas vprašal,
kdaj je prišel k nam na
ameriške Brezje zadnji
romar leta 1951., bi go¬
tovo ne vedeli odgovo¬
riti. Ne mislim namreč
naše stalne obiskovalce
iz Chicaga ali bližine,
ampak pravega romar¬
ja, ki pride res samo k
Mariji.

Naš zadnji romar je
bila - Clevelandčanka,
Miss Olga Jalovec, ki
je prišla k Mariji Po¬
magaj dne 15. decem¬

bra. Vsa dolga pot v
snegu, v snegu tudi naš
lemontski griček, ki je
imel ta dan 18 stopnij
pod ničlo. Toda roma-
rica je bila pri nas lani
in je hotela biti tudi le¬
tos. Do decembra ni u-
tegnila zaradi dela, pa
je izrabila zadnji me¬
sec, da je kljub zimi
obiskala Brezje.

Marija je te požrtvo¬
valnosti gotovo vesela
in je ne bo pozabila. Za
nas pa' je lep dokaz, da
so ameriške Brezje res
slovenskim izseljencem
k srcu prirastle. Kdor
jih obišče enkrat, ga

Slovenska
cerkvica
v snegu

jMoliv p [(atečat

28

AVE MARIA

leto za letom kar samo
vleče pred oltar Marije
Pomagaj.

voščil k sv. Štefanu na¬
mesto k sv. Juriju, naj
nam p. Jožef oprosti. Mi
smo tiskarskemu škratu

polju katoliškega tiska.
Obenem ga je glavni od¬
bor pooblastil, da zbe¬
re oddelek slovenskih

Sto številko smo do¬
bili tudi nov napis za
priljubljeni Zapeček. Je
delo istega umetnika kot
je bil prejšnji, Arh.Du¬
šana Svetliča iz Milwau-
keja, Wis. Vam je všeč?
Kaj niste imeli tako ris¬
bo doma na prtu v bog¬
kovem kotu? Le spomni¬
te se, da je res !

G. Svetliču iskrena
zahvala za uslugo !

Tiskarski škrat ni¬
koli ne počiva. Tudi v
naši tiskarni včasih ka¬
ko ureže. V november-
ski številki je pri Le-
montskih odmevih pre¬
stavil p. Jožefa Cagra-
na OFM iz Johnstowna
k sv. Štefanu v Chicago.
V resnici pa je p. Jože¬
fovo novo službeno me¬
sto naša chicaška fara

že navili uro.

V Koledarju je po
pomoti zopet izpadlo ne¬
kaj imen slovenskih du¬
hovnikov v USA. Pripi¬
šite k imeniku še tele:

Rev. Franc Koretič
(1415 E. Broad St. Co-
lumbus, Ohio),

Rev. Roman Mala¬
vašič (416 North Chi¬
cago St. Joliet, Illinois).

Rev. Dušan Okorn
(St. Joseph’s Orphan Ho¬
me, Helena, Mont. ).

Če smo po pomoti
prezrli še koga, prosi¬
mo oproščenja. Naj se
nam oglasi in bomo po¬
moto radi popravili.

Enako velja za vse,
ki so med tem spreme¬
nili naslov.

katoliških pisateljev, ki
doslej v tej organizaciji
še niso zastopani.
Tako je p. Kazimir prvi
iz našega naroda, ki je
dosegel to čast. In po
pravici. Ko bi mogli
zbrati vse, kar je mož
v teku let napisal in iz¬
dal, bi se čudili. In ko
bi mogli spoznati vse
dobro, ki je preko nje¬
govega veščega peresa
prihajalo v človeška sr¬
ca, bi bili še bolj pre¬
senečeni. Moči pisane
besede se je p. Kazimir
vselej zavedal in z njo
je izvršil neizmerno
delo, ki ga more popla¬
čati le Bog.

K priznanju “Galeri¬
je živečih katoliških pi¬
sateljev” p. Kazimirju
iz srca čestitamo in mu
želimo, da bi še veliko

sv. Jurija.

Če je zaradi našepo-

Kakor

ste brali že v

lepega napisal. Le pero
v roke in seveda pipico

v usta, brez katere ne
gre! Saj je bila najbrž
dolga leta p. Kazimir-
jeva prijateljica, ko je
ob poznih večernih urah
še pisal in so drugi že
vsi spali. . .

Dne 19. januarja je
obletnica smrti našega
rojaka Friderika Bara¬
ga. Zato ameriški Slo¬
venci že več let praznu¬
jemo mesec januar kot
BARAGOV MESEC, zad¬
njo januarsko nedeljo pa
še posebej posvetimo
njemu. Tako tudi letos !
Ne pozabite ! ! !

mote prišlo kaj božičnih

“Ameriški domovini”, je
postal oče našega komi¬
sariata in ustanovitelj
lista “Ave Maria”, p. Ka¬
zimir Zakrajšek OFM,
član svetovne organi¬
zacije katoliških pisa¬
teljev. “The Gallery of
Living Catholic Authors”
ga je sprejela med svo¬
je člane za njegove ne¬
precenljive zasluge na,

TORONTO, Ont. Kanada - Piše Mr.
Stane Pleško: Dobil sem prvo številko
Ave Marije. Vsebina je tako lepa, da
me je sram, da na list nisem naro¬
čen. Za to številko iskren “Bog pla¬
čaj ! ”, za drugo leto me pa že lahko
pišete kot rednega naročnika.

