LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD ± GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Mogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, 1919. AT POST CFPI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. 'J^faesloga tlacij ŠTEV. (No.) 51. CHICAGO. ILL., SOBOTA, 29. APRILA 1922. NAŠA VOJSKA. JUGOSLOVANSKE NOVICE. LETO (VoL) VIH, Za "Edinost" spisal Andrej Tomec, slovenski premogar, Johnstown, Pa< Nadaljevanje Za vojsko dobrega tiska proti slabemu tisku bi bili potrpbni in koristni tudi časnikarski shodi, na katerih bi se posvetovalo o načinu vspeš-nega bojevanja, na katerih bi se vnemah) in navduševalo za delo na časnikarskem polju, kjer bi se našla sredstva v pokrepljenje tega tiska. En časnikarski večji shod. ki je bil če predlagan, naj bi se vršil kje vsako leto, kjer bi se zbrali višji in nižji, vojščaki in oficirji, t. j. uredniki in njih so-trudniki, zastopniki in naročniki katoliških listov, kjer bi se posvetovalo, delali načrti in nasveti, kjer bi se dajala navodila in povelja za nadaljno v s peso bojevanje. Drugi enaki manjši shodi, naj bi se pa vršili večkrat po raznih naših naselbinah, na katerih bi se ljudstvu predavalo o veliki važnosti in pomenu katoliškega tiska, kjer bi se vzbujala pozornost in zanimanje za katoliško časnikarstvo. Splošno pa naj bi med nami prevladalo rtačelo: *'Katoličan, ki ni naročnik katoliških listov, ki ne podpira katoliškega tiska, ni katoličan, vsaj zaveden ne!" ko bi bili mi tako vneti, kot so naši sovražniki, ko bi se mi vsaj tako branili, kakor oni nas napadajo, \se drugače bi bilo med nami, kakor pa je! Mi Slovenci smo katoliški narod. Pa preštejte one ki žive in delajo i i mislijo in čutijo po svoji veri in one, ki so to vero zapustiti in jo sedaj sovražnijo ali se vsaj zanjo ne zmenijo, potem pa primerjajte to število in \icieli boste, kolika je razlika med onimi, ki zaslužijo ime katoličan in onimi, ki niso več katoličani. Ali bi se vsled tega bolj po pravici ne morali imenovati brezverski narod, kakor katoliški, vsaj ako število odločuje? Po številu naših cerkva se še lahko imenujemo katoliški nar:>d. po številu in moči svojega katoliškega tiska, nikakor ne. Koliko listov imajo naši nasprotniki, koliko dnevnikov, tednikov in koliko se bolj razširjeni, kakor so naši! In vendar je danes bolj merodajno znamenje pravega katolicizma število katoliških listov, kakor pa število katoliških cerkva, kajti več ima ka toliška vera, katolicizem od svojega tiska, kakor od svojih cerkva. Vsaj vidimo, da se marsikje v kaki naselbini, kje imajo svojo cerkev, vendar cerkev prazni, ali so je praznila, vkljub pridigam in pobožnostim, kajti tja gredo samo oni, ki so še dobri. Mlačnih in mrzlih pa cerkev ne doseže več ker ne gredo več vanjo. Danes je čas, ko moramo imeti pridgarje, ki gredo pridigat ven na dom. v hiše. kajti tudi nasprotniki pridigajo po hišah in razdirajo po hišah. Oni nimajo nikakih cerkva, nikakih shodnic. pa zmagujejo, napredujejo, pa so toliko naših rojakov okužili in jim zastrupili srce in dušo za vedno in za cele rodove naprej. Kako? Samo po svojem tisku ! Pa recite, če ni res? * * * Od kod ta čudna slika, ta razkol, ta medsebojni boj med nami ameriškimi Slovenci? Od slabega tiska, pravzaprav je to le posledica brezbrižnost zaspanosti na naši strani.posledica nevednosti in nepoznanja časovnih potreb med našim narodom, katerega večina ni poznala pravih na-j menov slabega tiska, ki se je vtihotapil kot navidezni prijatelj med narod in so ga tako mnogi tudi sprejeli kot takega in se ga oklenili. DelaL je zvito, premeteno in potuhnjeno in potem, ko se mu je posrečilo večji del naroda zavzeti duševno in ga zaslepiti, še le potem je pokazal svoje kremplje in vrgel od sebe svojo ovčjo krinko, pod katero je nastopil. Veliko je ta naš sovražnik, slab tisk. že dosegel. Zadal 11am je že' globoke rane. zgubili smo v vojski z njim že veliko, veliko in še nadalje oela z vsemi silami, da nam vse vzame in nas popolnoma uniči, ako bi bilo to mogoče. Zato je pa skrajni čas. da se vsi. kateri hočemo veljati za katoličane zdramimo in se sovražniku odločno postavimo v bran. da svojo vojsko po-j krepimo in reorganiziramo, da ne le branimo, kar nam hoče sovražnik vzeli. temveč da tudi skušamo nazaj dobiti, kar nam je vzel. Zato naj se po vseh naših naselbinah razlega glasen bojni klic: Na vojsko proti slabemu tisku! Na sveto vojsko za naše orage nam svetinje, ki nam jih sovražnik tepta v blato! {Zdramimo vsakega, ki še ne ve za to vojsko ali ne ve, zakaj v tej vojski gre! Opozarjajmo vsakega na to vojsko in na dolžnost, ki mu jo nalaga ta vojska, da kot katolik dobro pozna svojega sovražnika in sovražnika njegovih najdražjih svetinj, da jih more pred njim tudi braniti. Le potem, če bodo enkrat ljudje dobro poznali tega zakletega in smrtnega sovraga, če se bodo zavedli te tihe. pa zato toliko usodnejše vojske, ki dobiva povelja naravnost iz pekla, jih bo mogoče vneti in navdušiti za sveto vojsko dobrega tiska. Kolikor bolj se pa bomo vsi oklepali svojega bojevitega in odločnega tiska, toliko močneji bo ta tisk in kolileor močneji bo ta tisk, toliko močneji\bo odpor, toliko močneji bomo mi. to-bko bližje je naša zmaga, toliko bolj bo naša stvar napredovala. Katoliški list ne dela za se. dela za nas, dela za to, da nam ohrani, kar je našega^ nam pomaga v našem boju za naše svetinje, se bori z nami proti našemu sovražniku. ' 1 Nadaljevanje na 3. strani.) Kralj Aleksander je dobival dose-daj 28 milijonov kron civilne liste (plače) na leto. Vlada bo sedaj predlagala, da se civilna lista zviša na letnih 240 milijonov kron. Poslanci Ljudske stranke so sklenili, da bodo glasovali proti vladnemu predlogu. 11 DELAVSKIH KROGOV, i RAZNE NOVICE. Jugoslovanski ujetniki v Italiji Prošli teden je dospel v Split Slo-j venec Vladimir Spanc z Velike loke na Dolenjskem, rojen 1897. leta. Leta 1915. je bil ujet na laški fronti in poslan 1. 1916. z drugimi jugoslovanskimi ujetniki v Tripolis. Lansko leto se mu je posrečilo pobegniti. Prišel je po velikih blodnjah do jezera Viktoria. po reki Nilu do mesta Kaire. odtod na otok \ is kot u-službenec neke trgovske ladje in slednjič v Split. Spanc je pri zaslišanju izpovedal, da se nahaja v tri-politanskih zlatokopih še 2600 jugoslovanskih ujetnikov. ponajveč Slovencev in Dalmatincev. Reveži opravljajo silno težka ciela. stradajo in so izpostavljeni nečloveškim mukam. To žalostno dejstvo dokazuje na eni strani višino kulturne civilizirane Italije, ki je zatajila stotine nesrečnih ujetnikov, na drugi plati pa je jasen dokaz, kako malo se zanimajo za trpeče ljudstvo jugoslovanski vladni krogi, ki bi morali že davno imeti vse ujetnike iz Italije doma. Zadnji čas je. da se gospoda zgane! Novi čas št. 78. V ljubljanskem gledališču so se godile velike nerednosti v denarnem in moralnem oziru. Manjka veliko denarja in prirejali so se menda večeri. ki bi celo s Sodomo in Gomoro lahko tekmovali. Prizadeti so seveda najzanesljivejši stebri liberalne stranke. Stvar se bo seveda prikrila in zabrisala. — Država plača za ljubljanski teater domalega 8 milijonov kron. Bolnice so na tem, da se zapro. ker nema denarja, vlada hoče odpraviti bogoslovni in medicinski oddelek ljubljanskega vseučilišča. ker nema denarja, za povzdigo živinoreje je določeno par desettiso-čev, ker nema .denarja—za ljubljanske igralske propalice je pa v Bel-gradu dovolj denarja.