gncggg Mb mnwp rrwam mtf qh, —t imoran »t t iwhp eww i. aw, —	wn own« wmr tomk. t. OFfci aiMat x m. Mm*, v. m mm*
GLAS NARODA
I Z« H«w York o*lo l«to...s» 7.00	^^ A^A ■^»S-'	W ^	. I	»d lagil HoBdayi.
|	e**° tote -« TJ01	List siorenskih delavcev v	'	| mm- 78.000 i»dm.
CTLETOH: '«70 CORTLAKDT.____laMwd M Btcnd OUm Mrntttr. BtpWmber 21. 1903, «t th» Port Office M Mew York, H. Y, nod« the Act of Congraa of March 5, 187».	TEUTON: 4687 COBTLANDT.
NO. 296. — ŠTEV. 396.	NBW YORK, FRIDAY, DECEMBER 17, 1920. — PETEK, 17. DECEMBRA, 1920.	VOLUME VIII — LETNIK XXVUL
ANGLIJA JE ZAČELA NEKOLIKO POPUŠČATI
LLOYD GEORGE BAJE PRIPRAVLJEN ZA KOMPROMIS. —, * IZJAVE IRSKEGA DUHOVNIKA — DE VALERA ODIDE IZ
AMERIKE V ANGLIJO?
London, Anglija, 16. decembra. — V novih napadih, ki m. jih priredili angleški vojaki na irsko prebivaisvo, je bil en (tuhovnik ubit in ena vas razdejana.
Oii j*' hotel rešiti pred vojaštvom nekega mladeniča, po imenu < 'r<'\vl* y. ki je bil napaden na cesti. Magner je rani podlegel in tu-ili Crowley je bil ubit.
I 'sinnVnje Magnerja in mladeniča je videl neki Bradv, ki je takoj odšel k okrajnim oblastim, katerim je poročal o umoru. — loveljtiik angleških čet je takoj ukazal, da se zapre vojaka, ki je i/vršiI dvojni umor. Vojak bo prišel pred vojtfi sod.
Jirseph Murray, civilist jp bil od vojnega sodišča spoznan 1 ivim. da je ubil nek« ga angleškega vojaka, ko so Irci napadli \<lik avtomobil, na katerem so se nahajali angleški vojaki. Ob-<*nl£eiicc se je zagovarjal, da ga ob času umora in napada sploh ni bilo poleg.
Tudi v Ballinalle, Longford okraj, so napadali angleši vojaki prebivalstvo, po/igali so hiše in gospodarska poslopja, streljali na /iviuo. konje in ljudstvo. Nesrečni prebivalci po/gane vasi so brez
►trehe in živil.
Ministrski predsednik Lloyd George je prslal Rev. O'Flana-ganu brzojavko, ki tvori odgovor na duhovnikovo prošnjo, če sme o;>i>kati v naporu Arthur Griffitha, s katerim bi rad razpravljal o možnih pogojih miru. To pa ni nikako novo mirovno gibanje od strani ministrskega predsednika, temveč samo odgovor na duhov-i-ikovo prošnjo.
Ministrski predsednik je tudi obljubil Rrv. Flanaganu, da če ii 1 m h 1 o šla njegova kabeljska poročila neovirano iz Anglije. — Tozadevna brzojavka ministrskega predsednika se glasi:
"Jaz trdno upam, da bodo valed vaše dobre volje in aktivnost i vsi Irci pripravljeni za sklenitev miru. Vsi, ki hočejo izvajati tvojo politiko z nasiljem, bodo odstavljeni, tako da bo Irski n^ svobodno dano, da vrne h konstitualnim metodam, katere so e-dino prave in d«-želr vredne. Z vsem sreem se pridružujem vaši želji, ila bodo božični prazniki prazuovani na Trškem v miru in zadovoljstvu. **
Cork, Irska, 15. decembra. — Časnikarski poročevalec Denis
4 OVonnel poroča sledeče:
Govoril sem s Father MaeSwineyem, prefosorjem na kolegiju in ^nodnikom pokojnega župana iz Corka, ki mi je povedal sledeče:
V soboto zvečer sem izpovedoval v cerkvi sv. Petra in Pavla, k i-r s,m nastavljen kot knrat, po končani s-povedi pa sem se od-v w-'jal s karo poulične železnice v .-redino mesta proti sv. Lukeža pr»dm<*stju. Ko smo dospeli na Summer Hill, je bil pripravljen na i s napad. Možje v črnih uniformah, vodeni od mož v civilnih ob-kah, so stopili na kare. Nam so nato ukazali z namerjenimi revol-\ - rji v rokah, naj gremo s kare.
"Naenkrat »o pričeli streljati in nekaj kropel je udarilo skozi « kn.i kare. Vsi ljudje ki so bili v kari, so se pričeli drenjati proti i/l >hIii, da pridejo čimpreje iz kare. Izhod se je seveda z-imašil. .1. / sem bil v sredi ter se nisem mogel premakniti. Eden od uni-1 rmiraneev me je udaril z revolverjem po glavi, nato pa še s pestmi. nakar so me izrinili proti izhodu ter vrgli na cesto.
Ko sem stal zopet na nogah ter prišel nekoliko k sebi, sem opazil, <la so nas obkrožili neke vrste policisti. V kari je bilo tudi petero žensk. Eno teh sem videl, da se je onesvestiia ter padla na stopnice kare. toda eden od uniformiranih mož je pristopil ter jo ■/ nogo sunil doli. T)n;ge ženske so ji nato pomagale oditi iz bližine teh divjakov.
"Možje, med katerimi sem bil tudi jaz, so bili postavljeni ob s d, in kdorkoli se je ganil, je bil ouivan z revolverskim kopitom.
"Ko je prifia vrsta name, da odgovarjam na vprašanja, so bila vsa njihova vprašanja spremljane od udarcev s pestmi. Ko so ti ljudje izprevideli, da sem duhovnik, je nekdo od njih zakričal: "No, sedaj pa imamo etiepa od teh črnosuknežev. ki ščuvajo ljudmi vo na umore P*
M< »jo listnico »o brenili na sredo ceste, vzeli so mi denar, uro in wri/ieo, istotako tudi suknjo in ovratnik ter mi naznanili, da bon« ustreljen.
"Po kratkem posvetovanju, ki se je vršilo na sredi ceste, je nekdo od njih prišel k meni ter mi ukazal, naj pokleknem na cesto. Nato s«! me pritisnili na t!a ter me vprašali, ako hočem pisati na cestui tlak, kar mi bodo narekovali. Zapisal naj bi bil ."V peklo s papežem!*' nakar bi mi dovolili oditi.
"Ker tega nisem hotel storiti, mi je nastavil eden cev nabite t nške na hrbet ter pričel z njo pritiskati med pleča. Drugi so se pričeli nato pripravljati k odhodu ter so rekli svojemu tovarišu, i Jij /t* vendar neha * svojo igro, ker je ve mestu dovolj opravka.
Ko je drhrf odšla, sera našel na ce*ti posamezne kose svoje * UIHke, nakar aetn se odvlekel domov. Vsled udarcev, ki sem jih dobil, komaj stojim ali hodim.'*
London, Anglij-*, 15. decembra. — Tukajšnji listi pišejo,
bo prišel "predsednik" Irske republike, Elmonn de Valera v »«kaj dneh v Liverpool. Policijski glavni atan je vprašal ministrici kabinet, kakšno stališče ima zavzeti.
Vlada je odgovorila, da bo dovolila de Valeri, da se izkrca na angleški zemlji ter da ga bo pozvala v London, kjer se bo z njim posvetoval minktrmki »vet. Ako bo tako zahteval, mu bo dovolilia tudi varno aprematvo na Irsko.
Mr. de Valera, k: je stanoval dozdaj v New Torku v Astoria hot«!«, je odpovedal svoje soke in odšel iz hotela pred tremi dnevi l oteiski klerki pravijo, da nimajo pojma o njegovem sedanjem blvaliiču.
Ko je odšel a svojim tajnikom, je de Valera ukazal, naj se v« njegova pošta naslovi na Ir&ko-ameriftki klub, 411 Peta ulica. Včeraj zvečer pa ni bilo nobenega od tek na tem nailovu.
De Valerov urad j« iadal sledečo izjavo;
M Lloyd George ne misli, da bo svet vset za resno njegovo ponudbo as mir, kajti t isti, ki imsjo pravico o tem govoriti, so Irci,
•'-• ■ it^fcj-f ■	- h,- w, a . s "■'■	. s* - k; noti* i*.,r- il ■	*
" . p? . H . -.v - '	h ; ^ i	.	j
Slika nam kaže prizor, kako delajo poljske prostovoljke v Varšavi reklam« za vstop v armade
' ŠTRAJKI PO CELI . SREDNJI EVROPI
Železničarji froze. — Ohromi j ena
-	trgovina. — V Nemčiji baje ne i bo revolucije.
i -
Berlin, Xer.v'ija, 16. deeembra.
i (Poroča Karl II. von Wiegand.) J
-	1'cr smo vsi pričakovali, se bo v lesnici zgodilo. Božično veselje
s stradajoČih in trpečih po Osred-' nji Evropi bo jako skaljeno, kerj a prrte najrazličnejši štrajki. Po-
-	ročila o štrajkili prihajajo -koraj iz vseh nemškni mest, iz Avstrije.
l, Oelioslovaške in Jugoslavije.
V Berlinu lie more človek za a f"r?nar skoraj ničesar kupiti, ker a so večinoma vse prodajalne za->- prte.
Če noče kak hotelir zapreti svojih prostorov, mu ljudje razbije-:i jc okna.
i Xa Saškem štrajka 35,300 de-I. lavcev. Danes so izdali vsi nemški i- železničarji izjavo, da ne bodo odgovorni z i posledice, če ne bo ugodeno njihovim zahtevam. Kot i sc sliši, bodo tudi državni nameš-i čenči zapusti'i delo. a Na Dunaju so zaštrajkali pi-o smonoše in drugi poštni uslužben-e ci Od jutrišnjega dne naprej bodo vsi dunajski hoteii zaprti, b Na Čehoslovaškem se pojavlja-i. jo komunistične usta je. Vlada i- ima polne roke dela, pa ne more o r.ičesar opraviti.