MILWAUKEE, Wis. -PišeMary
Grivetz; Moja hčerka je bila tako ze¬
lo srečna, da je dobila med z le-
montskega medenega piknika. Prav
iskrena zahvala: vse smo lepo pre¬
jeli in za Zahvalni dan sem prvikrat
spekla medeno potico. Bila je tako
dobra, da so me vsi spraševali, kaj
sem dala noter. Z veseljem sem po¬
vedala vsakemu, da med iz naših
dragih ameriških Brezij.

Se enkrat: Bog plačaj vsem, po¬
sebno pa čebelarju p. Johnu. Tudi
njemu in vsem Lemontčanom želim
za praznike obilo medenih potic !

SAN FRANCISCO, Calif. - Pošilja
Agnes Markovich: Kadar preberem
ljubi list Ave Maria, ga vselej nesem
svoji nečakinji, ki je prišla predlan¬
skim semkaj s svojim možem. Oba
sta bila v kampu v Nemčiji. Ko je do¬
bila ono številko, ki ima sliko Vaših
patrov- avstralskih misijonarjev, je
kar poskočila. Kar solze so ji prišle
v oči. S p. Klavdijem so bili skupaj
v taborišču in ni vedela, da je zdaj
tako daleč in zopet po taboriščih. Ona

in mož želita obema patroma obilo
sreče, kjer koli bosta pastirovala!

DENVER, Colo. - Piše Rt. Rev. John
Judnič: Pošiljam Vam $ 5 za Vaš Ko¬
ledar 1952. , ki sem ga v redu pre¬
jel. P. urednik je napravil z njim
Slovencem mnogo užitka, saj jim je
dal s Koledarjem mnogo zanimivih
člankov. Zlasti o Frideriku Baragi
prebiram z največjim veseljem.

Vsi prisrčno pozdravljeni!

CLEVELAND, Ohio - Piše Mary
Kajfez; Tu pošiljam naročnino za na¬
še prelepo glasilo Ave Marija, ki sem
ga naročila na moji nikdar pozabljeni
romarski poti v Lemont. To romanje
je bilo zame prvo, zdaj pa prosim
Marijo Pomagaj, da bi ne bilo tudi
zadnje. Ne morem pozabiti, kaj vse
sem na ameriških Brezjah doživela.
Lepota kraja, prijaznost varuhov Ma¬
rijinega svetišča, postrežba v Domu. . .
Vsakemu, kdor še ni bil v Lemontu,
svetujem samo to: Enkrat samkrat naj
ga obišče, pa ga bo vsako leto kar sr¬
ce samo vleklo k Mariji Pomagaj !

Gospod urednik, le večkrat objavite
v listu kako sliko Vašega blagoslov¬
ljenega kraja! Poleti pa nasvidenje!

JANUAR JE BARAGOV MESECI
NE POZABI MOLITI ZA NJEGOVO
BEATIFIKACIJOI PRIPOROČAJ SE
FRIDERIKU BARAGU!

30

AVE MARIA

PET-DOLARSKI KLUB
BARAGOVEGA DOMA

Frank JUNC, Hanipshire,lll.
Frances JALOVEC, Argo,lil.
Frances PIRŠ, Cleveland,Ohio
Justina VOLARIČ, Greenwood,V, is.
V. & S. KOLENKO, Chicago,III.
Julia TOMŠIČ, Cleveland,Ohio
Johana KNAUS, Chicago,!II.

N.N., Milwaukee,Wis.
John KRŽAN, Argo, III.

Frances STARR, Vrinthrop Harbor,lll.

HOLLYWOOD, Calif. - Pošilja
Miss Frances Levstik: Moja iskrena
zahvala, da ste objavili pismo s proš¬
njo g. župnika iz Loškega potoka za
cerkveno obleko. Zdaj pa že lahko
napišem imena vseh, ki so do 8. de¬
cembra na moj naslov poslali pri¬
spevek: Mrs. Frances Tomšič, Stra-
bane, Pa. $ 2; Mrs. Joe Rus (po br.
Antoninu) $ 5; Neimenovana $ 9. 35;
Mrs.Mary Mrack, Ely, Minn. $5;
Mrs. Antonia Struna (po br. Antoni¬
nu) $ 5; Mrs. Jenny Skornshek, Hib-
bing, Minn $3; Marija Smith $ 2, 50;
Marija Košir, High Bridge, Wisu. $
2. 50. - Fr. A; Pavel SDB (St. John B.
School, Calif. ) pa je daroval razne
stvari, ki bodo prišle g. župniku go¬
tovo prav.

Vsem prijaznim darovalcem se v
imenu loškopotoške fare iskreno za¬
hvaljujem. Bom vse potrebno naku¬
pila in v redu poslala.