—Samostojne-ži pa izjavljajo, da so ponosni, ker so glasovali za centralizem. 4 STRAŠNE RAZMERE MED STAVKARJI V W. VA. Williamson. \Y. Ya., april 28. — Stavka ki se je pričela več, kakor pred letom in pol med premogarji v Count Mingo v West Yirginiji še ni končana. Lansko leto ko so te uboge premogarske družine pregnali lastniki iz kompanijskih stanovanj, so morale uboge družine se umakniti iz kompanijskega sveta ven v šotore, v katerih so morale poleg velikega mraza še tudi v velikem po-mankanju preživeti skozi minulo zimo. Sedaj jih kličejo zvezne oblasti na sodnjiski zagovor. Nad 700 žensk pravi poročilo je bilo zadnji teden pozvanih na zagovor. Ženske, ki so šle na sodnijski zagovor so vzeJe seboj svoje nedorastle otroke in rta to pot se je večina, pravi poročilo po dalo peš. Bosi in nezadostno oblečeni otroci, pomanjkanja trpeče matere vse to. se je strnilo v procesijo, ki je korakalo na sodnijski zagovor. Ljudjem, ki so opazovali to procesijo so gin jen ja solzile oči. Tak je bil baje prizor in take so razmere v katerih morajo živeti stavkarji v W. Virginiji. In ko se ob tej priliki obrnemo proti našemu kapitolu v Washing-tonu, vidimo vlado, ki ima svoje oči zaprte pred temi Ie razmerami. tujce, evropejce in azijce ima denar, za svojega lastnega delavca pa nima denarja, ne srca. Ali si li misli republikanska vlada, da je delavec mora biti vedno suženj? Ali misli, da si bo stem pridobila simpatijo delavstva? Bivši predsednik Wilson je bil dobrotnik delavsfva, napram sedajni vladi v Washingtonu! NOV ULTIMATUM RUSIJI. Genoa, 28. aprila. — Državniki na Genovski konferenci so sklenili, da odpošljejo sovjetski Rusiji nov ultimatum, skaterim bodo zahtevali takojšnega in konečnega odgovora, kaj in kakšno stališče da misli v bodoče zavzemati sovjetska Rusija. Ako Rusija ugodno odgovori, bodo uravnali svoje delovanje skupno, ako pa Rusija ne bo dila definitiv-nega odgovora, na katerem bi se dalo uravnati delovanje evropejske politike, bodo Rusijo izključili iz konference. POBARVANO JAJCE ZASTRUPILO OTROKA. -^Hurlington, la., 28. aprila. — Včeraj je tukaj umrl sinček družine Walters, ki se je zastrupil s pobarvanim velikonočnim pirhom. Barva ,s katero je bilo pobarvano jajce, je vsebovala strup in ko ga je otrok zavžil. se je zastrupil. Zdravniška pomoč je bila takoj na mestu, a ni bila v stanu rešiti dečku življenja. DELAVCI V PAPIRNICAH ZA-STAVKAJO. New York. N. Y., 28. aprila. — Lastniki papirnic so baje znižali plače delavcem v papirnicah za 15 od- POPLAVI UNIČILI CELO OKOLICO V LOUISIANI. Poplavi, ki jih je povzročil prestop bregov reke Mississippi, so povzročili velikansko škodo tudi po obmejnem delu države Lousiane. Poplavljenih je baje nad 12. mest, več vasi in mnogo farmarskih poslopij je uničenih. Med drugimi je u-ničenih 6. cerkva in župnišč. Škoda se ceni na milijone. stotkov. Delavstvo ogorčeno protestira proti znižanju in voditelji delavcev groze s takojšnim odidom na stavko, ako lastniki ne prekličajo svojih odredb. Ako družbe ne odgovore do konca tega tedna, bodo vsi delavci v papirnicah v državi New York odšli na stavko. Hercigonja na Češkem. "Na zahtevo vlade kraljevine SHS, da izro-če Hercigonjo našim oblastem, ker je zapleten v atentat na Draškovi-ča. so avstrijske oblasti začele Hercigonjo iskati. V trenutku, ko bi ga bili morali prijeti, je Hercigonja. bržkone pravočasno obveščen, z Dunaja pobegnil. jZnano pa je, da je prekoračil mejo in da se sedaj nahaja na Češkem." — To je besedilo brzojavke, datirane z Dunaja od 18 marca, v belgrajski "Politiki." Zanimivo je bilo dognati, kdo je * 'Politiki" to brzojavko odposlal. Slov. štev. 66. ■ DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo dexiar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron $ 2.40 50 1000 kron ......•......... 4—5 100 5000 kron ............... 20.00 300 10000 kron .........• •---- 39-50 Jooo Italijanskim liram: lir ..................$ 3-35 lir .......... .. ••____ 6.25 lir .................. . 29.00 lir .................. 57-00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-0<> $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, 111. 'EDINOST* EDINOST. QLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI, Izhaja trikrat na teden. _ Slovenian Franciscan Press «049 W. aand Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Iz slovenskih naselbin. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN ^ FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. ered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Rev. J. M. Trunk. "Verujem v Slovanstvo." (Konec) To so sanje, porečete, in svečenik si, pa misliš že na vojsko, operiraš z milijoni in s krvjo! Počasi prijatelj, sem največji pacifist in imam ve-10, da ne bo vojske treba, ker Slovanstvo bo lahko napravilo mir brez vojake! Se smejiš, kaj ne, ko so vendar že latinci imeli pregovor: "si vis pa ctm, para helium !" Moderni svet je marsikaj postavil na glavo, čemu bi ne mogel tudi tega reka? Da dokažem verjetnost mojega prepričanja opozorim samo na en dogodek iz leta 1912. (mislim ako se neinotim . V Tusko-japonski vojski l. 1904. so Rusi podlegli Angležem, a hočem reči ne Japoncem! Dobro. Nemčija je imela silno dolge zobe na Rusijo, ko je 1 lilo. Rusija tudi v zadregi in so ji pretili tudi notranji nemiri. Zobe je pa Nemčija le pokazala (seve lepo diplomatično), in da ni ugriznila, je morala Rusija privoliti, da bo Nemčija dobila toliko in toliko žita za precej nizko ceno skozi leta. Nemčija je odebelela. se zredila. Rusija je čutila nemški zob. Nekako 1. 1912. je stvar prišla v ruski dumi na razgovor. Neki poslanec je opisal škodo, ki jo Rusija trpi in ki znaša miljarde. ter svetoval, naj bi država žito monopolizirala. Lahko bi potem Nemčiji cone narekovala. Poglejte nemške časopise iz iste dobe o tem vprašanju az sem čital samo "Reichpost") in našli boste, tla so vsi bledi samega strahu, ker nakrat so zapazili, da — nimajo kruha, ako jim ga Rusija pre-v.soko obesi! Zato se pa tudi zdaj ravno Nemci tako strašno gnetijo okoli ' bolane" Rusije. Kruh, kruh! Hleba, hleba! Ali je treba, da to stvar še bolj razložim? Vsakdo lahko vidi, da mora priti čas. ko ne bo več treba Gilbert, Minn. — Cenjeni g. urednik:— Prosim priobčite ta dopis v nas ljubi list Edinost, ako se Vam zdi dober za tisk. Nisem prav zmožna pisanja ,pa vendar, ker vidim, kako pridno se oglašajo z drugih naselbin z dopisi, mi je dalo poguma, da tudi jaz nekoliko poročam iz naše naselbine, ker vem, da tudi druge naročnike po drugih naselbinah veseli čitati, kakor mene razne dopise, ki so v Edinosti najbolj zanimivi. Nadvse je vredno hvale tudi to, da ste dali nam slovenskain ženam tudi svoj kotiček v vašem cenjenem listu Edinosti, da se lahko tudi me kaj pogovorimo med seboj. Zato pa tudi jaz apeliram na vse Slovenske ženex da se naj pridno oglašajo s svojimi dopisi, sedaj ne smemo zamuditi prilike, imamo list, ki je nam dal prostora, torej porabimo ga. Tako bomo lahko slov. iene med sabo si potom dopisov pripovedovale, kako živimo ene na farmah in druge po mestih. Dajajmo si nasvetov ena drugi o gospodinjstvu in o drugih ženskih delih. To bo važno in koristno za vse slov. žene v Ameriki. Zato žene vse na noge in porabimo priliko, ki jo je nam dal list Edinost. Obenem pa apeliram tudi na vse slov .