I-
KONŠTANTL* V BENETKAH.
o	-
a Benetke, Irulija. 15. deccmbra.
Frejšnji kralj Konstantin je v e spremstvu svoje žene in otrok do-). spel semkaj malo po polnoči, a V pristanišču je čakala grška s križarka "Averof"' v spremstvu nekaterih manjših ladij. Kralj se e bo vkreal ter dospel najbrž v ne-e del jo v Pha'ern. ki predstavlja i, pristanišče A*en.	*
u ---„
e	Brzoparaik
h "PRESIDENT WILSON" odplnje dne 22. decembra 1920.
v
t_ Tretji razred do Trste____$130.00
Dragi razred do Trste... $205.00
a	vštevši vojni davek.
n
a Za vsa pojasnila se obrnite na poznano tvrdko:
a	Frank 8akier,
^ Oortlandt St^ New York Oily.
FRANCOSKA VLADA JE 'POSTALA ZMERNEJŠA
Vidijo, da ne morejo ničesar opraviti pri Nemčiji, če prete s silo.
Izjava pariškega lista.
Bruselj, Be?zija. 16. decembra Nh konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju reparacije ter dru-i •rili gospodarskih problemih in vprašanjih, j" poslala Nemčija! sedem in dvajset delegatov Na čelu te delegacije stojita Siarmund Ger<rmann in Kitdolf Ilavenstein.t predsednik državne banke. Eden j izmed deJega-ov, Silberschmidt. j ki zastopa delavski element, bo| t' ospel pozn ?j
Pariz, Francija, 16. decembra. V merodajnih krogih Francije se Oe i vidno pripravlja preobrat v razpoloženju glede stališča napram Nemči.u in tudi glede mi-lovne po<rod!»e kot je bila sklenjena v Versailles. Sedaj je čuti dosti manj o nasilnih odredbah, rae<l katerimi jc bila najbolj priljubljena one, ki se je tikala Ruhr industrij al nejxa okraja. Veliko pozornost v t<'m oziru je vzbudil uredniški članek v Petit Pari-sien. torej v listu, ki ima eno naj-1 večjih cirkulacij v celi deželi in ki se drugače zelo malo peča s politiko. V dotičnem članku se glasi:
— Enkrat za vselej se moramo oprostiti in iznebiti misli, da bi bilo mogoče Nemčijo s silo prisiliti k plačan ju.
V nadaljnem se izjavlja list za gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, ker je 'e na ta način mogoče ustvariti znosne razmere teh o-mogočiti Nemčiji pot k normalnim razmeram in s tem tudi k zmož-r.osti, da zadosti svojim obligacijam.
Drugi listi se izražajo na sličen način in očividno je, da se pripravlja velik preobrat v nazira-nju Francozov.
Bruselj, Belgija, 16. decembra. Nemški delegati za drugo bniselj-sko finančno konferenco, ki se bo pečala z vprašanjem reparacije, so dospeli včeraj zvečer semkaj ter se nastanili v hotelu Astoria, ttrej v istem hotelu, v katerem stanujejo tudi zastopniki zaveznikov. Pričeli so takoj z razkla* danjem svojih dokumentov, da bodo pripravljeni za konferenco, ki se bo takoj pričela.
Pričakovati je, da se bo konferenca izključno pečala z vpraša-
jem. na kak način bi se dalo ce-i problem rešiti takoj.
Vse d t*! c racije so se zedinile .lede tega, tla bo vsaki dan izda-•a le ena oficijelna objava in si-or potom tajništva konference, vtsziična porajanja ne bodo za nkrat objavijena ter se noče izvali kritike, ki bi mogla le ško-lovatL
Francoski delegati so trdno ►repričani, da bodo prišli Nemei ■i dan s konkretnimi predlogi rlede plačanja odškodnine, čeprav e je iz Bcrli'ii sporočilo, da Nem-ija za enkrat še ni v stanu nudi-i konkretnih in koneenih pred-ogov.
Francozi si na vse ifačine priza-icvajo, .da aapravijo iz bruselj-ke konference neke vrste prija-' Ijski sestanek, na katerem na£ i imeli Nemci iste pravice kot avezniki.
Združene države so bile povab-jene. da se vdeleže konfercnce, a imeriški zasropnik. ki se je vde-i?2il konference v septembru, je •os:al slednji sporočilo, da se ne »o vcdeležil r£zprav.
Predsednik konference je prej-nji belgijski ministrski predsed-tik Delacroix.
Zastopane so Belgija, Francija. Anglija. Italija in Japonska.
OBNOVLJENA DIPLOMATIČ-ffA ZVEZA MED NEMČIJO IN BRAZILIJO.
Rio Janiero, Brazilija, 15. dec. 'redvčerajšnjem so bile obnovlje-;e diplomatične zveze med Nem-;:jo in Brazilijo, ki so bile preki-ijene meseca aprila 1917.
DZNAKNE FO&TLJATW T
ISTRO. HA OORlftKO IV
NOTRANJSKO.
- %
Izvriujemo	kpUifli
>opolnoma zanesljivo in Mwlinjiii razmeram primerno tudi kitro pc *li Istri, ns €K>riikem in-tudi na Notranjskem, po esemljn, ki J« issedeno po itsljsnaki armadi
Včeraj smo računali as pošilja pre italjanakik lir po MeUI senakt
50 lir .... $ 2.40 100 lir .... $ 120 300 lir .... $12.00 600 lir .... $20.00 1000 lir____ $39.00
▼rednost denarju sedaj ni stal u, menja se večkrat napritaka rano; is tega razloga nam ti me
prej.
IG računamo pa emd Istega lat ko nam poslani tan dospe t.
roka.
Deoarnaajapertatlaajbsljpi DooMstio Postal Hobsj Ovte. aT
MsTrtak
j
Mr. de V alera izjavlja, da se popolnoma strinja s poslanico začasnega predsednika Griffitha, ki pravi, naj irsko ljudstvo zau- I v bodočnost ter stoji neomajana On je pripravljen, pravi, da i (onferira o mirovni pogodbi med tema dvema narodoma. On ima ladalje zaupanje v može, ki še vedno trdno stoje na Irskem za I rvojo sveto stvar. Nadalje de Valera naznanja, da prosil dovolje- | lja Lloyd Georga, če sme v Ameriko, in istotako ga ne namerava >rosita, če se ba botal Tixiiti<*a Irsko."	1
AVSTRIJA IN BOLGARSKA V LIGI NARODOV
GOVOR FRANCOSKEGA ZASTOPNIKA VTVTANI JA PROTI SPREJEMU NEMČIJE V LIGO NARODOV. — STALIŠČE FRANCIJE. — GLASOVANJE ZA SPREJEM AVSTRIJE.
ženeva, Švica, 16. decembra. — Bolgarska je bila danes pred-poldne na plenarni s-eji Lige narodov izvoljena za člana Lige narodov.
Tudi Costarica, Finska in Luksemburška so bile sprejete v Ligo narodov, a zavrnilo se je prošnje Armenske, Estonska. Lit\inske, I.etske in Georgije.
Ženeva, Švica, 10. decembra. — Prvi izmed prejšnjih sovražnih narodov je bil danes sprejet od plenarne seje Lige narodov brez opozicije v svoj krog Glasovanje glede sprejema avstrijske republike v Ligo narodov sc je izvršilo po nepričakovanem beseilnei.i boju med zastopnikom Švice, Motto iu Ur francoskim zastopnikom, Vi-viani-jem.
Gospod Motta jc v svojem govoru v utemeljevanje poročila od-jStka, ki je zavrnil prošnjo Nemčije za pripust izjavil, tla j - Šviea ,\edno obžalovala ta sorak. V sedanjem Yasu obstajajo trije narodi, ki bi morali pripadati Ligi narodov, namreč Združene države, Nt-m-čija in Rusija.
Pri imenovanju Nemčije je skočil na noge Viviani ter zahteval besedo. Potem ko je Motta končal ter v svojih zadnjih besedah še apeliral na zbornico, nuj bo pravična, je stopil Viviani na govorniški oder ter pričel v svojem govoru zagovarjati francosko s*ali;<v Kmalu se je pokazalo, da ima zbornico na svoji itrajii. kajti njegova . izvajanja se je pogosto prekinilo z aplavzom. Ko je konec no zapustil govorniški oder. mu je zbornica priredila veliko ovacijo. ; Glasovanje jrlede sprejema Avstrije se je završilo takoj zatem . i:i sicer potom imenskega klicanja vseh delegatov. Delegatom j.- bilo . stavljeno vprašanje, <o so za sprejem Avstrije ; li proti njemu. Ne-. kateri deleprati so odgovorili v angleškem, drugi pa v francoskem jc-L ziku. 35 glasov je bilo oddanih za sprejem, dva naroda nista brla . zastopana in štirje narodi so se vzdržali glasovanja.
KRVAVI DNEVI NA ČEHO-SLOVAŠKEM
. Čeho-slovaška vlada je proglasila . obsedno stanje. — Resni spopadi med vojaki in štrajkarji.
Praga, Čehoslovaška, 16. dec. —
■	Nad Bruezom nekim krajem na
■	Češkem ki 'eži 14 milj severno [ od Sadeča, js proglasila čeho-: slovaška vlada obsedno stanje. Za
ta korak se je odločila vlada vsled . spopadov, ki so se završili med t četami in stavkarji, tekom kate-. rih je bilo ubitih še.st delavcev, t dočim jih je bilo šestijast ranje-» tih.
Pariz, Francija, 16. decembra . Soglasno z Kadnjimi poročili na . francoski zunanji urad so se pope lnoma izjalovili poskusi, katere so vprizorili komunisti v Čeho-Slovaški, da strmocrlavijo sedaj obstoječo in iivelj»vOeno vlado. Glasi se, da je prišla čehoslovaška \'ada iz nemirov zadnjih štirinaj-l> stih dni nanovo ojačena.
KARDINAL GIBBONS BOLJŠI.
Baltimore,/ Me^ 16. decembra. . V zdravstvenem stanju kardinala Cibbonsa je bilo opaziti izpre-membo na boljše. Zbolel jc, ker je pri neki priliki precenil svoje moči.
FRANCIJA BO OBDIiŽALA NEMŠKE LADJE.