HAYDOCK, Anglija - Piše Ber¬
nard Britovšek: Že delj časa spre¬
jemam Vaš cenjeni list in čutim dol¬
žnost, da se Vam za redno pošiljanje
iz srca zahvalim. Ave Marijo zelo či¬
slam, saj je edini katoliški list, ki mi
pride v roke.

Upam in želim, da bom še nadalje
deležen Vaše ljubeznivosti.

Uredništvo in vse bralce “Ave Ma¬
rije” prisrčno pozdravljam!

EUCLID , Ohio - Piše Mary Gom-
bach: Koledar tako lepo opisuje trno¬
vo pot slovenskega škofa Friderika
Baraga. Res velike žrtve so imeli in
še imajo misijonarji pri svojem mi¬
sijonskem delu. Slovenci se moramo
bolj zavzeti, da bi bil Baraga čim prej
na oltarju!

In potem oni dolgi članek o Sveti
Gori pri Gorici! Ker mi je tam okoli
vse znano, sem še z večjim zanima¬
njem prebirala zgodovino. Tudi stari
klošter v Solkanu mi je znan. Bil je
last gospoda Mozetiča iz Solkana. Pa
to je bilo že pred prvo svetovno voj¬
no, zdaj pa je gotovo že spet vse dru¬
gače.

Nam Primorcem je Sveta Gora
najbolj priljubljena božja pot. Zato bi
se morali zlasti mi zanimati za njeno
zgodovino in širiti Koledar 1952. Že
dvakrat je bila cerkev porušena, že
dvakrat je morala Marija bežati. Pa
danes cerkev spet stoji in Marija spet
kraljuje in blagoslavlja slovenski tr¬
peči narod. . .

CLEVELAND, Ohio - Piše Frances
Marolt: pošiljam Vam en dolar za
“Baraga Bulletin”, ki ga izdajate v
Lemontu vsake tri mesece. Bog daj,
da bi bil naš rojak res kmalu prištet
med blažene. Zdi se mi, da se vse
premalo zatekamo k Baragu in ga po¬
sebno Slovenci premalo prosimo, da

Januar 1 952.

31

bi nas uslišal. Jaz sem se mu pri¬
poročila, ko sem se poškodovala pri
hudem padcu. Vse je kazalo, da bom
morala v bolnišnico, pa se je le obr¬
nilo na bolje. Zahvaliti se imam Ba¬
ragovi priprošnji.

MILWAUKEE, Wis. - Piše Rudi Ko¬
tar: Letošnje moje romanje v Lemont
je moralo izostati, toplo pa se Vam
zahvaljujem za verski list Ave Maria.
Je bogat mesečnik in res čisto slo¬
venski. Vselej me razveseli, kadar
ga dobim v roke.

Zahvaljujem se Mariji Pomagaj za
varstvo moje družine v domovini.

EUCLID, Chio - pošilja Ana Voj e:
Javno se zahvaljujem Mariji Pomagaj
za pomoč v moji bolezni in prilagam
dar za njen oltar.

CLEVELAND, Ohio - Piše Karoli¬
na Gulich: Prvič se oglašam v Vašem
in našem listu Ave Maria. Saj je res
naš. Posebno za nas stare ljudi, ki
nimamo nič drugega na svetu. Ko bi
nam vzeli še Ave Marijo, bi pa ne
mogli več živeti.

Lemont sem že obiskala in ga ne
bom nikoli več pozabila. Tam se po¬
čutiš res srečen.

MASPETH, N. Y. - Piše George No¬
vosel; Naznanjam Vam, da sem prejel
Koledar. Ko sem ga dobil v roke, sem
dejal sam pri sebi; “Bomo videli, če
je tak, kakršnega so obljubili in niso

v Lemontu pozabili, da obljuba dela
dolg!” Pa sem se kmalu prepričal, da
sem slabo sodil. Koledar je res za¬
nimiv. In v njem so pravi slovenski
starodavni vremenski pregovori. Ta¬
ko bo zdaj Koledar vedno na moji mi¬
zi, da bom vreme opazoval. Naši
stari očetje so vedno prerokovali,
kakšno vreme in letino bodo imeli.
Čas jih je naučil in so uganili.

Bog Vam blagoslovi Vaše truda-
polno delo, ameriški Slovenci Vam
ga ne moremo poplačati !

Prejeli smo v objavo sledeči dopis:

VELIK USPEH so dosegli hrvaški
tretjeredniki v Ameriki.

Septembra meseca so čč. očetje
tretjeredniki, ki oskrbujejo župnije v
Pittsburghu, Mili vale-u in McKee špor¬
tu, odprli nov dom. In sicer študij -
sko hišo za hrvaške mlade -
niče v Wa shingtonu, D. C. (1357,
Monroe St. ). Prvi upravitelj novega
doma je preč. o. Dr. Teodor Baduri-
na.

