52 Poročilo IZVESTJE 10 • 2013 V pričujoči rubriki želimo opozoriti na vse- bino revij, ki v italijanskem in furlanskem jeziku izhajajo na območju dežele Furlanije Julijske krajine in ki zadevajo tudi zahodni slo- venski narodni prostor. V pregled so zajete le nekatere periodične publikacije, ki so izhajale v letih 2012 in 2013. BORC SAN ROC, Gorizia: Centro per la conservazione e per la Valorizzazione del- le Tradizioni popolari di Borgo San Rocco, 2012, št. 24 24. številka letnika Borc San Roc, njegova odg o v o rna ur edni ca še na p r ej osta j a sl o v en - ska goriška kulturna ustvarjalka Erika Jaz- bar, nadaljuje s tradicijo zgodovinskih objav o mestu Gorica in njeni bližnji okolici, s poseb- nim poudarkom na zapisih o nekdaj izrazito slovenskem predelu mesta Podturn, ki je pod furlanskim vplivom dobil ime San Rocco (Sv. Rok). Zgodbe in osebnosti, umetnost in skupni dogodki, manj poznani vidiki in posamezniki iz življenja velikih datumov zgodovine, ki so skrbno zapisani v mikrozgodbah goriške četr- ti, vse to spremlja bogato opremljen letnik Borc San Roc že od leta 1989. Letnik, ki mu podnaslov pripisuje pristoj- nosti centra za ohranjanje in vrednotenje ljud- ske tradicije na predelu Sv. Roka, tudi z novo številko seže dlje. Naslovnica, s katere iz ozadja zre Vila Rafut, napoveduje pomemben prispe- vek o arhitektu Antonu Lasciacu z naslovom Končno originali načrti!, ki ga je napisal Diego POROČILA O VSEBINI HUMANISTIČNIH IN DRUŽBOSLOVNIH REVIJ V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI Poročila Kuzmin. Na straneh 49–58 je prvič objavljenih 11 risb Lasciakove vile. Pomemben prispevek za slovensko bralno občinstvo pa je tudi poiz- kus dokumentarne rekonstrukcije zgodovine Svete Gore Vanni Feresin, ki svoj obsežni pri- spevek obogati z redkimi fotografi jami iz pri- vatnih zbirk. V prispevku z naslovom O sledeh nekega pozabljenega sveta Renata Madriza se podrobneje seznanimo s časi, ko je bila ko- šnja in grabljenje sena v goriškem predmestju (vse do Lijaka) pomemben del goriške kmeč- ke kulture. Lucia Pillon s svojim prispevkom predstavi zgodovinski arhiv Levetzow Lanti- eri, in sicer ob njegovi novi sistematizaciji oz. inventarizaciji. Sergio Tavano se v prispevku o dveh goriških osebnostih preteklega časa spo- mni Enrica Rocce in Marie Angelo Cavazzuti. Marco Plesnicar ob njeni stoletnici razišče zgo- dovino umobolnice Franca Jožefa I. v Gorici. T u di t o kra tni l e tnik zakl j u ču j e n agra da S an Rocco, ki je v letu 2012 pripadla Inštitutu za mittelevropska srečanja (Istituto per gli Incon- tri Mitteleuropei). Petra Kolenc CE FASTU? Rivista della Società Filologi- ca Friulana, Udine: Società Filologica Friula- na, 88/2012, št. 2 V reviji, ki jo izdaja Furlansko fi lološko društvo, so v drugi številki letnika 2012 obja- vljeni trije znanstveni prispevki. Eros Constantini se osredotoča na imena vin v Furlaniji in njihovo povezavo s toponimi. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:52 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:52 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 53 Poročilo IZVESTJE 10 • 2013 Da so se imena vinskih sort dejansko pojavila v toponimih v 14. in 15. stoletju, ne moremo zagotovo vedeti, saj so se prva imena vin začela omenjati v 14. stoletju (čeprav je vino v furlan- skih srednjeveških listinah pogosto omenje- no). Pikolit, ime najznačilnejše furlanske sorte vina, se je namreč pojavilo šele proti koncu 17. stoletja. Članek z naslovom