žene, da naj tudi pridno pridobivajo listu novih naročnikov, da bo čim-preje pričel izhajati dnevno. Zakaj, list ki je znami, moramo biti tudi me za njega!_ našega Fathra Bilmana se je pobožnost vršila, kar najlepše. Posebno so zadnji večer lepo prepevali lavretanske litanije v slovenskem jeziku. Junija meseca, bomo imeli pa sv, misijon, katerega se vsL že v naprej veselimo. Tako se mi je dopis zavlekel, in morda bo romal v uredniški koš. (Ne bo ne, ima preveč dobrih« misli in vsebine. Le še večkrat se oglasite! Op. ured.) K sklepu pozdravljam vse čitatelje lista E-dinost, kateremu želim obilo božjega blagoslova .napredka in vspeha. F. T., naročnica. Sedaj g. urednik mi pa dovoliti še nekoliko prostora, da odgovorim nekoliko dopisniku Delavske Slovenije iz Biwabi-ka. Dopis sam. dovolj priča, da je dopisnik velik duševni revček! N. pr. tisti ljudje, ki govore in pišejo, češ. duhovnik naj gre delat, kakor jaz. sploh ne vedo, kaj je izobrazba in uredniki nasprotnjh listov, ki obljavljajo tako tvarino dajejo sami sebi jako slabo spričevalo, ker s tem pokažejo javnosti, kako slabe otemnele duševne revčke ima za sabo, njihovo časopisje. To je ravno tako, kakor če bi . rekli n, pr. Harding ima toliko in toliko u.pov in strojnic ampak kruh bo streljal. Pa ima Slovanstvo poleg kruha piače, zakaj jo pa jaz nimam, to ni prav, tudi lahko še nekaj topov, ker šteje že zdaj 200 milijonov ljudi in s temi da ima on toliko plače več. kakor jaz, .. . ■ 1 t 1 1 i ■ • - delat naj gre dedec, kakor jaz pa bo i- diktira mir lahko brez krvi in vojske. mcl... AU b- biU> to premisljei; <*«ičnost, d;* nastane v Evropi potom Slovanstva mir in ne bo več vojsk? Konference in shodi in posvetovanja in papeštvo . . . vse prav, a ie "cmav . pravična in politična moč tudi brez topov, to je nekaj, in sem uverjen, da bo Slovanstvo že v doglednem času razpolagalo s temi najvažnejšimi či- na kak "knotek" je treba pritisniti, da ' ~ •___se pridobi ta nezavedne? Zato se ni ču- nitelji za trajen mir. Glede slovanskih številk moram pa še na nekaj opozoriti. Ali nam niso Nemci, Mažari in Lahi leto za letom ukradli dozdaj na stotisoče slovanskih otrok, požrli ogromne množice delavstva potom velikih mest? E-i.ako je tudi Amerika pobrala letno skorada milijon slovanskih izšeljen-Nekaj Slovanov je še ostalo pod Nemci. Mažari. Lahi, te bodo mor- stvo se je navdušilo in zložilo skupaj lepa cerkvica na Žalostni gori ima zopet svoje glasne pridigarje, ki bodo po celi okolici zopet pridigali ljudstvu in mu dvigali srce in dušo, zlasti vžigali ljubezen do Marije. Veliko veselje je vladalo v župniji, ko so jih dobili. Sli so po nje v Jesenice na Gorenjsko, kjer so bili vliti. Na krasno okinčanih vozovih so jih pripeljali, sprejeli so jih z veliko parado deklet v belo oblečenih in fantov in cele župnije. Vladalo je v resnici, kakor pišejo, toliko ve-, selje, da je nadomestilo prejšno žalostno stanje in tugo. Poročajo tudi, kako so pridno skladali skupaj, da so nabrali potrebno svoto. Tudi iz Amerike so dobili. Zato se pa zahvaljujejo vsem, ki so kaj darovali v ta namen. Nekateri so pošiljali domov sami. Drugi so poslali meni. Ker o tem še ni bilo oznanjeno v listih, naj jih danes omenim: Mrs. Uršula Babic iz Greaney, Minn., je poslala $10.00, I Mr. Jos. Grdina iz West Parka $5.00, Fr. 1 Suhadolnik $5.00, Terezija Centa nabrala i v Colorado John Jevec $3.00, po A $2A Cleveland, O. — Zadnje čase sem Spre-j $2.00 so dali Josip Vajs, Luka Kršmanc • 1 - • • - . 1 r- t___t ___-1 _.. a______t. r-______ *_____c___ jel več veselih pisem iz rojstnega kraja, iz domovine. Med drugimi poročili sem dobil tudi pismo, ko smi sporočajo, kako so veseli, ko so dobili na Žalostni gori v Preserski župniji nove zvonove. Josef Drašler, August Gugtin, Ivana Svete, Jakob Trojar, po $1.00 Jak. Mausar, Mr. Svete Francis, Klaus, skupaj $41.50. Drugo je določil dopisnik, da je bilo v istem času poskmih 10 tisoč kron in po- Gotovo se čitatelji spominjajo, da je tem je dopisnik poslal še enkrat 5000 bilo v Edinosti več prošnja za pomoč za kron. zvonove na Žalostni gori v Preserski žup-' Rojakom, ki so doma v bližini Žalost-niji 110 Notranjskem. Te prošnje niso ne gore. naj bo omenjeno, da je v Ljub-bile zastonj. To je stara božje potna cer- Ijani v bolnišnici nevarno bolan Mihael kev na prijaznem hribčku, ki je posvečena Mariji sedem žalosti. Cerkev je i- Makovec, mežnar omenjem* cerkve na Žalostni gori. Po sporočilu brata se mu mela štiri velike krasne ubrane zvonove, suši grlo. Žel imo mu ljubega zdravja. Bil je blaga duša. H koncu dopisa pa se v imenu onih. ki se pisniemo zahvaljujejo, tudi jaz zahvalim za darove za zvonove. Bog bo plačnik. A. Grdina. Cerkev je bila odvisna samo od romarjem. ki so večkrat v obilnem številu prihajali na to božjo pot. Med vojsko je cerkev zadela ista usoda, kakor vse druge. Vzeli so ji vse zvonove. Kaj je pomenjalo zvonenje na tej gori za tamošnje domačine, to vemo mi, ki smo od tam doma. To vem zlasti jaz, ki sem rojen ravno pod to goro. Veliki zvon, ki je tehtal 32 centov in katerega so pridejali drugim trem leta 1874. (ta-krat ko sem bil rojen), se je slišal z hriba po vseh vaseh cele okolice in po polju daleč v Krimske hribe, kakor tudi po ljubljanskem potju proti Vrhniki in proti Ljubljani. Kai čuda., da je ljudstvo zgubilo precej veselja do cerkve in s tem tudi veselja do vere, ko so utihnili ti zvonovi. Vem dobro, ko sem se nahajal doma leta t« .»o. kako žalostno je bilo v vasi 111 v rarf. Kakor temna noč je imel proti ver-, .-»ki duh in "liberalizem" svojo moč nad celo okolico in hitel, da zastrupi še ostala Rock Springs, Wyo. — Ker se nobeden ne oglasi iz naše naselbine, sem zopet jaz namenil poročati nekoliko novic ' iz naše naselbine. Včasih sem poročal o delavskih razmerah seveda, sedaj pa tistega ni treba, ker rudniško delo počiva. Kar čudno se nam zdi, ko je do 1. aprila bil tak ropot dipelnu. po tirih so ropotali polni vozovi premoga, na eni strani so hiteli nazaj prazni na drugi so odhajali polni. Bil ie zares pravi ropot, kakor v kakem miljonskem mestu promet, kjer se križajo ulični in železniški vozovi. Pred dvema letoma je bil tudi štrajk pa je b:l kratek, ker so premoga bolj potrebovali. kakor pa danes. Zato se je dalo priti hitreje do sporazuma med unrja- verna srca in jih odtrga od Boga in jim nii >n lastniki pretnogorovov. Danes pa -ne še ostalo iskrico ljubezni do ve- imajo lastniki velike zaloge premoga na-r c in cerkvr. Cul semjoko so fantje,; kopičenega po- skladiščih, tako da bodo že čuje, ni to delo? Ko bi dotični dopisnik, malo pomislil bi takih blodenj sploh ne pisal. Najbolj neumno pa je to za urednike naših takozvanih naprednih ( ?) listov, ki bjavljajo take-Ie nuninc blodnje propa-lih ljudi! No. pa naši ta rdeči, že vedo vrnivši se iz voiske. prinesli seboj domov vse. kar je bilo grdega in okuženega in to potem trosili med ljudstvo in kužili dalje oroti veri in cerkvi in proti vsemu delali, kar ie bilo preje narodu svetega in kazali zlasti na prazne zvonike po cer- tako lažje podaljšali stavko, ker -e da zna stavka trajati še kake 3. mesce. Seveda zagotovo še nihče ne ve. kdaj st bodo lastniki dali omehčati, gotovo je. da preje ne. kakor, da bodo potreboval: cev. c\a požrli, Amerika bo tudi še pobirala a germanizacije je zdaj konec, kakor lahonstva in mažaronstva; delavstvo bo dobilo zaslužka doma, ker proste države