Pariz, Francija 15. decembra. Francija bo obdržala vse nemške hidje, katero upravlja sedaj so-kiaxno z določbami versaillske pogodbe, — se glasi v Matinu, ki izvaja nadalje, da so dovcdla pogajanja .ki so ?=e vršila pred kratki med Anglijo in Francijo, do uspešnega rezultata. Tozadevne ladje predstavljajo v ceb-m 4:',0 t'siOc ton.
NEMČIJA NE PLAČUJE VEČ V GOTOVINI.
Berlin, Nemčija, 15. decembra. Nemška vladi je sklenila, da za enkrat ustavi plačevanja na zaveznike, ker dela dobava surovin brez plačila v pot o vin i velike tež-koče. Anjrlija sama .k* dobila v zadnjih treh mesecih 4!) milijonov funtov. Francija zahteva večje plačilo, a ga za enkrat najbrž ne. bc dobila, ker ima nemški državni proračun primanjkljaj devetih milijard mark.
PRED NO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika ali prijatelja naroČiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York. N V.
- v
PrarisHi Jobro, komo Boste vročili denar za poslali K atari hi] ali pa za vožnja listka«
Sedaj JBrtmo t Sašu atgotorortt In nloraba, vsak akuia postal! dfeo bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in sakat-li bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
▼ teh časih se stavijo t denarnem prometa nepričakovano sa>-preke starim iskuienim in premožnim tvrdkam) kako bo pa laisknietihn zavetnikom mogote ispolniti svoje aeutemsljen« oblja> M, je veliko vpraianja.
Naše denarne poifljatre se zadnji Saa po novi kresi In na noti uSin primarno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in mas Wkwo ispla&ujejo.
VSaraj smo ManaU sa poOjaftri fogoslovsMkOi Eros pa M leUh eenahi	^
300 kron $2.50	1,000 kron .... $ 800
400 kron----$330	5,000 kron ____ $39 50
500 kron .... $4.15	10,000 kron «... $78.00
Vrednoet denarju aedaj nI stalna, menja sa Tsčkrat neprte torano} is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna> ptaj. Mi račimamo po eani istega dn% ko nam poslani	dospl
r rake.
OIsw'tSaSLg^y	91	Order, aH ya
glUza.:«	Ifndft FranK Btkiif,
- '	»JM	—
"GLAS NARODA9*
nkmnAN bail vi	^
BVVIIiO FUBLIBHnVO OOVAVT ^ n«Awn tARHR. r a -i i la aMVarttiM> immm wmmaum. VMnmor
e» ■ m ■■>■■ — «T t»M C«rporitlM and ASSr—— of Afcove OWklWI t Cftton« Oml. liri m> f Manhattan. Now Ycrfc City. W. Y.
_**Q*aa	vaate Saw fcnwrfl w^alj In praxnlteo*.	'
mm mtm Ma «U§ M aa Awilh	Ca Hmm Yark xa aal« lata	«TJM
In Cmaii	BMB	— »a* Ma	IUI
*a	if_HJO__tt mo* HU_WJt
•LAI MAROOA
CValaa a# Mm Pimli)
MM mry <«r ax cap« Ivntfiyi aM MflOl _MaaWlai »Marly WJI	i
___on a«iaai»a«H_ <
MM hraa MM bt wEmi»M aa na prioMoMo. Danar aaj aa Maaml paMSatl
t« IMr OHM. Prt —Militi kraja naročnikov proalma. 4a m MSI Ml
•CA« NARODA H MM MA Soroush of Manhattan. Mow Vwfe, a V.
TaMahwno; Cartlandt «87«
Zmešnjava v premogai ski industriji.
Kar navaja v poročilu senatnega iMWka za produkcijo in re-koiinirukt-ijci glede napak in usodepolnili zmot justienrga depart-1 emu / o/irom ua premogarski položaj, ju; stavlja departiutnla v, 1 obeuo lepo luč.
I*rofitir>t vo - premogom je šlo naprej, ne da bi .ga skušali justj'-ni department ustaviti ter je naravnost sramota za eeli 11a-1 od, — m- glasi v poročilu.
To >0 trotovo o* t t* b« Mrd«', a najti bo le malo ljudi, ki bodo čr-pe.li i/ 11.lilt upanje na izboljšanje v tozadevnem položaju. Nase o-l lasi t imajo pri grajanju pogosto /.eio debelo kože.
l'or<M-ilo je posledica dolge preiskave na različnih poljih ter se t «Vttndi položaja, ki j«- nastal v sled veiik«*ga pomanjkauja stano-\aitj Položaj gjede iircuioga je pravzaprav predstavljal le stransko j «*lj* na katero je .-lojni M-uator Odder v družbi svojih tovarišev, 1 ajti n«'iu»»jro«V jim j- bilo zapirati svoje o«"-i vspričo škode, ki je bila jm»\/r«H «na celemu gospodarskemu delovanju naroda ter doliro-I ti ljudskih mils v sled te zmešnjave v prtmognrski industriji.
Senatorji, ki >.0 ~-e pečali s to zadevo, so mnenja, tla ni misliti 1..1 izboljšanje teh aev/.d rži ji vili razmer brez posebne zakonodaje, tikajoče produktije premoga ter njega razpošiljanja. Težko zlo j • treba odstranili, ■ je rekel senator ('alder in senator Kenvon, ki i*i nik.ik prijatelj podržavljenja, je istotako prišel do prepričanja, «.;. ob najbrž morala vlada prevzeti premogovnike, če ne bo mogoee doseei nobenega izboljšanja v položaju.n
Premolars k a industrjia ne'more napraviti nobenega reda v sedanjem kaosu ter nuditi primerno odpomoe narodu ki trpi vsled teh razmer.
Iz tega vzroka je senator za to tla se izroči zvezni vladi kontrolo 1 < r«1 produkcijo in -azdeljevanjem premoga. J ven yon opozarja na • i« js vii da ne morej> interesi ki sedaj kontolirajo protlukcijo pre-1 o<_'a in njega razdelitev, dati nikakih jamstev niti za bodočnost, ti.: se namreč razmer kot obstajaj > v tekoči zimi, v bodočnosti ne h »do vrnile. Vspričo takih okoliščin ne preostala nič drugega kot to i «; poseže vmes zvezna vlada.
Stric Sam ne dobi nič.
Mednarodna komunikacijska koi.IVrenea, ki naj bi odločala gle-«!• - usode prejšnjih nemških kultelskdi črt, se je končala kot so se končala mirovna podajanja v Parizu namreč > pope nim porazom \sega tega, kar so zahtevale Združene države.
Konferenca se je dogovorila glede Modus vivend -ja, to a* pra-
kabelske črte bodo še naprej tako upravljana kot Posedaj 7. dru-glmi besedami reeen'.. ostane atlanr.ški kabel v pe>sesti Anglije in 1'raio-ije, paeifieni kuhe! pa v rokah Japonske. Dogovorilo-:.e je na-dale, da ho j»el velesil vdeleženih pri čistem dobičku, če r. \ bo kon-ferenea na svojem poznejšem sestanku določila drugače.
S konfereieami se bo nadaljevalo do petnajstega februarja. Ker bo večina delegatov odpotovala domov, da podi svo, 111 vladam po-1 očita, botlo različni poslaniki izpolnili vrzeli.
Panes semkaj došlo poročilo pravi, da se bodo dogovorili glede m.daljtiega Modus vivetidi, če ne ho mogoče do 15. iebrnarja priti do iu>benega odličnega sklepa glede razdelitve kablov i . ta dogovor naj hi bil uveljavljen dne 15. marea.
Državni podtajnik I)«*.vis. ameriški zastopnik na konferenci, je t'ohil naročilo, naj objavi negativni u«peh konference. Imel je nato čast priznati časopisju svojo polomijo.
(Jlavne zahteve Združenih držav so bile da se zopet 1 ^anovi di-lektuo kaltelsko zvezo kot je preje obstajala med Nemčijo in Ameriko in da opusti Japonska izključno ktuitrolo nad otokom Yap, ki predstavlja ključ k kabelskim črtato v Pacifiku. Prva zahteva se je i; jalovila vspričo odpora Francije, ki je kakor znano en kabel zavlekla v Brest. Glede otoka Yap pa ostane pri starem, kajti glasilo A1 je tla nima konferenca nobene pravice glasovati glede tega otoka.
Združene države nimajo vsled tega nobene zvez z Nemčijo, ki bi bila prosta angleške in francoske vrhovne kontrole.
Vlomilci v New Yorku res ne poznajo niti malo obzirnosti.... Pred kratkim sta vdrla dva taka tička v neko prodajalno, oplcnila blagajno — ter pustila nato odprta vrata tako tla je bilo zjutraj v
prodajalni neznosno mraz.
#	o *
Tiskarski škrat ma včasih tudi dobre misli.... Tako smo na-primer čitali v nek^m angleškem listu, da je Grenwood, tajnik za I -sko izjavil da bodo angleški vojaki v slučaju, da so res zanetili I»ožare v Corku, stavljeni pred 44Court Fertial". Glasiti bi se seveda moralo "Court Martial" afi vojno sodišče. Prepričani smo, da bi po-nenjal tak proces **farso" ali slepomišenje.
#	o *
Ku Klnx Klan. tajna orgaaiizacija v j"žnih državah, ki se tam peča v glavnem z ustrahovanjem črncev, ima baje tudi v New Yorku številne elane.... >*ijbolj značilno pri tem je, £a ista vlada, ki se tako zelo boji komunistov, ne stori ničesar proti tej organizaciji, če-* prav predstavlja idednja veliko ogroienje notranjega miru.
Neka ameriška milijonarka ki se je zaročila z nekim angleškim piemenitaiem, je podarila »voto $30j000, katero ji je dal njen zaročenec, ameriškim dobrodelnim zarodom. Najbolj značilno pri tem je, da ima aJoprleiki plemenita«, ki se poroči z bogato Amerikanko, še .edno	da jih lahko da proč.
L 2'
■E.1' .. .	... -
Iz Slovenije.
Poroka v Ljubljani.
l>ne 2U. novembra se je jx*rt»čil Ivan IVtrič z gde. 31 aro Kožni k.
Smrtna kosa.