Mnogi naši prijatelji so začeli kot
pridne čebelice zbirati milodare za
vzdrževanje hrvaških sinov v našem
domu. Zato priporočamo to veliko
ustanovo tudi vsem ameriškim Hrva¬
tom - naročnikom slovenske Ave Ma¬
rije.

Zdaj zopet izhaja naš hrvaški list
Ave Marija, ki je bil ustavljen zaradi
urednikove bolezni.

Hvaležni Rev. Ante Nižic T. O. R.

Nadaljevanje s strani 23:

Ker smo tako malo storili za te
brate v duhovnem oziru, bi morali
zdaj toliko raje polagati zanje proš¬
nje pred božji prestol. Zlasti po
posredovanju Fatimske Marije, ki
ji je Rusija zelo pri srcu. Saj je ve¬
dela povedati tako upapolne besede
o tej deželi, od katere zavisi sreča
vsega človeštva, kakor zdaj njen
komunizem grozi vsemu svetu.

Molitvena propaganda je najbolj
uspešna in zato bolj na mestu kot
vsaka druga. V molitvi za Rusijo se
pokažeš res kristjana.

Od 18. do 25. januarja naj bi to¬
rej ves katoliški svet predstavljal
eno samo roko, dvignjeno k molitvi !
Naj nam Gospod kaj kmalu pokloni
najlepši dar novega miru in novega
dneva: zedinjenje vseh vzhodnih
kristjanov v Petrovo skalo!

32

AVE MARIA

LIGA SLOVENSKIH KATOLIŠKIH
AMERIKANCEV v Chicagu prav lepo
deluje; zasluga vzajemnega dela sta¬
rih in novih naseljencev. Njen pred¬
sednik je Mr. Frank Vavpotič.

Ligini sestanki so vsako zadnjo so¬
boto v mesecu ob sedmi uri zvečer v
prostorih pod cerkvijo sv. Štefana. Prav
vsi chicaški Slovenci ste vabljeni, da
se jih udeležite in tako mesec za me¬
secem zasledujete Ligino delovanje.

Chicaška Liga nas je razveselila
že nekajkrati z lepimi in domačimi
predstavami. Videli smo šaljivo igro
“Pri belem konjičku” in dramo “Rev¬
ček Andrejček”. Dne 24. decembra je
priredila Liga žalno komemoracijo za
padlimi slovenskimi žrtvami komuni¬
zma, dne 1. decembra pa je na Li¬
gino povabilo prišel med nas sam sve¬
ti škof Miklavž in nam poleg daril pri¬
nesel mnogo prijetne zabave.

Zdaj je Liga ustanovila posebni
dramatski odsek, ki bo skozi vse leto
skrbel za predstave v dvorani Sv. Šte¬
fana. Odsek vodi dr. Erman. Prvi na¬
stop v novem letu bo naša domača
Finžgarjeva igra “Divji lovec", ki jo
bodo igrali dne 13. januarja. Ne poza¬
bite se je udeležiti!

Chicaški Slovenci želimo svoji Ligi
še mnogo lepih uspehov!

PISMO IZ SLOVENIJE:

. . . Mi živimo v težkih razmerah.
Gotovo berete v časopisih, a živeti v
vsem tem, je vse drugače in nemo¬
goče popisati. Četudi nam daste pol
Amerike, se za nas položaj ne bo iz¬
boljšal. Za nas pravim, kajti vsi, ki
so na stolčkih, imajo vsega dovolj. . .

Zdaj je nastala draginja, da vse
obupava. Beg čez mejo je postal že
množičen in so zdaj z novimi težkimi
ukrepi nastopili proti vsakemu po¬
skusu zapustiti “milo” domovino. Be¬
žijo pa zdaj tudi tisti, pred katerimi
ste leta 1945. drugi bežali. Morda se
še s katerimi srečate.

Vas zanima naš verski položaj ?
Naša “svododa" je res velika. Zdaj
se je poostrila silna gonja proti na¬
šemu škofu. Vsi se bojimo, da bo
bogoslovje razpuščeno in priključeno
drugim študentovskim domovom, da
se bodo potem v njem vzgajali “ljud¬
ski duhovniki”. Od novomaŠnikov no¬
ben ni imel nove maše doma. In ne¬
kateri so prišli vsi pretepeni iz svo¬
jih prvih kaplanskih mest nazaj v
Ljubljano. Verouk je zdaj dovoljen,a
načrtno tako oviran, da je skoraj ne¬
mogoč. Karmelsko cerkev so morali
podirati tudi obsojeni duhovniki. Ču¬
dovita je pot križa. Molite za nas!

Antonia STUBER, Cleveland,Ohio
John KOLBEZEN, San Francisco,Calif
Frank KRANJC, Cleveland,Ohio
Terezija ZUPANČIČ,Rockdale,IIL
Anna NOSAN,Ely,Minn.

Frank GORUP, Cleveland,Ohio
Marija PRISTAVEC, Conemaugh,Pa.
Clara JEGLIČ, Long lsland,N.Y.
Katarina KOSTELC, Steelton,Pa„
Anna BRANKOVICH, Melrose Park,IIL
Frances PENGAL, Ely,Minn.