bodo skrbele za lastno industrijo in tok izseljencev se bo po pametni politiki lahko obrnil proti Sibiriji, kjer je veliko boljša Amerika in ima prostora še za milijone in milijone ljudi. Izseljenec bo ostal med Slovanskimi družinami. Vse to bo dalo letno ogromen prirastek na številu in moči. Pa bo število rastlo tudi naravnim potom. Slovani so mladi, krepki, zdravi in prostora imajo še za neštete milijone, prebivalstvo se bo hitro množilo, morda podvojilo vsaj v nekaterih državah. \ •caristični Rusiji je znašal letni prirastek kljub nezdravim higieničnim razmeram letno nad 3 milijone, v ro letih je to že 100 milijonov ... in prirastek še v drugih slovanskih državah!? Slovanstvo šteje lahko v 30 letih nad 300 milijonov, druga Evropa bo pa morda, kakor kaže statistika, •celo nazadovala! Ali ni bodočnost slovanska vsaj v Evropi in skozi Si l.irijo bo pa slovanski vpliv rastel tudi v Aziji. O prihodnjosti vsega sveta si jaz domnevam sledečo sliko: Anglija bo stopila v ozadje, ko izgubi Indijo in Egipt. V Evropi bodo kontroli-tali politiko Slovani. Enako tudi v Aziji, ker Japanec je pagan in bo moral prestati Še hudo notranjo krizo. Kitajec je preokoren, bo ostal na svojem ozemlju, enako Indija, in vse druge države v Zadnji in Prednji Aziji; Turku je odklenkalo; Arabec je le za Arabijo. Avstralija odpade od Angleškega imperija in postane samostojna, enako Južna Afrika, drugi deli Afrike ne morejo igrati vloge in bodo le kolonije. Zjedinjene Države bodo vzele Kanado, ki že danes samo visi, morda tudi Meksiko, Srednjo in Južno Ameriko bodo politično "kontrolirale'*, vobče pa ostale same zase iii se omejile bolj na Ameriko. Interesne "sfere" se bodo skrčile, nas-protstva ugladila, mir, svetovni mir je mogoč na tej podlagi. Miru ni.-svet pa hrepeni po njem. Zakaj bi se to hrepenenje ne mo-<^lo uresničiti, izpolniti, ako Slovanstvo stopi na plan in vrši poklic, ki mu ^a je božja previdnost odkazala v svetovni zgodovini? To je moja vera v SLOVANSTVO! UTRINKI. Življenje vsebuje marsikaj, kar ^človek ne ljubi; vsebuje pa tudi marsikaj, kar človek ljubi. * * * Kritizira lahko vsak, a za resno in koristno delo je pa treba mož! Nekateri ljudje so prezavedni, da bi lagali; kljubtemu, pa čestokrat skušajo zatreti resnico . * * * Po večini niso mladi ljudje boga-i ti zato, da bi sami si bogastvo zaslužili, ampak zato, ker so jim ga očetje in matere zapustili. . diti, ako jih vsak. ki je kolikaj zaveden-zapušča! Zato apeliram na vse katoličane, ki jim je še kaj za našo vero in prepričanje, naj vržejo od sebe protiverske liste, ki ne delajo druzega. kakor ščujejo naše ljudstvo proti duhovnikom in naši veri. Kaj nas briga ruski boljševizem, mi smo v Ameriki in takih listov, kot Amerikanci ne bomo trpeli v svojih hišah, ki hočejo nam vrivati ruski boljševizem! Vsak katoličan. ki podpira tak tisk. po mojem mnenju ni katoličan! V to vrsto ki rujejo proti veri in duhovnikom spada tudi Glas Svobode, Pro-letarec in Prosveta, posebno se pa odlikuje zadnje čase milvvauška D. Slovenija. To je potrebno, da katoličanje malo premislijo, kaj delajo, ko podpirajo s svojimi žulji protiverski tisk. Stem, da plačuje katoličan protiverski tisk, daje katoličan iz svojega žepa denar svojemu lastnemu nasprotniku, da si za tisti denar kupuje orožje, s katerim se voskuje proti njegovemu prepričanju in njemu samemu! Kaj takega bi zamogel delati pa samo človek, ki nima razuma, ali po domače povedano, ki je neumen. In ali naj bomo mi katoličanje tako neumni da bomo to delali? Vprašam Vas bomo? Pa še na nekaj opozarjam naše ljudi po naselbinah. Okoli hodijo razni zastopniki za te liste in kako znajo ti ti-čki urivati katoličanom svoje protiver- • ske liste. Za zgled naj služi samo en 1 slučaj. K meni je prišel neki zastopnik za en protiverski list iz Chicage z razvpito "Svobodo'*, človeče mi ga je vrivalo, da je samo delavski list in nič drugega. Ko sem ga pa prejela, nisem opazila notri nič drugega, kakor samo satansko gonjo čez vero, Boga in duhovščino. Ko sem ga prečitala, sem takoj vedela kaj imam v rokah, namreč ne delavski list ampak skrajno zagrizen protiverski list. Takoj sem se zavedla, da sem kupila mačka v žaklju. Odpovedala sem ga. pošiljali so mi ga vse eno še en čas a vsaki pot je romal takoj iz poštarjevih rok v našo peč. Tako torej katoličanje. čuvajte se. kai da naročate, ne verjemite besedam raznih oonujalcev! Apeliram pa na vse katoliške Sloven-; ce. da pridno naročaio list Edinost, ki ie naiboljši katoliški list med Ameriškimi Slovenci v Ameriki. Naročajte ga in širite, da postane dnevnik in da nas bo branil pred napadi brezvercev. Predkratkim smo imeli v naši naselbini 40-urno pobožnost. pri kateri ie sodelovalo 6. duhovnikov. Pod lepim vodstvom vzvišenega. Pri svojem delovanju so delavca, da jim bo začel proizvajati zopet dobiček. Tukaj je precejšno število pre- kvah in rekli: ""Poglejte jo katoliško via- mogorovov in kar vse do zadnjega po- tlo. kamor ste spadali do sedaj! Poglejte, čiva. In rudarji smo vsi. kar sto-procent- aj Vam je naredila! Katoliška vlada pa kar je zelo hvale vredno, da smo vsi Vam ie vse zvonove pokradla, katere ste edini v mislih za našo boljšo bodočnost. Vi kupili za lastne žulje" itd. — Kakor Pregovor pravi: "Kjer je sloga, tam je tema se je vlekla po fari ta gonja proti »noč!" In ta misel ni prazna stvar. Imam veri in duhovniku. In kakor nekdaj ob ie spominov o stavkah, n. pr. na O- času preganjanja so delali ti nasprotniki gerskem teta 1905. nas je zastavkalo pri- tudi tukai proti duhovnikom. In kako so bližfto štiri sto. ko je prišel superinten- nrospodarili za časa te vojske liberalni dent in rekel. da stavke ne sme biti se- župani no vaseh in občinah, o tem je še v^da organizacije ni bilo in vsa množica dosti dokazov. Kako so krivično rekviri- ie zaklicala stavka mora biti. ako tudi rali žito in živila in delili podpore. Kdor pride do boja. Prišli so samo štirje o- ie bil za katoliško stranko ni dobil nič rožniki in so grozili, da začno streljati. rožniki in do bral i so mu vse ali oa toliko, da se ako množica ne zapusti rova in ne utihne, ie komaj preživel. Sami so pa bogateli Ker Je bilo veliko ljudi pijanih in so o-;n se bogato mastlli. 1 rožnikom grozili, da jih lahko pobijejo. Duh oblasti teme ie imel takrat moč ker Je za enkrat še premalo. In po-tn morala ljudstva je padala. Ta propad velJmk orožnikov je ukazal puške pripra-ie pa' pospeševalo- pred vsem to, ko ni v,t 2a strcl in takrat se je mnolica razbilo več zvonov, ki bi klicali ljudska srca1 kroP,Ia- Drugi dan je bilo Že dovolj o-kvišku. k Bogu. da bi se krivičniki spo-i rozn,kov 1,1 so dobro zastražili rudnik, minjali, da bodo enkrat dajali strog od-! tako-.da 111 nobeden prišel blizu delav-govor za svoje delovanje temu Bogu. Naji cev> ce kdo dela ali ne- stavka je bila navedem en zgled iz vasi, kjer sem do-j zg«l>lK"a v 14- dneh. Delavci so se vr-ma. Tu je samo 15 hiš v vasi. Vse hiše' nil\s<* za manjšo plačo, kakor poprej, so bile katoliške in verne in so hodile Xa stavkl sem bil tudi v Nemčiji leta pridno k sv. maši. kar so vršili že njih Xa stavki nas je bilo približno o- očetje stoletja. Kako sem se pa začudil •}h 400.000. stavka je bila zelo burna. ko mi je brat pripovedoval, da sta v času 00 vojski, ko so bili pobrani zvonovi, samo dva hišna gospodarja še hodila obt nedeljah v cerkev. Tako mi je potožil tudi