Na Velikih Poljanah je umrla ^►ošrna upraviteljiea gde. Ana Pi I i-ek. ki je kaj zvesto opravljala svoji« težko službo 111 pole$r tejra 1 sama streala svnji na<l Si") let stari 1 nateri. katera že več ni mogla u i postelje.
V	Črnem vrhu je 16. novembra i 'imrl Josip Kos. doktor medic, ; univ.
I Dne 10. novembra je umrl p< dolgi mučni bolezni dr. Florijan Kukovec, <k1 vetnik v Slovenski
Bistrici.
Dne 20. novembra je umrl % škof j i Loki p. Kari Kemperle.
Umrli so v Ljubljani:
j Marija Wasescha. zasebnioa.
i let.
Ivana škofie. žena uradnega •luge. 56 let.
Fran Hale. sin železniškega
I	.	,. _ .
i strt »je vod je, S let.
Ivana Prošek. kurjačeva žena 24 let.	•
I Jo-ip Hrovatin. rejenee. 11 me
j ;eeev.
Ivana Crv. kočar jeva žena ! let.
! Marija Pokleven. žena železni J skeea zavira'-a. 26 let.
Pavla Cršič, posestnikoma hči 2 leti.
Marija P.abnik. žena gostilni
%
čarja in posestnika. 40 let.
Smrtna nesreča.
Smrtno j«' ponesrečil tliie 24 hiovembra v .«-vt»j«-m g<«zdu blizi Zaloga pos«-stnik .lože lb«'*evar i; Most št. 57 pri sekanju dreves Prišel je pod drevo, ki j«1 strio !iil je takoj mrtev.
Igra dečkov s samokresom.
fs samokresom sta se igrala n« S^lu dva dečka. Samokres, ki j« bil nabit, se je izprožil in je eder lečkov, imenovan Pip. zadobi ežkt» poškodbo. Prepeljali so gj v deželno bolnico v Ljubljani.
Poskuseni roparski umor.
V	Sv. Lenartu je leta 1S!>8. i Trbovljah rojeni France Višnikai poskušal umoriti 51 letnega gi»sta 'a Antona TTaceja ter mu je uro pal obleko "111 denar v skup«
, vrednosti 4620 kron 26 vin
Morilec svoje matere aretiran.
V	neki gostilni in prenočišči Kolodvorske ulice v Ljubljani st kriminalni organi ptdicijskegs ra\nateljy.tva izsledili morilci lastne matere 181etnega Rajk. Hrastnika, rojenega v Vreinsken Britofu. Hrastnik je 21. novem ora umoril svojo mater na domi v Pt^stojni št. 232 ter nato pobeg nil preko javornitfskih gtizdov a Ljubljano. Hrastnik svoj grozn •in skoano priznava ter omenjj ;ned drugim, da je z materjo žive v večnem prepim in sovraštvu V soboto 20. novembra zvečer jt legel spat na domače ]H>dstrešje
j Med spanjem pride njegova mat Marija v podstrešje, vzklikajoč "Zdaj te pa bom!", obenem v ro a i vihteč velik kuhinjski nož Med prerekanjem se je sinu po srečflo izviti nož iz rok ter gž vreči proč. V divji jezi pa je natt pograbil težak ploh ter i njim u <laril mater po glavi. Mati se zgrudila lia tla. Ko je videl, di mati ne diha vyč. jo je zakopa • v seno ter takoj zbegan beža 'preko demarkaeijske črte v Jugo lavijo. Svoj grt>zni čin je čita v časopisih, vsled česar je hodi brez miru okrog.
Eksplozija na mariborskem drž kolodvoru.
Pne 24. novembra ob 10. ur zvečer je nastala na tiru štev. 31 državnega kolodvora v Maribon razstrelba. Tamkaj je sesal na stavljenee Mahorko iz vagon? bencin, ko* pa je cev odpovedala je šel pogledat s svetilko, kaj j< vzrok. Pri tem se je vnel bencin ter povzročil eksplozijo. Prihiteli so nastavljenei železnice ter sr pravočasno pogasili ogenj, da n nastala kaka večja nesreča.
Kako je pobegli kaznjenec po pravljal dežnike.
Štefan Žagar iz Sodražice doma, ki je prebival nekaj časa i Spodnji ŠiSki. baraka 6. je due 27. majnika letos pobegnil iz zapora. I>ne 17. novembra letos jt= prišel ob 11. uri dopoldne k Ma
friji Laui{>el v Satinjak Nt. 15. kateri je rekel, da popravlja dežnike. Lampehiva mu je izrtn-ila tri I dežnike, vredne približno	K. '
z uartn iltiui, da naj jih popravi. Žagar je tležuike prevzel iu rekel, da jih bo precej v Satiujaku po-' pravil in jib prinesel nazaj. Ker pa Žagarja z dežniki ni bilo nazaj. je šla Lampflova za njim. V Podgorici je I^unpelova srečala 1
t»rožniškt> patruljo iz < 'ernuč. ka-seri je povedala. kak<» je bila o-gtljufana. (»rožjiiki so nato v Podjrorici izsletlili iti prijeli Žagarja. kateri ni tajil, kar je storil Ln povedal, da jt- en dežnik že za 44 krosi v Sneln*rjih prt>dal; denarja je imel še 6 K ti«» vili., ostanek je pa že zapil. Orožniki so šli z Žagarjem v Sneberje, kjer so kupcu « nI vzeli Kupljeni dežnik in vrnili I^ampelovi vse tri dežnike. Žagarja so pa orožniki odvedli v |zapore deželnega sodišča v Ljubljani. kjer s«i a velikim veseljem sprejeli pobeglega kaznjenca.
; * *4Nedolžna** tatica.
I Frančiška Pojetova iz Babuega pt»lja je okradla 4. uiajnika letos v Starega trgu Jožefa Tuš.ka. Jožefa Fdovča in Franceta Šetinca, katere je oškodovala za 264S K j6<> vin. Pojetova je pri sodišču trdila, da je pri narvedeneih te rejci l|upila, t^la ker st> okradene stranke jMivedale. da ni Pt>jetova i ničesar kupila pri njih. marveč da jih je okradla, ji je deželno sodišče v Ljubljani prjstMlilo šest tednov težke ječe, poostrene s po-stftui in trdim ležiščem na mesec.
Požar v Mariboru.
: V cvetiičnjaku Mihaela Požar-ja je izbruhnil požar, ki je uničil evetličnjak. škoda znaša nad 150.00fi kron.
Velik vlom v Žalcu.
Vlomljeno je bilo v trgovino >'Vizovišek v Žalcu. Rokovnjači so t odnesli blaga za 1S2.00<> krt»n.
l'
t	Tatvina na Razdrtem.
Francu Simojičiču na Razdrtem je bil ukraden črn -sedemletni .konj. vreden 8000 lir, ter do-
■	jbro ohranjen voz. vreden 4000 lir.
j Koroške novice.
i - -
Nemški teror na Koroškem.
Kak mir in kako pravico uživajo koroški Slovenci, naj kažeta slovenski javnosti sledeča shiča-1 ja: Gostilničar Moser v Mariji 1 na Žili je prišel nekega dne po plebiscitu z dvema tujcema k za-L vedneniu slovenskemu kmetu 1 Jamniku podomaee Gašperju v Hraščah in sa je poklical iz hiše. 1 Stari mož je prišel, nič hudega sluteč, ven in mu hotel dati roko. Moser pa ga je začel takoj klofu-tati in pretepa vat i. nakar je Gašper zbežal v hišo. ^Napadalci so vdrli za njim, kričeč: *Falot. Riiuber. Gauiier" itd. V hiši sta ,se jim postavili soproga in hčer-jka nasproti, misleč, da se IkkIo odstranili, a sta se motili. Takoj
■	so napadli ženski. Hčerko so ta-|ko natepli. da je trf>ležala. Njen (oče pa je imel dolgo časa oteČen I obraz. Taki slučaji so na dnevnem redu. — Pongratzu, podo-
jinače Pondeljku iz istega kraja, so zagrozili, da ga bodo ubili. Mož ne sme proti večeru hišnega praga prestopiti. Da bi si zasigu-ral vsaj podnevu mir in da bi se rogovileži kaznovali, se je obrnil s svojo tožbo na advokata drja. Zierengasta v Beljaku, baje zastopnika kort>ških Slovencev. In kak je bil odgovor slavnega zastopnika? '•J.a, da lasst sic h nicht viel maehen. Ks ist die Vergel-itung der friiher von den Siidsla-ven so bedruckten Deutschen." , (Tu se ne da dosli delat. To je samo povračilo od poprej p>o Jugoslovanih tlačenih Nemcev.) Ta-^ ke tolažbe dobivajo Slovenci, ko ^redo iskat svoje pravice. . Poročajo, da je v Sineivase pocestnici Mariji Kigler <*d 15. do 31. oktobra po vršiti poginilo 37 svinj in vol v približni skupni vrednosti 20.000 kron. Poginulo j živino je preiskal živinozdravnik j Kulterer iz Velik ovc a. ki je sedaj na Spodnjem Štajerskem, in |ki je ugotovil, da je živina poginila vsled zastrupljene hrane. Kigler in njena družina so se izkazali kot zavedni Slovenci, radi česar se trdno »umi. da so se Nem- 1 ei manČevali nad družin^ s tem. -da so ztetfupiK iWttyo. w-. , . ||
Peter Zgaga
Pravijo. di» je odprta rola boljša kot pa stisnjena pest.... Ce pa čitam. da je dobil go*pod Dentp-tv ^100,000 za to, da je pretepel «:os]»oda JJrenuana. pot.'m sem v dvomili gb.Hi" resni»"'iiosti zgoraj omenjenega pregovora.
^ a *
Gospod Konstantin je torej odpotoval na G i ško____ Tam je poleti sieer vroče, a zavezniki mu bodo že sedaj zakurili peč, da ga ne bo zeblo.
* * *
William A. Bradv, predsednik N*rodne zveze kino-industrije. jt1 rekel, da so onL ki zagovarjajo modre nedeljske postave, — moralni profitirji.
* »
i *
Poročilo, da so izgubili hraneo-
zi v Siriji 20 mož. more le vzburiti obžalovanje za uboge ljudi, katere so poslali tjakaj.... Kaj pa imajo pravzaprav Franoozi o-
praviti v Siriji ?