ZAHVALJUJEJO se
lemontski Mariji Pomagaj ,
presv. Srcu Jezusovemu in
Marijinemu, sv. Judu Tadeju,
sv. Antonu, sv. Mari ji Goretti
in Je nekaterim svetnikom:
Pavla Pustotnik,Frances Star¬
man,Mary Zore,Pavla MuJič,
Katarina Brodarick, J . Mar¬
tinčič, Lucija Kalan, J.F.,
Frank Smole, J.Robetz, Ger-
truda Intihar.

'DOBROTNIKOM BOG POVRNI

ZA LUČKE: Po  $2.50: A.Ostrelich; po $2: M.
Krasovich, J.Stajerk, A.Goste, J.Ferlin, L.Petelin,
A.Jakovic, M.Poppish, L.Snyder, L.Jurjevec Sr.,
M.&J.Levar; po $1.50: M.Shiffrer, L.Zaletel, A.
Sega, U.Polanz, D.Ferra, Mr. Mrs. J. Prišel; po
$1.25: V.Pogačnik; po $1: M.Ciuha, F.Fink, J.
Kalcich, J.Adamič, J.Rejc, C.Gradishar, M.Buko-
vec, J.Bradac, M.Intihar, A.Godec, A.Zadnik, M.
Kompare, R.Bombach, J.Mivsek, P.Strnad, P.
Cemazar, A.Knauss, A.Krec, G.Horvat, A.Mozina,

J.Velic, M.Skully, I.Oberstar, M.Stalick, J.Kržan,
Mrs.J.Zuzek, N.N., A.Jerman, J.Saletel, Mrs.M.
Selak, F.Kastigar, F.Brodnik, H.Podpadec, M.
Cekada, R.Zalek, A.Oratch, J.Klobuchar, J.Cankar,
M.Klobuchar, M.Rebek, M.Barbis, J.Intihar, Mrs.
J.Petrincic; po .75$: A.Kozlevčar; po .60$: S.
Podgornick; po .50$: F.Ramovsek, M.Seitz, C.
Avsec, M.Benich, M.Narobe, J.Paulick, M.Poje,
M.Veselich, M.Boh, M.Zakrajsek, M.Dragoman,
G.Urbas, I.Christ, H.Papesh, B.Škofič, A.&R.
Chuchnik, Mrs. J.Sustarsich, A.Kočevar, M.Hlad,
M.Slanovich, Mr.Mrs.J.Patrick, J.Novak, M.Moritz,
R.Glavan, M.Smole, R.Lamsek, Mrs.F.Susnik,
M.Kalcich, M.Pevic, F.Malečkar, C.Krize, Mrs.

F.Culik, M.Babich, C.Malesich, M.Azman, M.Zelle,
Mrs.Strubel, M.Prepadnik, C.Tomažič, A.Vancas,

F. Mislej, A.Mulich, A.Lorber, A.Hochevar, M.
Ortar, P.Rogelj, M.Smith, B.Skofic, J.Mismas,
A.Tomšič, M.Oblak, C.Barboric, F.Krebelj, J.
Konda, Miklavcich, M.Lovretic; po .20$: M.Bizjak,
M.Bizjak; po .10$: M.Smrekar.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $100: J.Potokar;
po $50: P.Cemazar; po $25: J.Dobravc; po $6.50:
A.Zokal; po $6: F.Fink; po $5: J.Mivec, M.Dre-
shar, A.Korošec, A.Klepač, J.Petelin; po $4:
Mrs.M.Stiglitz; po $3: M.Kocevar, Mrs.A.Ostre-
lich, J.&M.Levar, A.Zorman; po $2.50: M.Bulich;
po $2: J.Kalcich, J.Legan, J.Gustinčič, D.Pet-
kovich, z  M.Mihelich, G.Gregorich; po $1.50: M.

Vavpotič, P.Laurich, L.Mladic, F.Kovacic, G.

Sheffler; po $1.25: Mrs.Papež; po $1: J.Moren,
C.Golinar, A.Mulich, F.Kamin, M.Slanovich, H.

Golichnik, T.Hren, Dr.V.Mersol, T.Susnik, J.

Ortar, A.Oratch, C.Strauss, J.Cankar, F.Žnidaršič;
po .75: M.Radocaj; po .50$: A.Mutz, J.Kosmrl,
J.Stopar, D.Petrcol, S.Cukale, F.Matkovič, S.
Zerdin, A.Ogric, V.Kolenko, Z.Zeman, M.Yenc.

DAR LISTU: Po $4: F.Nahtigal; po $3: Rev.J.
Novak, Rev.A.Vuksinic, J.Cankar; po $2.50: Rev.