gospod župnik č. g. Mihael Perčič. Izbruhnil je med kmetškim ljudstvom liberalni duh, duh idej, katerim so brez-verski in liberalni učitelji pripravljali po župnijah že dolga leta pot s svojim življenjem in s svojim delovanjem. Liberalci so organizirali hitro med njimi svoje stranko in razširili svoje časopisje, v katerem so obetali kmetu novo odrešenje, nova nebesa, ako se k njim pridružijo. kjer ie bilo preveč stavko-kazov, prišlo ie tudi do boja, bilo je večje število ranjenih na obeh straneh, še policija je bila ranjena in policijski komisar ubit. In drugi dan Je dala mestna uprava ukaz. da kdor ne bo miren, bo strogo kaznovan, kdor se bo pa policiji zoperstavljal, pa ustreljen. Policajev ie bilo vse polno in če ie kdo hotel iti v prodajalno je moral imeti policijsko dovoljenje, ker drugače te niso pustili dalje, kakor okoli svojih sosedov. To je bilo v Reinland Nemčiji. Tam kjer se je pelo Deutschland ueber al-les in dem ganzen Welt. Seveda je bila natolcevali duhovnike, jih delali uzrok. ta stavka tudi izgubljena, da je bilo po za vojsko, in tako zastruoili nezavedno1 stavk'i še slabše, kakor poprej, kmetiško maso in ljudje so bili nekaj ca-1 T"kaJ v Ameriki se pa delavstvo bolj sa kakor bi bili ponoreli. Zgubili so ve-l zaveda- da se celo take reči ne dogajajo, selje do cerkve in naravno potem veselje! kakor po Evropi. Tukaj v Rock Springs do dela, veselja do poštenega življenja. ,mamo zeio slabo vreme od Božiča na-do vsega, kar dela ljudi srečne in zado- nrei. imamo sne&- burjo in mrzlo, tako, voljne. da res koma i čakamo spremembe in To je bilo toliko lažje, kajti takrat je *°rkeišega vremena, ker sedaj imamo bila žalibog tudi duhovščina razdeljena v dve stranki, toraj ni bilo močnega vodstva na tej strani in tudi ni bilo sredstev. Pri vsej tej žalostni zgodbi so pa še zvonovi molčali. Zato je bil v resnici žalosten veliki petek za cel narod zunaj in znotraj v srcih. Takrat se ie splošno mislilo, da ima duh teme že zmago nad narodom za vselej. Vendar glejte spremembo danes med ljudstvom na kmetih in farah. Takrat se ni smelo ničesar omeniti o zvonovih. A-ko si komu kai omenil o tem. se je zadri nad ♦*>boj: "Kaj zvonove? Zopet za ka-none?" Danes je drugače, hvala Bogu! Ljud- /čas se sprehajati po tej divji pelinovi deželi. pa nam narava za enkrat še nedo-pusti. Upamo pa. da bomo skoraj uslišani. Bog daj tako! Imeli smo tudi ženitovansko veselje COhcet). Poročila sta se Mr. Valentin Haffner in Miss Amalija Potočnik, ki je nrišla iz domovine pred dobrim letom iz Škofje Loke. Novem« oaru želimo obilno sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu! Na ohcet smo se pa prav veselo zabavali. Vsedli smo se okoli mize prav po domače natikali na vilice, vec sort nečenk in nec»va. Vsa hvala pa rre Mrs. Marv Tugovič, ki je tako urno no-('Nadaljevanje na 3. strani) j, AMERIŠKA SLOVENKA, m (Nadaljevanje.) To dejstvo in pa revolucionarni duh, ki ga je rodila vojna in ki se je kasneje večinoma omilil v demokra-tizem — resnični ali navidezni — sta podrla predsodke o ženski enakopravnosti v javnem življenju. Vse revolucionarne in demokratične države : v prvi vrsti tako socialnorevo-lucionarna kakor boljševiška Rusija, potem Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška. skandinavske države, Anglija in Amerika so dale ženskam svoboščine ter splošno in enako vo-livno pravico. Ostale države slede. Ženskemu študiju se na splošno ne stavijo nikjer več nobene meje, strokovne in srednje šole ter vseučilišča se polnijo z žensko mladino. Večina poklicev, služb in dela je ženskam otvorjeno. Ženske zahteve so v velikih obrisih izpolnjene. Ali je pa žensko vprašanje sedaj rešeno, to je stvar, ki se je ne bi u-pali trditi. Morda med ženstvom nikoli ni bilo tako malo zadovoljnosti in sreče, kakor je je sedaj. Pokazalo se je, da je naravni zakon močnejši nego vse drugo, a ta zakon je določil za ženo_materinstvo. v katerem edino — bodisi telesnem bodisi idealnem — najde svoje zadoščenje. ljubezen in dobroto deliti, ljubezen in dobroto prejemati, to je. kakor kaže tudi novejša izkušnja ves namen . ženskega življenja. So pač tudi med ženskami močne osebnosti, ki se znajo po težkih borbah same s seboj dvigniti nad svojo usodo in najti u-tehe v svojem zvanju izven družine ter javnem delu. toda to so le izjeme. Na splošno je danes ista iskrena in trajna želja vsake ženske, bo-■iisi študirane bodisi preproste, postati žena in mati. imeti lasten dom in biti v njem kraljica, kakor v vseh prejšnjih časih. Kaj tedaj, ali je bilo žensko vprašanje le umišljeno, proizvod histeričnega umovanja nekaterih žensk? Ne. Ženska je bila do gotove mere pridiga za vse žene in matere. Vabimo vse Slovenke celega Chicago na ta poduk. Tudi prekmurske Slovenke, naj pridejo! — Zvečer ob pol osmih je najprej poduk za vse in blagoslov. Potem stanovski poduk za može.- Enako se vabijo vsi možje! —< Crez teden vsako jutro je prva sv. maša ob 5. uri, druga ob deveti uri da bodo prišli lahko tudi oddaljeni rojaki, ki delajo po noči, ali ki ne delajo, k tej sv. maši in pridigi. — V nedeljo zjutraj se začne v Chicago novi čas toraj potisnite v soboto večer uro za eno uro naprej, pa ne boste zamudili. primernega moza in ali bodo dohsd-ki moža toliki, da ji bo ob njem zagotovljen obstanek. Prav je tudi i-mela, ko je zahtevala v vsem javnem pravu polnopravnost, in prav tudi, ko je zahtevala politične svoboščine. Samo v enem ni imela prav: v kolikor je v vseh teh postranskih stvareh videla svoj končni cilj in v kolikor je v svojem stremljenju za temi stvarmi izgubljala iz vida svoj naravni cilj in v kolikor je zaradi pridobitnega izšolanja zanemarjala pripravo nanj. Žensko vprašanje je danes rešeno manj nego kdaj prej — prav kakor socialno vprašanje ni rešeno v soci alistični Rusiji. Njegove rešitve v bodoče ni- smeti več iskati izven družine, dasi morajo ostati ženi nedotaknjene vse že pridobljene, in zahtevane državljanske in zasebnoprav-ne svoboščine in pravice. Socializem mora stremiti za tem, da se kolikor mogoče vsakemu človeku omogoči osnutje lastnega doma in vzdrževa-j Iz Sheboygan, Wis. — N am se po-nje družine. Geslo bodi: žena se vr-J roča žaiostna vest, da je umrl Anton ni v družino! Socialna zakonodaja Su£a 22 apriia Qb 10 uri zvečer. Bo-|gU' Ce se pa °b enem ne menis in ne bngaš za sovražnika Gospodovega, * " " ' ~ 1 ki zunaj kriči proti Njemu, ga onečaščuje, kriči: Kričaj ga! — ki preži zti- So. Chicago, 111. — 40 urna pobožnost in praznovanje farnega patrona sv. Jurija se je vršilo v nedeljo zelo slovesno. Kakor smo že sporočili, je imel veliko sv. mašo domači gospod župnik Rev. J. Plaznik ob azistenci Rev. Benvenuta Winklerja O. F. M. in nekega sosednega gospoda. Slavnostni govor je imel Rev. Benvenut Winkler O. F. M. Večerni govor je imel Rev. Kazimir Za-krajšek O. F. M. — V pondelek večer je imel slavnostni govor zopet Rev. Benvenut Winkler O. F. M. Duhovska vest. •Zbolel je Rev. J. Vijolic, hrvatski župnik v JoJietu, 111., na hudi "flu." Preteklo nedeljo ga je nadomestoval Rev. Dr. Huro Bren O. F. M. iz Chicago. Kakor se nam sporoča, se mu je bolezen obrnila na bolje. (Nadaljevanje z i strani.) Zato vsi na delo! Kdor hoče dandanes veljati za katoličana, mora v armado katoliškega tiska! Ne zahteva se od nikogar, da bi moral obleči posebno uniformo, da bi vzel puško na rame, pustil doma svojo družino in šel