* *
O neki zelo čudni zadevi se poroča iz Sioux City. Tamošnja p«>-licija skuša stvar razumeti, a je ie more in neuniformiranemu prebivalstvu dotienega mesta se ne godi nič boljše. Mogoče razumete vi....
Mrs. Cliffton de Kevere je da-ia tam aretirati svojega moža pod obdolžbo. da je ženska in da se Je po krivici izdajala za člana močnejšega spola. Ona trdi. tla je lila poročena žnjim tri leta Raz-ven tega "moža" i|nu policija v rokah tudi poštnega uradnika O. i >. Chureha, ki je stanoval pri tltiižini kt»t *'0rat" moža. Mrs. Kevere trdi. tla je Church mož
rjellega "mrt/::,".
♦
*
Nekateri ljudje imajo rd roj-siva naprej s.nolo. Preti kratkim jo padel neki vlomilec iz četrtega nadstropja na cesto — in mislit« si naravnost v naročje nekega policista.
Vzemimo, da so stali nekoč nasi "najboljši-' možje pred komi s"jo znanstvenikov, učenjakov ir drugih velikih pošasti.
Prepričati se je bilt> namreč treba, kaj kdo ve in zna. In eden med njimi je dobil nalogo, naj o-I iše razkritje Amerike.
Sedel je k mizi ter tole napisal
—	Kolumb je bil možak, ki je znal postaviti jajce pokoncu. nt da bi ga razbil. Tedaj pa j.? rekel španski kralj Kolumbu:
—	Ali zamoreš razkriti Ameriko?
—	Seveda, — je odvrnil Ko-j imb, če mi boš dal ladjo.
Dali so mu ladjo in on je od-plul v smeri, kjer je domneval Ameriko.
Marinarji so se začeli puntati ter govorili, da Amerike sploh ni.
Po par dneh je pa prišel k njemu pilot rekoč:
—	Kolumb, zemljo vidim.
—	No. če j-i vidiš, p6tem ^nora biti to Amerika.
Ladja se je približala kopnemu. in kopno je bilo poln> črnih ljudi.
Kolumb je vprašal:
—	Ali je to Amerika?
—	Da, to jč Amerika, — so odvrnili.
—	Vi ste mgri, kaj ne? — je vpraševal Kolumb nadalje:
—	Da, nigri smo. Ti si pa Kolumb, ali ne?
—	Da, jaz f,em Kolumb.
Zatem se je glavar obrnil k
svojim ljudem rekoč:
—	Nič ne pomaga, pa nas je
razkril ta prokleti marinar. * * #
Komisija je vzela ta sestavek z zadovoljstvom naznanje. Onemu, ki ga je napisal, sicer niso pode-l^i Noblove nagrade, ampak imenovali so ga urednikom največjega slovenske« dnevnika v Ci-kagi.
# « #
Pravijo,
da gre v Jugoslavijo
Ameriški Koledar
za isti denar.
Torej sporoči
in hitro naroči! * • •
Možak ki pride v tehtineli domov s prašičevo gnat jo, je bodisi tat ali pa bogataš.
BwilllHIim IHIM«
Sagaslmmasha	fcatnl. Iržmnta
Ustanovljena 1. 1898	Inkoruorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN. j
vmumm MIHAM. BOVAJIHL b«k an, cimi—mti. f*.
MpNtol: LOCIS BALAHT. B«z lWL.Ply Atan Lotmin, 0L
Ta^dl: JOBMFB flHHIJB,
Bltffjift: 0W. L BSO&CH, By,
llipjirt. adaplaCanlH nrtaial LOV n COflTSLtLO. SalMa. Gol«.
TiM Iftmft
CM. 90S. T. iRAHBI. Mi E Ohll Vttftt, M, t, Plttaborgk, Pa«
JOKM «OUta, mj, ■laa—f
1RBOHI MOTS, Htt Anul H Bm. Oicaco, DL
(YAK YABOOA, BUS RmtroU ADay FlU^aiali, Pa.
VIMOB 7. POBMHTA. m IU B
diimm, Wash. TJONARn BIABOnm,	mk
My. Utnmmotmi
JOHN BUPHK, U. Mt M> WllWfc Pa.
JOM PLAPTl Jr, IB-ttl Xm* R»
JOHN MOTIBI, H4-SH kfti DlM
MAST. POOOULI, I W. Wiitwe WL flat—ga. DL
*UDOLP MBRDA3?1 BOO|*W M
FRANK 0KBAB9O, MH VliM
St, Denver, Ook OBBOOB HMSCAK, MIh M Xvftk joluutovi, Pa.
T "	■■ ■■ «■•■» •• # •	«UIIIIWWWH| rt,
niMailli, Pa.	Jadnotlno giaaUot "tlAB I1BODP
Vm atrazl tltrajo— m mrmOmJM mmčmr kakor taOX ........ poWJator aal
A peUjaJo na clamega tajnika. Tat prltofiw naj m pottjajo aa pradaa* «tka poročnega odbora. ProBnJe aa sprejem morili Ganor In iplofe rea adn# iMfca aprlCerala m naj pottjajo na vrkomesa adravnlka.
Jncoaloranska KatoUSca Jednota aa priporoča raen Jngoabruai M liOee prtatop. Jednota poatnje po "National Fraternal r unu—" lentrtaL ¥ t »lasajm Ima akroc $W»,000. (trModaoi dolarjev). Bolnliklh podpor, «* >odnin. In poonrtnln Je IzplnSaU Se nad poldrogl mlljon dolarje?. Jednota j teM okrog S tlao« rednih člatov(k*>) m okrog S tfaoC otrok ▼ Mladinskem ] oddelku Drnfltra Jednote se nahajajo po rasnih ilorcoaktt nasefMnak fta, kjer Jlk fe nI, prlporoCamo vstanorlter norih. Kdor Bell postali Ban saj as atfasl pel tajnika bllBnega dmUra J8KJ. 2a rstano^ter norih drtftov as pa obrnite na tftvsap tajnika. Noro drnitro ss lahke msorl a B sil dninami.
»Misli o rapaiiski pogodbi.
e	__
Bivši avst-ij^ki (»oslanik v lii-
^ rau dr. Kari'1 Alaccbio. pri'ia.sa v
• *Xeue Frt'ic I'resc" nekaj misli i "
. o rapalski pogodbi t«-r priliaj-i
-	končno do tegale zaključka: — Kaj j«* bilo torej mero<lajuo /a sporazum in soglasje v nujnem vprašanju med Italijo in Jugosla-
^ i \ 'jo Treba je predvsem opozorili ti na to, <la tvori Jugoslavija sa-p ruo navidezno enotno državo, v resnici pa razpada v tri sestavne dele. Srbe. Hrvate iu Slovence katerih stremljenja gredo brez n žira na verske razlike še v marši j i cm drugem narazen. V tem po Q gledu je tudi gospodarski interes povzročen po grafični b'^i. ki jt , merodajen v vprašanju vzliodn« n jadranske obali. Keka in njeiiii ( čisto hrvatska okolica ter ravne rako nacijonalno orijentirana Dal . laacija stci bili vedno Hrvatom e prirastli na srce, nasprotno pa jt e bila južna Dalmacija od nekdaj domena Srbov. Kakor so stremeli Hrvatje po Kvarnem ter njego-, '-"eni glavnem pristanu Reki, ter po izhodu na morje, tako so stre mili Srbi proti jugu. proti Dubrovniku. Kotom in še bolj proti j. jugu. Že Split, najboljše ležeče pristanišče Dalmacije, je razvija nnpram Reki nekako konkurence j ua si ravno je lam naelkriljeval hr j v;i1 ski element še vedno srbski iivelj. Že iz tejra izhaja. d:i mora biti za Srbstvo severodalmatrn-ska obal. z Padroni in še celo j a Reko, v kateri itak prevladuje i talijanski element, mnogo man, privlačna.
Srbstvo pa igra v troedinstvu •Jugoslovanske države sedaj plav T;o vlogo. Oprt ha še vedno dobrem disciplinirano srbsko armado. j< [. vpliv belgrajskih političniIi krofov mercKlajen.	. e V vzhodnem kulturnem razpoloženju organizirano in centralizi-i- rano Srbstvo rm mnogo bolj resne-upoštevanja vredno, £aknr še ]yi*etvarjajoča se orpraniza Ilr-ic vatske in Slovenije, ki se \rh tega še nagibata zapadnemu kul-e turnemu kroiru. katerega vplivom sta tudi bolj dostopna. Ali rd bilo za Italijo na dlani ležeče, z eia zgradi mc-roelajnemu Srbstvu i, zl&te gradove, da mu po možnosti izpolni že^je, zlasti ker so bile te
-	želje mnogo manj protivne itali-!- janskim aspiracijam ter da pre-
-	pusti potem Srbom, da oktroirajo svojim državljanom te odločitve. Gotovo so si Hrvati in Slovenci predstavljali svoje stališče v novoustanovljeni jugoslovanski državi popolnoma drnjsaee. Ker pa so sedaj skupaj s Srbi v isti hiši, j?m pač ne preostaja drugega, kakor da se sprijaznijo A fem dejstvom in da igrajo vlogo žalujo-
i- eih Srbija pa bo 'dobila za vse svo -jo cilje pristanišča in izhodišča v Adriji in Italija bo »e vesela,
-	če ji bo mogla a.lepo gosto ponu-
| mesto v Albaniji ter ji pripu »
st iti trnje' . popriš."e na katerem je sama «b--.ictja zbira bi y»i«'-la z"iia in pi'- - lavorike. '/. otokom ;Si!sanoiu pi l Vdloiio si j,* obdržala Italija nogo v stremenu za slučaj, da bodo dobili srbski pri-(jatel ji v t » j t . žavni deželi oreh, l^a k ji tea »'n i si bodo zlomili še mar Js'kateri z»»b. ist;i s.- Srb iu Ita-lli.:;iii našla na šk«».b> slabotnejšili jjeytisIovansk.il bratov, obstoji pa Jš>* druga vez. Ta v«-z j.* skupno j stremljenje piepre«'iti za vsako i ceno, <la l.i se tleli nekdanje av-i>!ro-ogrske monarhiji* kdaj zopet i it. v katerikoli obliki sklopili. — r~Ai\ Italijo pom« ni trajna balkani-jzr.cija pokrajin stan« donavske ! nioiii,rliije na jboljš«* jamstvo, da
■	-i ]>ritb>bi čimve»"-je število čini manjših in sl.thtjtncjših držav na H&lkanu oni gf»spo<lujtM"i vpliv. k> ji ga-je pn j oporekal mogočni *o>eel. Isto stremljenje pa twlpi-re Srbiji najbolj ipjrodne* perspektivo. da si oh:~ini med Jugoslovani gosp«»dstvo in vodstvo t«r u-tiinja priklopi jena slovanska plemena svojim špecijaliiim |iolitič-i 'tn idealom. Izvajanja drja. Kanila Mačehia bi bila kt>likot toliko verjetna, loda samo po'1 enim
'pogojem, da bi naša država ne bila enotna in nerazdružljiva oziro-' ip.fi. če bi bila federativna država. V tem slučaju bi mogli govoriti o 'izigravanju premena prt)ti plemenu in o ustvarjanju plemenske po litike. Da je ta nakana igrala pri Italijanih prav gotovo veliko vlo-!go, t» tem smo prepričani. Xa dru-* tri strani na .'idimo, da se tudi ne-' M-bski ministri niso obotavljali {dati svoj podpis k ratifikaciji r.-'pallske pogodbe, iz česar je
■	raz\^dno. da ^o točke te po-1 godbe smatrali tudi ^ni za državno potrebo »:i da se niso mogli og-
'tiit' veliki odgovornosti, ki jti prinaša potlois pogodb« vsa-jkemu minnistru. Državna polili-jk- zahteva pač tudi dostikrat žrtve t>d narodnostne občutljivosti zato pa nikakor ni treba smatrati takih pogodb za neizpremenljive in na včkov veke veljavne.