Ampelonimia fri- ulana prinaša tudi abecedni seznam imen sort grozdja z natančno jezikoslovno razlago. Cursio Conti v svojem prispevku z naslo- vom Chiusaforte: Fonti ed ipotesi per una ricer- ca storica predstavlja gradivo in svoja odkritja v zvezi z rimsko potjo, ki je vodila v Noricum. Del te poti je bila cesta, ki je vodila od Ogle- ja čez gorski prehod v Kanalski dolini do Vi- nurunuma, pomembnega rimskega središča ( nedaleč od današnjega Celovca). Pomembno središče blizu te poti so bile Kluže. Elisa della Mea v prispevku Beltrame Sa- cchia e la riconquista di Marano (1542–1550) opisuje vlogo Videmčana Beltrama Sacchie, ki jo je imel skupaj z Giuseppejem Ciprianijem iz Brescie in Bernardinom de Castrom iz Pirana pri vnovičnem zavzemu Marana. V nadaljevanju sledijo trije krajši prispevki: Sandrija Carrozze in Franza Feregota La elabo- razion di un corpus etichetêt de lenghe furlane scrite: esperiments e prospetivis, Angele Felice Strategia letteraria di Dino Virgili, un frut dai Cuêi ter Sabine Heinemann in Luce Melchiora La bibliografi a ragionata di linguistica friula- na, un nuovo sussidio per la ricerca. Danila Z uljan Kumar SOT LA NAPE: Riviste furlane di cultu- re, Udine: Società fi lologica friulana »G. I. Ascoli« = Societât fi lologjiche furlane »G. I. Ascoli«, 64/2012, št. 1 –4 Sot la nape je tromesečnik v italijanščini in furlanščini, ki ga od leta 1949 izdaja Furlansko fi lološko društvo (Societât fi lologjiche furlane/ Società fi lologica friulana). Letnik 2012 je ure- dil Dani Pagnucco. Gianfranco Ellero je v uvo- dnih prispevkih v vseh štirih številkah pred- stavil umetnost 20. stoletja v Furlaniji, in sicer v obdobju od pozne romantike do t. i. »liberty« sloga v prvem (str. 7–14), v obdobju med voj- nama v drugem (str. 5–12), v poldrugemu de- setletju po drugi svetovni vojni v tretjem (str. 11–20) ter v obdobju med 1961 in 2011 v četr- tem zvezku revije (str. 11–20). V nadaljevanju prvega zvezka je objavljen še prispevek o ko- metih Beppina Ponteja (str. 15–18), o dovodnih koritih mlinov na furlanskih rekah in potokih (str. 19–34), o pravniku, politiku in agronomu Gaspareju Luigiju Gaspariju (1774–1854) (str. 35–44), o oblačilni kulturi 14. stoletja, orisani na podlagi fresk in kipov v guminski stolnici (str. 45–50), o trajnostnem razvoju Furlanije (str. 51–54), o trikraljevskih obhodih v Klu- žah v Reklanici (str. 55–62), o potovanju pa- tra Angela Grilla (1557–1629) po Furlaniji (str. 63–68) ter o frančiškanu Giustu Wladimiru Pancinu (str. 69–71). Drugi zvezek prinaša za- nimiv prispevek o pustnih likih in maskiranju na vzhodnoalpskem območju, v katerem avtor Luigi Revelant omenja poleg pustnih likov v Schingianu (provinca Como), v Moeni in Vigu v ladinski Val di Fassi, v kraju Imstu na av- strijskem Tirolskem, v kraju Fornesighe v Val Zoldani pri Bellunu, v Sappadi, Saurisu, Tar- čentu in Roddi v Furlaniji tudi hrušiške ško- romate (str. 33–40); poleg tega so še prispevki o eni najstarejših godb na pihala v Italiji, Filar- monica la Prima Lûs iz Bertiola (str. 21–24), o sliki Svete družine, sv. Antona Padovanskega in sv. Klare v cerkvi sv. Antona v Padovi, pri- pisani beneškemu slikarju Mattii Bortoloniju (1696–1750) (str. 25–30), o slikarju Pietru Mo- rettiju (str. 31–32), o štirih procesijah v župniji Feletto (str. 41–46), o etimologiji in toponimih za hudournike v Furlaniji, Italiji in anglosaških deželah (str. 47–62), o pevki Adriani Caselotti iz družine furlanskih priseljencev v Združe- ne