J. Celesnik, Rev.E.Hodnik; po $1.50: J.Krumber-
ger; po $1: J.Cvar, M.Lipovec, M.Oberstar, V.
Stančič, M.Asseg, K.Petrovcic; po .50$: Mr.M.
Kresovich, F.Valencie, M.Ulcher, M.Sattler, A.
Kogovšek, C.Cukale, J.Zupan, J.Dobravc, A.
Jerman, B.Zankar; po .25$: M.Kozaglav, J.Plut,

K. Spreltzer, A.Molk, E.Gobec; po .15$: A.Molk.

ZA NOVEMBERSKE MAŠE: Po $15: A.Zupancic;
po $5: M.Ciuha; po $4: M.Sraj, F.Vidmar; po $3:

G. Gradishar, Mrs. J.Rogel; po $2: M.Hochevar,
Papež Fara., T.Kerkoch, M.Gerbeck, M.T.Ulcher,
Mr.Mrs.J.Champa; po $1: F.Bambich, A.Vancas,
M.Stimac, F.Kamin, N.N..

Mrs.A.Glasi, M.Hauptman, J.Fraus, A.Drolc, F.
Brezovar, J.Zupee, F.Škufca, H.Fonda, J.Bergles,
M.Roseman, F.Ciglar, M.Petrič, J.Per, kfrs.J .
Shiltz, T.Jevnik, M.Tancek, J.Sustarsic, A.Šuštar,
J.Miks, J.Zabukovec, J.Skerl, P.Kokal, A.Ribnikar,

H. Wefaer, J.Gliver, F.Barley, Mrs.Hribljan, J.
Gerjol, F.Turk, l/ks.Mrena,F.Grecoric, A.Pelcic,
A.Zakrajšek, F.Krlzisnik, G.Pugel, Mrs.K.Judnich,
T.Luzar, K.Jerlic, M.Vidmar, Mr.Mrs.J.Patric ,

J. Repes, M.Dragan, L.Pancar, A.Habian, M.
Hajdinjak, A.Ličan, L.Lindič, J.Plut, K.Petrov-
cich, M.Povshe, A.Kobal, T.Broyan, M.Rojc, V.
Breznik, A.Jackopin, A.Madric, J.Jarc, A.Kozjek,

K. Triller, M.Mohorko, J.Siric, Mrs.V.Ambrose, M.
Gorše, J.Barbes, S.Intihar, M.Kobe, P.Golobic,
M.Judnic, T.Ivansek, Mrs.M.Verdev, A.Sain, M.
Lautar, J.Hribar, J.Bovitz, J.Hočevar, M.Slanovich,
J.Meserko, J.Godec, M.Balkovatz, J.Selan, M.
Tolar, J.Janežič, J.Furlan, F.Shebek, M.Zore ,

E. Ule, M.Mrak, F.Petrich, F .Suhadolnik, Mrs.J.
Jelencic, C.Pobega, J.Stefanic, J.Belaj, J.Vidmar,

L. Korenchan, F.Struna, A.Arko, P.Stimach, M.
Dezelan, F.Suhadolnik, V.Pogačnik, M.Oblak, M.
Prince, M.Klemencic, F.Turk, F.Novak, A.Jerman,

F. Roitz, E.Kovačič, F.Perovsek, B.Bayuk, K.
Stuller, M.Dreshar, C.Kucic, L.Dolinsek, C.
Rihtarsic, M.Betchie, J.Sustarsic, T.Klemen, J.
Strojan, T.Stariha, M.Mihelic, Mr.Mrs. J.Polanshek,
Mrs.F.Gosar, A.Križanič, R.Bahor, K.Pirc, A.
Stepanich, Mrs.B.Omahne,- A.Smrekar, Mrs.J.Rogel,
Mrs.M.Erchul, A.Brula, A.Grze: e, R.Pozlep, J.
Perusek, M.Hraster, A.Stimetc, M.Zagar, M.Ober¬
star, J.Stimec, F.Kokal, G.Muhic, M.Spehar, H.
Kraucur, F.Bučar, E.Srsa, T.Karger, J.Poje, S.
Cupic, M.Hudolin, M.Pirc, A.Pintar, A.Andolsek,
D.Surman, J.Lozar, J.Petkovšek, F. Jenko, M.
Sodec, A.Novak, J.Dedek, R.Lamsek, F.Košir,
C.Gulich, J.Mohar, M.Prah, J.Svetina, M.Stanonik,
J.Benkshe, F.Muha, J.Beljan, Androjna Farm, R.
Šircelj, M.Kutin, C.Butala, M.Barle, A.Xeller, J.
Kmet, M.Cekada, R.Urbančič, F.Skubic, Mrs.M.
Oblak, Mrs.N.J.Vranicar, L.Ancelj, A.Hočevar,
F.Erlach, N.N., M.Erzen, P.Krzisnik, J.Kosten,

M. Ferencak, K.Warsek, A.Oratch, J.Sustarsich,
A.Ivec, A.Mozina, J.Fraus; po .90$: M.Hribernik;
po .50$: M.Pevic, M.Bahor, T.Migvar, M.Anzic;
po .30$: C.Ruzich.