na bojno polje, da bi tam moral izpostavljati v smrtno nevarnost svoje življenje in prelivati kri. Ne! Kar se za to vojsko zahteva je tako lahko, da je zanjo vsakdo "taublih", sposoben. Tudi "liberty bondov" se cd nikogar ne zahteva, da bi kupoval. Treba samo podpirati in širiti katoliški tisk, naročati in drugim priporočati katoliške časnike in knjige in jim pomagati, da zahajajo v več in več hiš, da najdejo več in več čitateljev in naročnikov. Mi potrebujemo v tej naši vojski, kot v vsaki drugi vojski, poleg generalov, oficirjev, pijonirjev, t. j. urednikov, pisateljev, agitatorjev, tudi navadnih rekrutov, prostakov, t. j. naročnikov in čitateljev kajti čeravno nimajo vsi enake naloge, pa je vseh tako potreba, da eni brez drugih ne morejo ničesar doseči. Za to vojsko so sposobni tudi otroci. Dandanes je. vsakega katoličana dolžnost podpirati kat. tisk, kakor je vsakega dolžnost braniti vero, kadar jo sovražnik napada. Vere pa ne brani, kdor ne podpira kat. tiska. Zato danes niti katoličan ni, kdor poleg spolnovanja verskih dolžnosti ne podpira tudi kat. tiska, če ni naročnik tudi katoliških listov. Zato. če še bolj vestno spolnuješ verske dolžnosti, če se še tako natančno ravnaš po božjih in cerkvenih zapovedih, če storiš še veliko več kot si dolžan, če si tudi v vseh bratovščinah, če se tudi pokoriš, v tem danes še nisi katolik v popolnem pomenu besede, ako ob enem tudi ne podpiraš katoliškega tiska, kateri je dandanes najglavnejše in najmočnejše orožje, s katerim se more vera braniti in s katerim sovražnik ubija vero in uničuje sveto katoliško cerkev. % Kako se moreš šteti za katoličana, za služabnika božjega, ko v cerkvi kleče moliš pred tabernakljem in daješ dolžno čast in hvalo svojemu Bo- ima tu važne naloge. Izobrazba in ,an je bil samo tri dni< Domači g. vzgoja ženske mladine se uredi tako, župnik Father Cerne jc pokojnemil da pride priprava na gospodinjski in podeli, zakrament sv. posl. olja. Po-matermski poklic do primerne ve-1 - - - - - ljave. A tudi zgolj v tej smeri se žensko vprašanje ne da popolnoma rešiti. Tu treba še etičnih faktorjev — teh predvsem ! Ženska se more čutiti srečno samo ob strani nravno enako visoko čutečega moža, ki v zakonu ne išče samo udobnosti in socialnega ugleda, ampak najvišje socialne cilje. največjo življensko srečo moža, ki za ženo nima samo denarja ali kvečjemu še spoštovanja, ampak predvsem ljubezen in razumevanje. kojni Anton Suša je vodil trgovino na Indiana Ave., bil je velik dobrotnik Slovenske župnije v Shebovgan. Več poročamo prihodnjič. Sorodnikom naše sožalje! Pokojnika priporočamo v molitev! naj, kako bi se polastil cerkve in pregnal ven Gospoda, da bi ga ne ti, ne nihče drugi ne mogel več moliti in hvaliti, ki skuša oskruniti in onečastiti njegov hram. ter iz hiše božje narediti v hišo hudičevo, v hišo greha, da bi postavil na tisti oltar, kjer ti moliš svojega Boga, kako vlačugo, kakor je že svoje dni naredil na Francoskem in v Meksiki? m Slovenski duhovnik z veliko skušnjo, nam piše: "Kdor ima skušnjo, kakor jaz. ko sem videl sam, koliko dobrega sta storila lista "Edinost" "Ave Maria" med "prosvetarji" moji prejšni misijonski postaji, kjer so bili ti preje besni proti veri 111 res še zasužnjena duševno in gospo- Za žensko gibanje vidimo poslej nujnost udejstvovanja v teh-le glav-' nih smereh: socialne naloge, preos-nova ženske vzgoje in izobrazbe \ smislu posebnih ženskih nalog, pa-citizem in uveljavljanje krščanske Da se to doseže vsaj na splošno, je — - < —— - 1----- treba, da končno prodre krščanska *n cer^v' kakor sami satani, bi ne etika v vsa srca in jih obvlada. Šele' ravna^ kakor ravna 1\ A. Cesar sam potem bo rešeno tudi žensko vpra- niseni mogel doseči, dosegli so listi, šanje. " ki sem jih med nje razdeljeval . . ." ROJAKOM NA ZNANJE! Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da imam vedno v zalogi vse vrste grocerijo, kakor tudi vse vrste sveže in prekajeno meso, vedno po zmernih cenah. Nadalje se dobijo pri nas vedno domače kranjske klobase, pre-kajena slanina, kakor tudi šunke, kar razpošiljamo tudi ven po Ameriki na vse kraje. Rojakom se priporočamo v naklonjenost! JOSEPH FURLAN, 405 So. Ann Street, Little Falls, N. Y. E&EE3E darsko. Prav je bilo. da je zahteva Ji zase pravico do izobrazbe, ki 3-svoboiuje. Prav je tudi imela, zahtevajoč, da se iz vsega početka usposobi za pošteno pridobitno življenje. Ker nobena ne ve. ali bo našla sebi etike v življenju obeh spol« .................................................. IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) sila in stregla ženitovanskim gostom, z izvrstno pripravljenimi jedili. Lepa hvala tudi Mr. Frank Jugoviču, ki je nas postregel s tako izvrstno vinsko kapljico da niso naša grla trpela suše. Po južini pa se je pričelo petje in ples, ki se je končal pozno v noči. \ sem udeležencem veseli pozdrav in jim kličem na svidenje na prihodnjem ženitovanskem sestanku. _Frank Oblasnik. Racine, Wis. — Ravno danes je krasno spomladansko jutro, solnčna zarja mi sije skozi okno, tički žvrgolijo okoli hiše, tako, da človek občuti neko posebno veselje do življenja. Ker pa je ravno danes Bela nedelja, opravili smo najprvo našo cerkveno dolžnost, po prihodu na dom. sedeva s ženo k mizi in pregledujemo različne dopise v listu Edinosti, kjer večina dopisnikov izraža željo za dnevnik. Tako je prav. izvrstno, pravi moja žena in jaz. Moja žena pravi, da ona je pripravljena vzeti na svojo skrb list Edinost, na naj stane, kar hoče, kot izkušena gospodinja pravi, da bo ona brez napora v kuhinji prištedila toliko, kolikor bo dnevnik stal. Vse cenjene naročnike in čitatelje pa prosiva, da naj poizkusijo vsi pridobiti listu Edinosti vsaj vsak po enega naročnika, ker to moramo narediti, ako hočemo, da pride list do dnevne izdaie. Spoštovane gospodinje in matere, gotovo je Vam blagor za Vašo mladino pri srcu. potrudite se. mogoče imate v bližini pošteno slov. družino, pa jim niso še naši listi znani, dajte jim list Edinost, da ga čitajo in vidijo njegovo vsebino, listi so podučni in v njih berete marsikaj zanimivega. Rojaki, naprej za katoliške liste, nikar se nesramuite, pokažite odprto, kje je vaša ljubezen, delavske razmere se boljša io. tudi jaz sem tako srečen, da zopet del am po enoletnem dopustu, ako bo za-stalno tega ne vem. Zoper plačo ako pri-tem ostane nimam pritožbe, sliši se na iz več strani, da delavci opravljajo težka de'a za mali denar. Hrujjega nimam posebnega za pisati iz n-iše naselbine. Kličeva pa iaz in moja žena Slovencem sirom Amprike, agitiraj-te. širite, delajte in pridobivajte listu E-dinosti novih naročnikov. Možje, žene naprej! Fani in Martin Novak. Ambridge, Pa. — Cenjeni urednik: — Prosim natisnite te vrstice v vaš cenjeni list. Nimam sicer, kakih posebnih novic. vendar, da se bo čulo v našem listu tudi od nas, zato sem se spravila napisati ta doniš. Delavske razmere, skoraj bi rekel ni vredno razlagati, ker rojaki že tako vedo, da je povsod bolj slabo, upam pa, da se v kratkem kaj izboljša. Se ena novica je. da smo pred par dni dobili zopet snega in sicer je zamedel, 4- palce na debelo. Tukaj smo imeli Slovenci in Hrvatje, 'cakor tudi drugi Slovani za Velikonoč •epo priložnost, da smo odpravili svojo velikonočno dolžnost. Obiskal nas je v naši naselbini č. g. Dr. P. Hugo Bren J. F. M. za tri dni. C. g. je nas v marsičem mnogo podučil