I	—-
, Charbinski poštnivlak
je skeieil s tira; mrtvih je sto pot-nikov.med njimi več članov ruske igralske družbe.
Ali ste pripravili zaboj?
Naša prihodnja po^iljatev pre 15. JAM ARJA 1921.
Itojakfcuc iMKcabite svojih v Jouiorini,
f*išljife Jim potrelmo olileko, ohuvalu in
živež.
Teža zaltoje*- «Io 1(KK> fimttov slane Ta p revo« 1.1 cenim* od Drila.
Pt» ua tla IJ na iiojaxnfla pišite na trrtlko
Štrukel & Horak
European Trading A Export Ceapuj «8 — Bih Are.	Nrw Verk. N. Y.
_;____z^_ __ _Ti-..-___
Nekaj o slavni ženski, ki je prepoto-I	Tih skoro celi svet.
Poroča Arnold Prince. '
(tC o n * e.)	|
I I>et* 1911 jo obiskala ladij«. V
■	Vlhi jf liila ena izmni inalootevil-j ■dh, ki so imeli avečo, da so pri-fto^tvovaJi sprejemu luiijetfa
■	ngleškega kralja in njegove ae-t Do* in Mlove^nrstim. ki bilf vr>ri-
L«. . . - k -i . ril.lri pArjtfir on tej priliki.
Zadnja e k*pedieija Mrs Ca-[r.»er«n j*- veljtia Ala\ki. Ona ni le ' (Mitovala |m> »rrvilmh sLrzah, kateri ao Jedili prvotni iskalci zlata, trm več p<> eel i dolžini Yukon! (f<*ke iin\/L'«»r v raarlajji 'J'iOO milj. lire* ntraltu j«* »la me«l Eskime. Itnlijanee, poln krvne in robate traperje ter »ii nikdar Kadri« na »h,Leno surovost. To vel j* tajco> giede <ihi>koV V drugih deželah, l ot (flede All\ke.
—. M ozki rtavlja vedno žensko tli oltar, -- j» rekla. — V glavnem je vedno napaka iensk*, ee pade i« tega vzvišenega »tali»-a.
Na »tvojem potovanju po Ala*ki, m- je sestala Mrs. I'ameron s Kate^ (arnuiek, Indija« k o, {eno Oeor-y a Carnufk o katerem ^ aploi-1 : o iflaoi tla j1 na»el alate v Klon dike okraju, mi a pa je Kate, kil j« ilejanski našla /lato in v*l**d! tega gre tej žeu*ki slava, da j?j fmvaročila < n *ra največjih navaj lev na /lata polja, kar jiii more caznamovati ifudsrina.
Kale je < la v veliki razkoš i osti sko/i I ta v San K^neiseo! in drugih obrežnih mestih potem, ko je |H>>»tal niea mož Itogat, a v i nem eaatu, ko jo je vhI«*Im Mrs. ('jiiieroti, j*- vrnila na svoj» atari dom v (jirm>w, kjer je ži-| Vila brilito v neki majhni koeiej.
—	Bilo je dve mijji do njene I koee in pred I išteo je stal let, pokrit * 7eliM .ni, — je reku Mrs. Cameron. — Ko je Kate odprla vrata, je prit. klo nekaj pwov. Te ž.vali so bili i jeni etlini spremlje-j Valri. m tovariši. Stara j»- bila vi-1 »leti nekako 4 i let ter se ji je po-1 malo, da je vm» prej kot treena.1 Tudi ok<'tn-i. v kateri je živela.! l«i hiJa v hta*:u odpraviti njtfjol otožni>st. V enem k«tii žalostne i lajhne »»»be v kateri je živela, je kisla carjavela Yukon pee. N*a steni je viselo mi eno ogledalo in v ti' k< tn dmxetn kolu .*»be je atelit |M»htmlj"na lesena omnra. Ta omur.t in postelja sta predstavljali sk<>ro fdilio pohištvo 7.eu»ke. ki j«* iiekoe ."ivela v sijaju v najboljših hotelih v San Francisco in S«attle it» katero m imenovali ljudje raivaj.-tKi leno milijonarja iz Klondike.
■— Imel* se »n precej dolg pogovor h Kate. Pokazala mi je sliko obb-ke ki je l In nekoč njena last in k oje prsni del je bil popolnoma pokrit » rlatom. Glede raz kritja zlata t i je povedala nasled-l je:
—	Otia. nj"n mož in dva polu-krvna Indijanca, po imenu Skook in Jim in Targish Charlie so prospekt irali oh Bonanza reki. Kate i" prijela za posodo ter pričela ia-).rrati p.-*ek \ potoku. Pri tem je bila bolj tispeana kot je upala in sa vzhičena j» pohitela proti me-mu, k jed so s-- nahajali možje ter jim pokazala dragoceno mreno miOV na dnu posode.
Carmack in drugi so olšli na deio s svojimi posodami ter potrdili navzočnost zlata nakar so zaznamovali svoje **claim**' Car-f.ta< k je postdl dejanski se'o bogat ter vzel Khte s »el»oj na potovanje v Združene države. V San Francisco j^ živela Kate v Palace hotelu ter imHa na razpolago v«* luksurijoznosti ki jih je »aogoče dobiti za denar. Pozneje sta se on in Carmack ločila, in ona je vrnila na svoj «tari dom. V mrla je nekako dva meseca potem.;ko sem jo videila jaz.
Mrs. Cameron je zasledila Se neko nadaljno tragedijo, dočim se jc mudila v AlaKki. V eni izmed vasi je čula «.- lepi polukrvni indijanski dekli.-i, imenovani Magie. katero f je zapustil njen ameriški 1 jubček, ki se je vrnil v IrŽave. Ker ima nq^ado simpat iz.rati z vtem! ljudmi, ki se nahajajo v zadregi j« Ha Mr*. Cameron na dom te deklice ter ae sestala z njo. Njena poveat je skoro nal mačna ponovitev Cio Cio San v Madami
, u rfly. Smatrala ae za *eno
> merikam-a ter mu vrjela, ko je -ekH, da se t;o vrnil k njej.
On se ni vrnil in deklica je po lolgih mesecih brezirpnegi čaka-iii. tekom katerih si je pridobila »impatije vse.k^ga v va>i, zbolela er k one« »DO t.mrla. — V Ala^ki je tr»"ha fbisti do-
žensk, — je r^kla Mrs. Ca-reroti. — Treba ie dobrih žen«k, ► j»* takih. ';i so pionirskega <lu-in ki so pripravljene ustanoviti svoje domove Za take žen-•ke je vedno najti snubače in v. esrflei dobre domove. Seveda bit ro v večini ^in*ajev fxunenjalo. 1 la bi morale ženske same oprav-jati vsa hišna dela, a v tem bi »r»-7 dv(»ma našle večjo srečo kot a v napornim deln v kaki zadah- ■
i	tovarni.	[■
f'iouir>ki tip ženske je igral, »ažiHi ulogo v zgodovini in žen-.kam'ni treba sramovati ne te ulo-J re. bi ne bilo pionirski!, žena j sedemnajst-m in osemnajstem toletju, bi Anglija ne imela s v o-1 ih kolonij. V sedanjem času pa
•	opaziti veliko povpraševanje »o ženskah **kega tipa v Alaski
ii	ženske prave vrste b<rfo lahko iršle tam domove in sreč«»
Al rs Ca m Ti n je prinesla s se->oj iz Alask.> dosti zanimivih informacij ter jih bo mogoče obja- ■ ilS v posebni knjigi čeprav iz-' '«.vlj», da je pisateljevanje sedaj ie veseli več lako^ot jo jf preje.
M»*d spom ni na potovanje po \laski je nrtjti na stotine slik. ca^ere je deloma sama napravila, lelouui pa kupila.
Ena stvar, »a katero je Izvede-a Mrs. Cameron in ki bo mogoče :< nimalo tudi druge, je ta, da je ri Indijancih severa, družina že-»». ne pa ona moža teaielj vsake-,a družinskega drevesa. T<» je raz-idno iz za/tiamov na njih Toteni
•	rogovih.	I'
Pralno se je vrnila v države, j napravila m potovanje k grobu j1 lavnega ** Soapy" Sni it ha t»-r na-j iii:, da je grob popolnoma izgi-(
•	'I. k»*r %e je na dotienem mestu Hltrgala zemlja.
Iz Califoruije namerava odpo-ovati v Honolulu in ikI tam v Av-t talijo.