ZA SV.MAŠE: Po $30: M.Murech; po $18: J.Mihe-
lic; po $16: G.Laurich; po $15: L.Snyder; po $11:
M.F.Kobal; po $10: J.Mihelič, L.Mesnig, G.Lau¬
rich, A.Udovich, Mrs.B.Skofic; po $9: F.Svecnikar;
po $7.50: M.Mikula; po $7: C.Fischer, J.Lipersich;
po $6.50: J.Govednik; po $6: P.Arko, F.Starr, P.
Laurich, G.Laurich, Mrs.J.Skufca, Miss M.Koporc;
po $5: Mrs.R.Lobdell, A.Pozar, J.Saletel, M. :
Selak, V.Lopič, I.Scinkovec, M.Matekel, I.Ober- I
star, K.Malesich, A.Jeglich, K.Ercul, A.Androjna, I
J.Petrič, F.Jalovec, A.Peterlin, J.Rems, M.Madic,
A.Intihar, A.Ostrelich, M.Pristow, J.Fidel, A.
Miholic, C.Madic, M.Krainz; po $4.50: S.Slejko;
po $4: M.Govednik, F.Kastigar, J.Mihelich, M.
Furar, G.Mlakar, J.Konda, J.Cankar, M.Princic,
T.Savle, M.Mivsek, J.Mihelich, F.Pengal, F.

Fink, P.Cemazar, J.Gustinčič, J.Kozel; po $3:

R. Zalek, Mrs.T.Arko, J.Gliver, M.J.Lasich, A.
Bole, F.Brodnik, Mrs. J.Majhin, K.Zupancic, L.
Petelin, S.Barley, M.Klobucar, L.Kalan, M.Cekada;
po $2.50: V.Lavrič, C.Žalec; po $2: A.Malensek,
M.Kos, F.Starr, M.Sodac, A.Skedel, Mrs.C.Bar-
boric, Mr.Mrs. L. Pavšek, J.Velic, J.Tancik, A.
Cukjati, M.Bizjak, A.Dovecer, L.Kalan, Mrs.G.
Adlesic, S.S.M., M.Lunder, M.Muniza, F.Cerar,

H.Balazic, H.Mortl, R.Bombach, P.Strnad, F.
Tolar, C.Golinar, M.Pirs, A.Prijatelj, H.Mozina,
A.Kostelic, C.Gradishar, M.Tursic, J.Mravintz,

S. Sega, M.Skerjanc; po $1.50: L.Zagar, J.Fojs,
A.Glavach, A.Berce, J.Kosmach, J.Mikolič, J.
Škrabe, L.Seliskar, J.Ovnick, M.Zelle, R.Zalek,
A.Mutz, M.Jaglic, F.Shega; po $1: L.Korenchan,
M. Gr um, M.Lavsh, M.Stibler, M.Petrick, J.Gercelj,
F.Lekan, L.Avsec, M.Svigel, M.Zelle, S.Forti,
A.Stupnik, h/ks.Klančar, M.Zore, T.Centa, A.Mu¬
lich, A.Boyance, F.Kamin, A.Zadnik, J.Pritekel.

jutru na novega leta dan posten
kristjan napravi sklepe, ki jih je svojemu
učencu zapisal dober, vesten učitelj:

Nobenega jutra brez prisrčne mo¬
litve I

Nobenega dela brez dobrega namena!

Nobenega križa brez vdanega potr¬
pljenja!

Nobene zabave brez misli na Boga!

Nobene žalitve brez hitrega odpuščanja!

Nobenega greha brez ponižnega kesanja!

nooolctni
sklepi

Nobene slabosti pri drugih brez mile sodbe!

Nobene besede brez čiste resnice in odkritosrčne ljubezni!

Nobenega dejanja iz sovraštva in z zavestjo krivice!

Nobenega večera brez izpraševanja vesti in zahvale dobremu Bogu!

Ravnaj se po tem, pa bo vsak tvoj dan gotovo "dober dan" in vsak tvoj večer
resnično "dober večer"! In vsi tvoji dnevi bodo z zlatimi črkami zapisani v večni
knjigi življenja!

Za sv.maše (preostalo od zadnjega meseca):
po $4: Mrs.A^kala, F.Kukman, J.Frast, J.Sko-
rensek, J.Pistotnik, M.Klucevsek, F.Kukman, G.
Urbas, Mr.Mrs.L.Volk, F.Ulcar, F.Pajk, J.Menart,
M.Novosel, M.Somrak, A.Orehek, E.Ule, C.Boncha,
F.Lovšin, F.Korenchan, Mrs.A.Tomec, B.Evans,
A.Novak, P.Cemazar, M.Gainer, M.Boh, ivrs.
Grdina, J.struna, J.Repes, F.Shebenik, M.Debe-
lak, J.Gerjol, jjStrunge, J.struna, M.Rangus, F.
Jalovec, Jelencic, M.Fortuna, F.Sterle, P.Jehar,
po $3: R.Markel, L.Starc, F.Sifilgoj, J.Petrina,
Mrs.&egorash, Mrs.F.Lavrich, J.Krumberger, J.
Kersman, M.Volkar, B.Naglich, Mrs.Surjan, J.
Dedek, A.Boldin, J.Dobravc, F.Gartner, J.Zupin,