in bodril v našem milem slovenskem jeziku. Takega znamenitega govornika se ne čuje vsak dan. Gov ornikove besede so priproste, domače. da jih lahko vsak navadni človek razume. a zraven prepričevalne, ki segajo globoko v vsako srce, ki je resnici dostopno. Njegove nauke bomo tudi mi ambridčani ohranili v trajnem spominu. Č. g. misijonarja naj čuva Bog še dolge let med Slovenci v Ameriki. Da. vsi vsmo hvaležni za Vaš trud. ki ste ga imeli z nami te dni. Hvala pa tudi našemu č. g. Rev. J. Herkelnu, ker se veliko trudijo z nami Slovenci v naši naselbini. Zahvaliti moram ob tej priliki pa tudi uredništvo Edinosti, ki mi je poslalo, za dva nova naročnika tako lep svetliku-ioči križ. ki smo ga vsi veseli. Da. vreden je ta dar truda za deset novih naročnikov. Našemu hrabremu Pavletu se pa tudi leoo zahvalimo za Pirhe, res jih je kerlc lepo pobarval in mojstrsko razdelil vsakemu svojega. Vsakemu ie dal pirh s ta ko barvco pobarvanega, kakor mu paše Pavle ie oa res nrebrisan. Ljudje so se mu smejali, ko je tako mojstrsko tajlal velikonočne pirhe. da bi bili skoro po-nokali. Zato. le junaško naprej! Konečno pozdravljam vse naročnike in čitatelje našega lista, tebi list Edinost pa želim dober vsoeh in božii blagoslov. J. S. 'Chicosd, 111. — V nedeljo se začne v naši cerkvi sv. misijon pri veliki sveti maši ob pol enajstih. — Vsi farani se -abiio, da se udeleže zlasti te svete maše. — Popoldne ob pol treh je stanovska m m Iggijjj CHICAŠKIM SLOVENCEM! Slavnemu slovenskemu občinstvu v Chicagi, okolici in po celi Ameriki naznanjamo, da smo organizirali družbo pod imenom "LINCOLN REALTY COMPANY". Ta družba je popolnoma v slovenskih rokah in se bo bavila s prodajanjem in kupovanjem hiš, zemljišč, (lot) najemnino, zavarovalnino, notarskimi deli in prodajala bo tudi vozne listke za v stari kraj in obratno. Obenem bo to tudi slovenska odvetniška pisarna. STEM se bo našo slovensko naselbino povzdignilo, ker dosedaj naš narod v Chicagi ni imel enakega zavoda, ki bi ga vodili njegovi ljudje, ampak bil je odvisen od tujcev v tem oziru. Zato si je "LINCOLN REALTY CO." nadela veliko nalogo, namreč pomagati našemu ljudstvu, da se kolikor mogoče skupno naseli v naši naselbini. To želimo zato, ker v kratkem se prične z gradenjem slov. šole v Chicagi, da bojo pa Slovenci bližje svoje slov. šole. in da jim vsledtega lažje pošiljati svoje otroke v svojo lastno slov. šolo, bomo skrbeli, da bomo preskrbavali stanovanja in hiše v prvi vrsti rojakom Slovencem! ZATO, prosimo vse rojake, ki želijo prodati svoje domove, zemljišča ali lote, da naznanijo takoj uradnikom "LINCOLN REALTY CO.", ki bodo skušali jim preskrbeti kupca, da bodo prodali svoj dom ugodno. Vsi tisti, ki nameravajo si kupiti dom, farmo ali kako zemljišče (loto), "naj pridejo k nam in preskrbeli jim bomo natančno kar želijo. KADAR potrebujete kakih odvetniških nasvetov pri opravkih na sodniji, ali če potrebujete tolmača na sodniji, pridite k nam k vašim rojakom, da vam pomagamo. "LINCOLN REALTY CO." bo-imela svojo pisarno na vogalu na 22. cesti in Lincoln ulici v novi hiši Mr. And. Batisttig-a, v prvem nadstropju. Pisarna se bo otvorila začetkom maja mesca. Za ta čas, do prihodnja mesca se pa lahko stranke zglasijo na domu doli podpisanih uradnikov družbe "LINCOLN REALTY CO." DRUŽBA "LINCOLN REALTY CO.", se slavnemu slovenskemu občinstvu naj- topleje priporoča in vsem zagotovlja. da kdorkoli bo imel opravka žnjo, bo zadovoljen s postrežbo in vsem. Pomagati našim ljudjem. jc naše prvo geslo! LINCOLN REALTY COMPANY 1901 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. Uradniki: John Petrovčič, 1920 West 22nd Street. John Jecich, 1849 W. 22nd Street. Leo Mladich, 1929 West 22nd Place. R. F. Kompare, slovenski odvetnik. Phone: Canal 0098. ^ISPlliil^ © m m ililiiililll^SIIIIHiHHHIiH^Sir ^_____ -ED 1 II OST* Vse to ni ostalo skrito Lei in njenemu sinu. V srcu sta bila prepričana, da je ta pridigar, ki je pridigoval ljudstvu v prilikah iz oznanjeval čudoviti, do tedaj še nezaslišani nauk, Tisti, za katerega ga je njegov 11-čenec Simon, imenovan Kefa, očitno in ja^no spoznal, ko je rekel:44Ti si Kristus Sin živega Boga. Verovala sta, da je ta čudodelnik, pred katerim izginjajo naravni zakoni v nič. obdarovan z božjo močjo in oblastjo, kateri je vse pokorno. Rada bi se bila priznala pred celim svetom, ko njegova privrženca. Poguma in volje jima ni manjkalo. A zdelo se je obema. ne da bi se pogovorila o tem, kakor da bi ju zadrževala nevidna roka, nekaj takega, kakor razburjenost duha, ali bolje — slutnja, da se bo zgodilo nekaj posebnega, kar bo odločivno pripomoglo k konečni rešitvi vprašanja o Mesiji. Rilo je drugi dan tedna neposredno pred velikonočjo. Splošna razburjenost in razcepljenost je danes dosegla svoj vrhunec. Proti poldnevu je imel Učenik neke vrste slavnostni vhod v mesto. Pa kakšen je bil ta vhod! Brez blišča in sijaja, brez klicarjev in buqanja trobent, celo brez vojaštva in telesne straže, brez sulic in mečev je prihajal ta čudoviti kralj v Teruzalem, sedeč na oslici, za katero je šlo žrebe. — Njegovi spremlje-\ a ve i ill klicarji so bili narod in otroci, ki tudi sedaj ne manjkajo pri nobeni podobni priliki. — Nego ve preproge so bile v naglici odtrgane palmove veje in obleka tistih, ki so šli pred njim. Vse je veselo vpilo: "Hozana 5=nm Davidovemu! Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! Hoza-na na višavi!" Tako je prišel sprevod do tempelja, kjer gaje čakala množica slepih in drugih trpinov, ki jih je ozdravel vse do zadnjega. — Ali ie bil čudež, da sta sedaj tempelj in okolica odmevala od njegove hvale in do so farizeji in pismouki od jeze in zavisti skoraj popokali. Razun naših prijateljev se je nahajalo v tem času v Jeruzalemu tudi mnogo poganov in vsi so bili vsled občudovanja do čudodelnika tako navdušeni. da so ga želeli ne samo videti od blizu, ampak ž njim tudi govoriti. Obrnili so se na Filipa in mu razodeli svojo željo, ta je pa vprašal za svet še Andreja, oba sta pa povedala željo tujcev Jezusu. Ta jima it pa govoril skrivnostne, takrat še vsem nerazumljive besede, ki so napolnile učence s žalostjo. Ko je pa še govoril, zadonel je mogočen, celi tempelj napolnujoč glas z neba: "Poveličal sem ga in ga bom še bolj po-veličal!" Vsi pričujoči so se prestrašili in si niso mogli razložiti kaj je bilo. Eni so rekli, da je zagrmelo, drugi zopet: 44 Angelj je govoril ž njim." lezus jih je sicer poučil, da je ta glas prišel iz nebes in sicer ne zaradi njega, ampak zavoljo njih, da bi ga vsaj zadnji čas spoznali in verovali vanj, dokler je še kaj luči v njih. Ali ljudstvo je bilo prezaslepljeno, da bi ve-i o val o vanj, ampak so se njegovim čudežem le čudili in se zopet razšli do-Zvečer je vedelo o tem celo mesto. SRŠENI. Kakor čujemo, se bodo razni Leninovi in Trockijevi apostoli razkropili, prihodnji ponedeljek po slovenskih naselbinah oznanjevat evangelij rdečega bratstva. Ljudje, ki bodo prišli s temi apostoli v stiko, naj skušajo dobiti, kake informacije od otca vZavrtnika, plašljivega Zajčka, od lawndalskega Roženkranca, Ko-štrunčka itd. kaj je vendar z 44erb-j šno" miljondolarskega fonda? Vpra- j šajte jih za potrdilo, koliko so dali I za slovenske reveže, za katere so od vas nabirali krvavo zasluženi denar! * * * Ne vrjemite laskavim besedam raznih sleparjev, ampak zahtevajte račune in dokaza, koliko, da so sto- rili za denar, ki ste ga jim dali! * * * Ste slišali že kaj od naših urednikov slov. katoliških listov, da bi se pogovorili in združili v eno fronto Najlepša prilika za potovati direktno V DOMOVINO z velikim parnikom PRESIDENT WILSON bo 2o. MAJA (Velikega travna) Cena do Trsta ali Dobrov-nika je samo $90.00 PIŠITE ODMAH TAKOJ, DA VAM MESTO NA PAR-NIKU ZASIGURAM. r.iov. Da Pavla ni bilo med tistimi, ki so želeli Mesijo videti in govoriti ž njim, je bil vzrok tudi to, ker je bil že več dni odsoten. 