Počaščenje najslavnejšega' moža v Poljski,
"Kurjer L'vovvski" in "Kurjer U"arsjtw.ski" poročata obširno oj t m narodni pr<»slavi izročiteve n;,išalske pa iec načelniku polj-J »kc republike Pilstidskemti V u-lodniku z naopisom **Cast!" sla-' ii '"Kurjer Lwowaki'* Pil suds kila kot edinega »anlobnega možo,' ni je prodrl v globine zagonetne' Itišc poljske".-! natoda in tako postal največji vojskovodja in di-j pb.maU za »v.iterim zvesto stopa cli narod, ki so mu Piisudskijeve iJelje rešilno povelje. Poljaki ga j n bi jo in ubogajo kot predstavite! ja poljske mLsli. Sami od sebe so ga začeli imenovati ^načelniki", dali so mu spontanno častni naslov, kakor ga narod po dobi Kitseiuszkovi še ni dal nikomur.' I*i1sudski je v težki dobi s-vttovne vojne in revolucije z neumorno,1 žilavo in požrtvovalno delavnost-j jo, in s svojimi junaškimi čini vzbudil v poljskem narodu ve-j to in upanje v lastno moč in spoštovanje samega sebe ter prislil r.H ta način ostali svet k spoštovanju in priznanju Poljske. Postal je vreden naslednik Kosciu-skega. ki je siedi krvavih vojn in uporov dvignil prapor Poljske in zaklical svetu: jesze Polska nie ZRineta! V Varšavi je po najslo-vesnejši službi božji, ki jo je služil ob 12. uri vojaški škof Gall na trgu Zamkovem. polnem pehote, konjenice, t»-r topništva in naroda, blagoslovil kardinal Kakow-sVi maršalsko palico.
IftUlD. mAJLOOAJBXSfc t A
i
a	■ ■
----T	.	--■	■ -
Britje StoVčbci! Jugoslovani!
Naša domovina je doživela v zadnjem časti dva težka udarca. Izgubili smo v plebiscitu našo Koroško, izgubili smo v pogajanjih našo Primorsko in del Kranjske. I)ve težki rani je usekalo nasilje naši zemlji, ona krvavi in naša stca krvavijo njo.
■^Znano vam je. dragi bratje, koliko boja in žrtev je bilo tre-L*a. predno smo osvobodili svojo domovino tujega jarma. Z radostjo smo že med vojno po skrivnih potilf* prejemali vesti, da se tudi ki v novi domovini zavedate svojih dolžnosti in da podpirate po »vojih močeh boj za n;»še osvobjenje. Ko je dne 28. oktobra 1918 kapitulirala stara Avstrija pred resnimi pogoji svobodne Amerike »mo se razveselili svobode in mislili, da je konec boja in žrtev in la nam nihče več ne more braniti, da se ves naš narod združi v ivoji državi. Toda Evropa je šla preko Wilsonovih gesel v novo življenje in na našo r ia'o domovino so.pritisnili zemlje lačni hinavski- Italijani in našli >o v avstrijskih Nemcih svoje zaveznike. Tako sonam iztrgali .. -ilo dve najlepši naši pokrajini. Treba je bilo videti obup in jok koroških Slovencev po plebiscitu, da bi razumeli rjih bolest. In kaj > pretrpel naš narod v Primorju! Mi veno, da pride uekoč dan rešitve, vemo pa tudi. da bo udarec v St. M^rghe-iti poravnan le takrat ko bo odpravljena v nebo vpijoča krivica, ki se jc dogodila koroškim Slovencem pri plebiscitu, ko bo osvobojena naša Koroška. Zato se morajo razkrinkati pred celim svetom ise mahinacije in sh-parije, ki so se dogajale pri plebiscitu, podirati je treba vsak<> osvobodilno gibanje na Koroškem, obenem pa treba pomoči onim. k« so v čisti ljubezni oddali svoj glas za Jugoslavijo. danes pa o izročeni na milost in nemilost nemški maščevalnosti.
V	ta velik namen so potrebna sredstva. Zato vas prosimo in rkamo na vaša bratska sr<-a, da tudi vi ne pozabite naših zasužnjenih bratov, »la priskočite na pomoč društvu '"Gosposvetski ^von v Ljubljani v njegovi vzvišeni nalogi osvobojenja zasui-»jene Koroške. Prosimo vas, <la po vseh mestih in ob vsasi priliki uislite na zasužnjeno Koroško. Ustanovite po možnosti povsod po-
rnžniee 'MJospusvetskega Zvona", prijavite jih društvu v Ljubljani. da vam pošlje nadaljna navodila. Nabirajte darove, odprite rata onim. ki bodo v imenu društva prišli k vam po mal dar.
Visoki cilj. ki s ga je postavil "Gosposvetski Zvon"' doseči i-ore m o le z vsestransko podporo celega naroda. Mi smo že utru-ieni dela in boja. naše sile »«> izčrpane, sredstev je premalo. Zato .cs poživljamo, ostanite zvesti z nami v boju za našo bodočnost n [»omagajte svoji i »-srečni domovini.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1920.
Za društvo *'Gosposvetski Zvon" Dr. I. C. Oblak, 1. r	Dr. J. Stefančič, 1. r.
predsednik.	tajnik.
Nekoliko zgodovine.
Ljuubljanski "Napraj"' niše:
Eno najbolj kritičnih let pred svetovno vojno je bilo leto 1908. <a Ha titanu je vrelo in tlelo na vseh voglih. Mladoturški pok ret je •ovzet skoro vse mohamcdansko prebivalstvo. Grki so začeli misli-! na Tracijo in Epir. Srbi pa na osvoboditev svojih bratov v P,o-•ni. Vojska jc bila po pričakovanju vseh politikov neizogibna.
Takrat je Avstrija napravila odločilen korak. Avstrija je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. S tem je hotela ubiti dve ■mhi na en mah: preprečiti je hotela razširjanje moliamedanske ideje na Bosno in enkrat za vselej uničiti srbsko tezo o ujedinje-i 'ju celega srbskega plemena v eno državo.
Srbi so bili takrat v jako težkem položaju. Na svoji strani so oce ritneli takrat silno in mogočno pokroviteljico balkanskih Slovanov in pravoslavja, Rusijo. Proti njim pa je ostala Avstrija in akrat prva sila v osrednji Evropi: Nemčija kot "vitez v bleščeči rojili opremi'\
Srlisko vnanjo politiko je vodil takrat eden najfrenialnejših srbskih diplomatov Milovanovič. Ob strani mi: je stal stari diplomatski prepredenec PaŠič. Toda niti zvitost Pašičeva niti genial-urst Milovanovičeva niti zaščita mogočne Rusije niso mogle pre-I reč it i podpisa onega akta, s katerim se Srbija odreka "za večne Bosni in Hercegovini.
Ali je bil Pašič tedaj "izdajalec" srbstva? Ali je bil to Milo-vanovič? A niti en gl?s se ni vzdignil proti tema dvema državniko-n a. ker je zadnji seljak v Šumadiji uvidel, da tako pač mora biti in nič drugače. Vdali so se sili razmer, državniki so dali svo|e podpise. narod pa je pretrpel ta udarec sicer s škrtajočimi zobmi in s stisnjeno pestjo, a mirno in dostojanstveno, da ohrani vsaj mali del srbstva svobodnega, kot zibelko za bodoči pokret. Nobenega nabavljanja ni bilo. nobenega kričanja, nobenega obdolževanja. pač pa mir in zaupanje.
Leta 1920. so šli delegati kraljevine SHS v Rapallo, da podpišejo sporazum s kraljevino Italijo, Čegar osnova je v glavnem londonski pakt k nekimi izpremembami.
Kar je bila leta 1908. za Srbe Bosna in Hercegovina, to je 1. li?20. za kraljevino SHS zasedeno ozemlje.
Političen položaj je tak: Država je razdrapana na znotraj in ra zunaj, brez prijateljev, ki bi imeli svobodne roke. Rusije ni. — llalija ima v rokah pogodbo, kjer stoje podpisi francoskih in angleških državnikov. Amerikanci pravijo, da se za evropske čenče ne brigajo vet". V Črni gori je položaj nejasen, v Albaniji tudi — V Macedoniji se otvarjajo stari boji. Na Ogrskem in v Avstriji pa dviga legitimistična reakcija svojo glavo.
V	takem stanju se nahaja kraljevina SHS, ko podpišejo njeni zastopniki sporazum z Italijo. Prav kakor leta 1908. Srbi.
Toda mirnega dostojanstva, katero je dičilo Srbe leta 1908. \ njihovem trpljenju, - kraljevini SHS ni. Slovenci so žrtvovali mno po in bol je huda. Toda kaj je boljše: Ali ohraniti vsaj en del kot i.ibeljko svobode, ali pa izgubiti vse? Ali bi bilo bolje ostati pri premagani Avstriji, proti kaferi je bil v prvi vrsti uperjen london ski pakt, in zapasti po eni strani germanizaciji in habsburškem! klerikalizmu, na drugi strani pa biti podložen italijanskemu im-imperializmu.
Kaj je bolje? Ali jc to»j dostojno, da vpijemo o izdajstvu ir prodajanju itd., ko vendar vsak pameten človek lahko vidi, ako 1< hoče, da so mednarodni položaji včasih silnejši kakor vse dobre v< lie vseh državnikov skupaj.
Zgodovina leta 1906. je Žalostna, ^ lepa in ponosna, ker j< rašla — može. O zgodovini leta 1920. tega ae ne bi trdili.
Naše meščanske stranke še nikdar niso igrale tako klavern« it toge kot jo igrajo danes! Namesto da bi šli "zastopniki naroda' med narod in temu neukemu in nepoučenemu narodu razjasnili po dožaj in ga poučili, kako stvari stoje in vlili v srca nekaj vere ii /.aufJanja v samega i-ebe, pa lepo nadaljujejo svojo staro plemen sko in versko gonjo in se love za glasove zneepametnim kričanj en
in licitiranjem v jugoslovaustvu! Težki časi so to!
*
sa * ass asi a-Bn k osa pa n besi
Ogrescti.