M. Karsnik, T.Zortz, Mlss M.Malovrh, J.Tegelj, J.
Pauc, M.Sveder, Mrs.M.Struna, M.Zaletel, A.Molk,
K.Mandel, A.Sasek, R.Serazin, D.Hudolin, M.Sivic,
F.Krebelj, M.Sebenik, A.Kozjek, Mrs.G.Bokal, A.
Kočevar, M.Stariha, F.Maleckar, U.Lovsin, M.
Zupančič, U.Taucar, M.Tavcar, K.Novak, M.Kofar,

N. Haffner, A.Zupancic, M.Tomsha, F.Drenik, M.
Anzic, M^ajovic, J.Chacata, F .S tac k, M.Sivic;
po $2.50: F.Holst; po $2: P.Kotzian, Mrs.LMajnick,
M.Perusek, Mrs.M.Benich, J.Grdina, M.Bartkovic,
P.Zainer, M.Simcic, S.Ursic, I£ercar, K.Merkolja,
M.Mlinar, M^krbina, Dragoman M., A.Codermas,
M.Erbeznik, P.Pustotnik, J.Skufca, M.Malensek,
J.Petric, M.Zajc, M.Perko, Mrs.Kodela, p.Dolenc,
M.Perusek, R.Zotler, M.Kochevar, J.Tursic, M.
Persa, M.Ambrose, A.Tome, M.Petelin, Mr.Mrs.
M.Brezar, M.Hochevar, A.Hochevar, E.Bottari,
J.Cankar, A.Rakovec, A.Kosec, M.Rafold, F.
Drašler, F.Marolt, M.Klep, F.Sokach, T.Delnos,
M.Hlad, A.Malovasic, Mr.A.Ferk, J.Fajfer, W.
Wackerlin, F.Oblak, R.Usnik, C.Pristopec, L.
Gregorčič, M.Povshe, LBuh, M.Moritz, J.Robert,
J.Horvat, A.Rozman, A.Sustar, j.Bostjancic, M.
Sivic, M.Drobnich, J.Primozich, JJSvetina, R.
Šircelj, R.Glavan, Mrs.F.Susnik, J.Ponikvar, J.

Petkovšek, L.Hren, j.Pavlakovich, M.Zagar, T.
Kodrič, M.Bizjak, N.N., Mrs.M.Gregorash, Mrs.
Murn, A.Moonich, M.Furar, R.Kaszynski, M.Mutz,
A.Novak, M.Koncilija, F^vecnikar, j.Loushin,
po $1.50: M.Poje, M.Pevic, M^ivic, Mrs.J.Sustar-
sich, F.Intihar; po $1: Muhic, Papež, Mrs.F.Zagar,
R.Gorjanc, M.Thuma, M.Gustin, F.Zbasnik, M.
Kalcich, F.Mavec, J.Znidarsic, A.Trepal, F.
Bittence, A.Zajc, J. Kamnikar, R.Lamsek, J.Novak,
F.Tagel, B.Gerzin, Androjna Fam., L.Simonelic,
M.Zore, J.Glivar, F.Barly, A.Pristov, j.Vidrich,
P.Zerboglia,Sr., A.Novak, A.Bencin, F.Kavc, N.
Gregoras, A .Štiglic, Mr.V.Ambrose, M. Gorše, S.
Intihar, M.Lautar, j.Bovitz, F.Gerchman, Mr.pirc,
A.Šušteršič, J.Belaj, J.Zupan, A.Majerle, F.Mavec,
A.M., J.pintar, M.Koželj, U.Mesec, Mrs.J.Basa,
F.Zakrajsek, Mr.Mrs.J.Tushar, A.Shega, G.Misjak,
J.Toplikar, LChrist, A.Antolich, Mrs.J.Shiltz,
T.Centa, S.Seljak, M.Pritekel, F.Hodnik, N.N.,
M.Zakrajsek, M.Marincic, L.Trontel, A.Oratch,
Mrs.J.Loushin, T.Sfiligoj, M.Seitz, M.Polajnar,
A.Peterlin, M.Proses, A.Hocevar, A.Susnik, M.
Kozaglav, J.Pinter, M.Govednik, M.Ortar, P.
Podgornik, J.Koritnik, Mrs.j.Kocjancic, F.Suha-
dolnik, A.Horvat, LKorosich, J.Novak, M.Asseg,
J.Gosich, A.Dobrec, M.Bolka, F.Sokach, J.krum-
berger, A.Tomšič, K.Germovsek.M.Oblak, F.
Laurich, M.Zore, A.Vogrič, M.Musič.

ZA ROMARSKI DOM: Po $5: J.Krzan, F.Starr.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $3: Rev.A.Vuksinic;
po $2.50: A.Tomazich; po $2: Mrs.F.Ivančič; po
$1: F.Lekan, T.Jordan; po .50$: J.Gustinčič.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po $20: Mrs.
M.Kessler, K.Spreitzer; po $10: M.Kocman, U.
Jerina, M.J.Lasich, F.Furlan; po $1: A.Papež,
J.Papež, F.Gradisar; po .50$: Mrs.Hrvat.