države Amerike (str. 63–68), o leksikalnih vidikih furlanskega izraza za ralo aratro (str. 69–72) in o izvoru, etimologiji in razširjenosti priimka Zoratto (str. 73–77). V tretjem zvezku se zvrstijo članki o sledovih rimske razdelitve zemlje na centurije v Furlaniji (str. 21–24), o oblačilni kulturi vojščakov in plemkinj v 14. stoletju na freski sv. Jurija v stolnici v Pušji vesi (str. 25–28), o milanski razstavi slikarja Angi- Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:53 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:53 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54 54 Poročilo IZVESTJE 10 • 2013 ola D‘Andree (1880–1942) (str. 29–32), o izde- lavi glasbil iz jelovine iz trbiških in belopeških gozdov (str. 33–48), o dogodkih med prvo sve- tovno vojno na Tablji (str. 49–54), o botaniku Sabastianu Venzi (1815–1876) (str. 55–60), o dveh Marijinih oltarjih, posvečenih Brezma- dežni in Roženvenski Materi Božji v cerkvi sv. Jerneja v Roveredu (str. 61–63), o dolini Dunje (str. 64–68), o vlogi cepina pri obredih prehoda alpincev (str. 69–71), o etimologiji pogostega goriškega priimka Bregant, v katerem avtor, Walter Chiesa, žal zaobide slovansko in sloven- sko etimologijo (str. 72–74) ter o vodnjakih v kraju Tramonti (str. 75–78). V zadnjem zvezku je objavljen prispevek o Elvini Ritter de la Tour (1841–1916), hčeri goriškega podjetnika Juli- usa Hektorja Ritterja (str. 31–36), o oblačilni kulturi plemstva in vojaštva, kot jo izpričuje- jo upodobitve na freskah učencev Vitaleja da Bologne iz 14. stoletja v stolnici v Spilimbergu (str. 37–40), o zdravnikih Danielu Colonni (1721–1807) (str. 47–58) in Giuseppeju Baldis- seri (1837–1884) (str. 66–72), o pesniku Giuse- ppeju Ungarettiju (str. 59–63), o kotlarju Giu Batti Dearettiju (str. 64–65), o toponomastiki (str. 73–82), zapiskih o Furlaniji v spominih ir- skega tenorista in skladatelja Michaela Kellyja (str. 83–88) ter o okupaciji Furlanije s strani av- stroogrske vojske po preboju pri Kobaridu (str. 89–92). Zvezke dopolnjuje fotografsko gradivo, predstavitve furlanskih društev, recenzije raz- stav in knjig, poročila o različnih dogodkih ter objave poročil, zapisnikov in siceršnje doku- mentacije Furlanskega fi lološkega društva. Špela Ledinek Lozej STORIA CONTEMPORANEA IN FRIU- LI, Udine: Istituto Friulano per la Storia del Movimento di Liberazione, 41/2012, št. 42 V dvainštirideseti številki videmskega časo- pisa, posvečenega sodobni furlanski zgodovini, sodelujeta v rubriki Studi poleg dveh slovenskih še dva italijanska avtorja. Nevenka Troha je pri- spevala študijo o borcih Beneške čete (I partigi- ani della »Beneška četa« davanti alla Magistra- tura italiana; str. 9–41), ki so bili zaradi delova- nja v narodnoosvobodilnem gibanju sojeni na političnem procesu v Firencah (1958–1959) in oproščeni. Branko Marušič pa je pisal o italijan- skem publicistu in politiku Eugeniu Vaina de' Pava, ki je padel v pogorju Krna (Il problema de- gli sloveni nella pubblicazioni di Eugenio Vaina de'Pava, caduto nel 1915 sul Monte Rosso–Ba- tognica, nel massiccio sloveno del Monte Nero– Krn; str. 219–230). Med recenzirani izdajami, ki jih revija objavlja v posebni rubriki, je vredno opozoriti na izid pete knjige (2012) v zbirki Il Friuli. Storia e società; obravnava Furlanijo v le- tih 1943–1964. Branko Marušič Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:54 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:54 15.1.2014 10:20:54 15.1.2014 10:20:54