2e dolgo je nameraval obiskat kraje, ki so bili v zvezi s življenjem Mt^ije. Napotil se je v razne kraje. Najdalje se je seveda mudil v Galileji, kjer je obiskal tudi malo mestece. Nazaret in je tamkaj našel sledi sina skromnega tesarja, ki je živel od dela svojih rok. * Saj je tam preživel ™Joe I robentarja, John Kinga, Joe j \il PRED ODHODOM NA PARNIK. i Podpisana še enkrat pozdraviva svoje sorodnike, prijatelje in znance v Moon Run, Pa., zlasti one, ki so nas spremili na postajo, posebej pa še T. Likoviča, Frank Ambroži-ča. sina 111 hči, kakor tudi Miha Mi-lavca in sestro v North Dakoti. Dalje tudi Frank Škofljanca in njegovo ženo. Frank £krabeca, Janez Se-Ijaka. Frank Žota itd. Vsem skupaj najlepša hvala za vse! Na svidenje! Priporočava tndi tvrdko Zakrajšek in Cešark v New Vorku vsem onim. ki gredo v stari kraj. Anton Košir, Math Milavec. « * * * Tem potom še enkrat pozdravim rojaka John jagoda, ženo in njene stanovalce in tudi John Čuka tei druge znance v Moon Run. Pa. Vsem skupaj hvala lepa za postrežbo in spremstvo na kolodvor. Ker smo bili vsi dobro postrežem tu v New Ytfrku od tvrdke Zakrajšek in Če-šark, ta dva rojaka tudi drugim priporočani. — John Bergant. * * * Pred odhodom iz Amerike se še enkrat poslovim od svojih številnih znancev po raznih naselbinah kot Moon Run, Cleveland, Braddock itd., zlasti Frank .*>kofljanca in ženo, Fr. Skrabca. Franka in Toneta Bogoli- DENARNE POŠILJATVE V DOMOVINO, IRVRŠUJEMO PO POŠTI IN POTOM BR-ZOJAVA. PIŠITE PO NAŠ CENIK. IZVRŠUJEM VSE BANČNE POSLE. SPREJEMAM DENARNE VLOGE IN PLAČUJEM PO 4% OBRESTI. Mesija skoraj vsa detinska in mladeniška leta. Odtod tudi očitek: more priti iz Nazareta kaj dobrega." Naslednjega dne, t. j. tretji dan predvelikonočnega tedna je pričakovala Lea svojega sina iz tega izleta. Skoraj celi dan je presedela na strehi svojega stanovanja, katero so krasile razne cvetice in visoko se vspe-Tijajoče rastline. Bila je to hiša bogate vdove Sare, o kateri je Lea po pravici sodila, da je privrženka Mesije, a za sedaj še skrivna. Obe ženi sta se razumeli izborno in se prav živahno zabavali marsikatero uro na strehi, s katere je bil lep razgled na bližnji del mesta in nasproti ležeče višave. Bilo je popoldne. Solnce se je že nagibalo, da izgine za tempeljskim slemenom. Sara je slonela čez ograjo in gledala doli v že mračno ulico. "Glejte, tam gre mož", pravi Lei, ''katerega poznam v treh različnih stopnjah življenja. "in pokaže na visoko, suho osebo, ki je šla počasi in tesno svojo pot. "To je Lazar iz Betanije. brat Marije, o kateri ste že slišali — tisti, katerega je Jezus preo par tedni obudil od smrti, potem k<» ie že štiri dni v grobu ležal. Učitelj je celi družini zelo vdan. Ko je bil njijun brat že hudo bolan, sta sestri sporočila Učitelju, da naj pride in ga HpHH^H ^HHH ozdravi, kakor je že mnogo drugih. Ali na začudenje vsih ni prišel, am- ,najlepša hvala - Zahvaljujemo se pak je ostal še dva dni tam, kjer je bil. Ko je slednjič prišel, ležal je La- tluh tvr<'k' ^krajsek »" Cešark za /ar že davno v grobu." Milavca, Louis in Joe Jermana. Vsem skupaj kličem: pozdravljeni in na svidenje! Končno ne smem pozabiti naše domače tvrdke Zakrajšek in Cešark v New Vorku in jo zaradi točne postrežbe tudi drugim priporočiti. Frank Jerman, odhajajoč v Novo Mesto. ♦ * * * )b času, ko odhajamo na parnik j "America", zadnjič pozdravljamo Frank in Valentina Matkota v W. Virginiji ter Matijo Matko v Milwaukee. dalje Albina Karničnika in družino ter druge prijatelje in znance 11a Van Voorhis, Pa., zlasti one. ki so nas spremili na postajo. Vsem točno in pošteno postrežbo, z družino. Math A & A A A JA A A A JOHN STAYER. GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam. sr s? er sr šf SrT t*' & Telephone Canal 1404. t* k«*- Š? t* v* DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300. $500, $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1113 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Zakrajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E-61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek mL blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-irk st. Dr. zdravnik Dr. J. M, Seliškar. Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavaru jete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Dru štvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejema jo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau sovi dvorani. Asesment se plačuje samr na seji, od 10 ure dopoldne do 4- ure po poldne. Vsa nadaljna poiasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 East 61st Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6xst St Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drccnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Sehškar. j YELIKO P0TNIK0Y. V STARI KRAJ ODHAJA { veliko rojakov- Ako ste tudi j Vi namenjeni tja, tedaj najbo-( Ije storite, ako potujete skozi I podpisano tvrdko, ki je znana I zaradi točne postrežbe in pri-I poročena od onih, ki so že po-I tovali. ! IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. A-ko želite tudi Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA. so pred vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, EMIL KISS. BANKIR 133 Second Avenue New York, N. Y. proti združenim nasprotnikom? Ta so možje za skupno delo, kaj?! — - — ■■■■ ■IIWI^IMIMIWHI I IIB J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago, UL Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zne-traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljie in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete n&ie pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. J AN DOS, 2042 W. 22nd St, neat Hojnt Ave^ Chicago, I1L TeL: C&nal 4108 POZOR IGRALCI HARMONIK! JOHN WENZEL 1017 East 62nd Street, Cleveland, Ohio Stem odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to stalno od leta 1894, vedno v Clevelandu. Ohio. Medtem časom še nisem za nobeno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno odaste drugam naročilo na: THE MINERS NATIONAL BANK EYELETH, MINNESOTA. CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00. TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu. AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi. ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurtjej.še zavarovalninske družbe. NASA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas. Bančni uradniki: Jas. A. Robb, President. J. C. McGilvery, Vice-Pres. R. M. Heskett. Vice-President. L. E. Johnson, Cashier. F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasneiŠe ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa deJa točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. emece FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St , oor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. 75 Ninth Ave.,. New York City.