Zadnji Čks se mnogo govori o organizaciji Orgesch, ki jo je ustanovil znani major in gozdarski svetnik Eschericht v Isnu na Bavarskem. Ta organizacija Esche-tich (od tod 'me Orgeschje veljala na zunaj za nestrankarsko nemško argarizacijo, že v svojih ^tatih pa se je postavljala na po-poltioma vojaško stališče ter zahtevala od slojih pripadnikov itrogo vojaško disciplino in brez-\ ogojno pokorščino voditeljem. V nadaljnem pn se je organizacija [iOstavljala tudi na stališče, da se-denjib'mirovnih pogodb ne pridna in da ne prizna zlast; prav l obene teritonjalna izpremeinbe Nemčije. Pri tem se Orgesch ni omejevala samo na Nemčijo, marveč je segala pod krinko **oživljen ja nemškega narodnega duha" (udi v Avstrijo in zlasti na Ti-tolsko. kjer se je tej organizaciji I udi posrečilo zbrati večje število pristašev, proti katerim je bila naperjena končno tudi znana eno-c'nevico posebne republike vzhod-tirolske. Splon si je ta organizacija postavila, v svoj program stvari, ki so izključno pravica države in državnih korporaeij. tako ixa že program sam razodeva cilj, in namene cele organizacije, namreč pripraviti tla novi državni o-b!iki, ki je" nasprotna sedanjemu ustroju Nemčije in Avstrije, to-I*1' nasprotna tudi tendencam in namenom entente. Pa to je samo program. Oreesch pa je šla še dalje. Ustanovila je na Bavarskem takozvane ** Einwohnerwebreii" ter jih oborožila s puškami. Skoraj vsak kraj ima tako četo, ki stoji brezpogojno pod poveljni-štvom bivšega majorja Eschericha. 1'rgeseh zasleduje torej pri tem vojaške cilje, dobiva velikanska rienarna sredstva od zunaj ii? pripravlja povratek monarhiji in Ho-henzollerncem, katerim hoče prinesti na krožniku kot zrelo jabolko tudi Avstrijo. S tem se postavlja ta organizacija popolnoma v nasprotje z zahtevami entente ter u-tvarja državo v državi in posvečuje brambno in natnčno silo Lcmčije. Od krepitve duha so to t(j Nemci že prešli do vežbanja teles in do javnega razkazovanj: svoje upornosti. Ne bo dolgo, in Nemci bodo prešli k dejanjem.
Bodoča vojna.
Lloyd George je nedavno v nekem govoru opomnil angleško bo-cifrč ovojno in je govoril tudi s take lahkoto in enostavnostjo, kot t:a je to nekaj, kar mora priti neizogibno in kmalu. Znani književnik Weles pravi, da to ne bo nič nenavadnega, saj mnogi generali pišejo in razpravljalo zelo mnogo o bodočih vojnah, ki jih bodo vodili v zraku. Mnogo se razpravlja tudi o novih francoskih topovih, ki sipljejo smrt 80 milj daleč. Evropa se pripravlja na novo katastrofo in vprašanje je samo, če se jie t)o prestrašila novih grozodejstev in nove bede, ki bo hujša kot grozodejstva in beda pretekle vojne. Tako zmaguje zver v človeku in tako gospodari "najvišja merilna sila" Človeštva.
Kako živi boljše vik Enovj^v.
Berlinski "Tagblett" poroča: Zinovjev, bolj^eviski župan petro-grajskega mesta, stanuje v najsi-jajnejši palači; njegove dvorane imajo najdragocenejšo opremo. Potuje večjidel v avtomobilu. Celo v Moskvo se napoti v avtomobilu, potem pa nazaj v Petrograd. dasi je Moskva od Petrograda oddaljena 800 kin in je na Ruskem bencin jako redek in torej silno drag. Z njim se pelje vselej kuhar, tajnik in sluga. V Halle je imel 14 sob. Tako žive sovjeti na račun nesrečnega ruskega naroda v največjem sijaju.
-r----—. ■	■	.	.
ii	■ ■ i — I
Braoparafk
"Calabria"
Cirnaid profe odjAaja
auauL.^4 w -tiii m. BMBIlil ▼ TISI.
Cam te	ii -rm*
■tuil ^f..	.L*u t..
TtHQ TUBS NDV
iS tfudkrfi Ml* iltMr
" ■ ■ ■ '....."
MKin maierinicine
Nekje na Pozuanjskem je pasel poljski pastirček in si je pri tem \eselo popeval. Mimo je prišel vaški župnik, postal je pri tem radosti j ivem pastirčku ter ga je1 vprašal: "Ali zna? tudi tako moliti kakor p opevati T'' "Kaj bi ne' znal, gospod župnik! O znam, znam poljski in pa nemški", se je pobahal pastirček. "Torej pa moli nemški!" Deček je molil oče-| i aš pa pn tem po taktu pokal z bičem. "Dobre, deček, zdaj pa še poljski:" Pastirček je izpustil bič, vzel v roke klobuček, poklek-1 ^il — in gor»"!-e molil očenaš.
ZAHVALA Ik PROŠNJA.
Hvala rojakom v Sunnyside. I tah. ki so me obvestili o smrti mojega brata Ivana Cetin. Pro-1 sim cenjene rojake, če kateri kaj ve, kakšen vžrok je bil njegove' *mrti. da mi blagovoli naznaniti. M. Cetin. Box m, Deubo, Pa. (17-18—12)
Kje je JOHN BOKAL? Pred 17. leti je bival v Denverju. Colo.j Doma je iz Kleč pri Dolu. Po-j ročati niti imam važne novice iz stare domovine glede njegove dedščine. — Otto Tekavc. 117-lj East 64». St., Cleveland. Ohio.
(16-17—12)
Kje je JOHN POŽENEL? V A-meriko je šel še 1886. leta. On ne ve. kje sem jaz njegova sestra. seveda jaz pa ne vem nič o njem, ker nlsein nikdar bila v rojstnem kraju. Prosim, da sej mi javi, ali pa če kdo ve zanj. naj poroča njegovi sestri: Mar-j jeta Poženel, Šalka vas št. 89 pošta Kočevje. Slovenija. .Tu^ro-j sla via.
(16-17—12) f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno verff. da je po desetdnevni mučni bolezni pljučnici dne 30. novembra za večno zaspal naš ljubljeni brat oziroma stric FRANK PENCA. Pokojnik je bil doma iz vasi Mali -Slatnik pri Novem Mestu na Dolenjskem, star 4:1 let. Bil je 1 član društva sv. Jožefa Štev. 29 JSK.T., katero mu je priredilo 1 krasen pogreb in položilo venec na prerano gomilo kot zadnji spomin in pozdrav svojemu do groba zvestemu bratu.
Tem potom izrekamo lepo hvalo dotičnemu društvu in ga vsem rojakom v Imperialu in okolici priporočamo. Lepa hvala tudi članom društva Prostost štev. 10G ^ SNPJ. in članom društva Impe-' rial SDPZ., kateri so se vdeležili ' pogreba. Zahvaljujemo se tudi * Frank Mikeeu iz Canonsburga. ' Pa., za krasen venec, ki ga je po-> Jožil na gomilo ranjkega. Poseb-- na hvala pa še Frank fseničarju, i ki mu je tako zvesto stregel in , stal na strani v bolrani kot brat.
Lahka mu boeli ameriška zem-. Ijica!
?	Žalujoči ostali:
John Penca, brat, j.	soproga in otroci.
Imperial, Pa.. 6. dec. 1920.
. ■iiiaMiimgMifcal
ločeni svojo sestrično ITRŠULO
KAJFEŽ. ki se nahaja nekje v Brooklvnu, N. Y. Prosim, da se ni i javi. ali pa če kdo ve za nje^ naslov, da mi ga naaiani. —
Jacob Crnkovič, Box 1-7. Adah. Pa.	(16-17—12)
Rada bi izvedela, kje se nahaja LEO LIPEC. Jaz sem prišla pred kratkim iz starega kraja ter mu imam mnogo za sporočit "d njegovega brata Franca Li-pec. Če kdo ve za njegov naslov. naj pii blagovoli ga naznaniti. ako pa sam bere te vrstice. prosim, da se hitro oglasi na ta naslov: Miss Regina Mi-kottis,,liox -JiS. Greenwood. Wis.
Rada bi izvedela za mojega brata MATIJA JEREBA, rojenega v -Godoviču pri Losatcu na* Notranjskem. Seilaj s«* nahaja ne-kj»* na Dolenjskem. Prosim ro-jake v starem kraju, ako kateri kaj ve o njem. naj mi sporoči. ali naj ga opozori na ta otjlas. da se sam javi svoji sestri: Mrs. Frances Likar. Box _M. <'laridge. Pa. V. S. Atne-riea.	16-17—12 >
. : t—
Kje je* moja teta M AR V S K LJAK ? Doma je iz Idrije. V Ameriki s»* nahaja okoli S let I>o poklicu je kuharica. Jaz sem prišel iz stare domovine in. jiimam več važnih reči za sporočat. Ako kdo izmed mjakov ve za njen naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali ako hi sama čitala ta uglas. naj s«* mi takoj javi. — Anton Seljak.
1022 N. State St.. Giranl. Ohio.. (16-17—12)
SLOVENKA IŠČE SLUŽBO.
Sem ravno prišla iz starega kraja. Sem Slovenka, dekle 22 let stara. Iščem službo pri slovenski, hrvatski ali nemški družini. Pri-meui za vsako delo. Se prij>oro-čatu zglasiti na ta naslov: Miss Regina Mikottis, Box 28. Gn-eti-wood. Wis.	(16-17—12
Rad bi "izvedel, kje se nahaja moj brat MATEVŽ MASLE. lrŠČem ga jaz njegov brat Frank Maslo, doma iz Spodnjega Logat-ea. Čeviea. Prosim cenjene rr»ja-ke. ako kdo ve za njegov naslov. naj tni ga blagovoli naznaniti, ako pa sam čita te vrstice, naj se javi svojemu bratu: Frank Masle. 41 Snetho-nidan St.. Girard. Ohio.
(16-20—12)
—
Slabi moški in ženske
Ojjt, ki	BtaHfri zdravja, potrti.
ot)up:ini. ne morejo delati, n«» morej<» spa.ti. nimajf voljt- ali s*- veselili življenja naj vzamejo čudovito zdravilo. Nuga-Tone imenovano. Nuga-Tone vas napravi jaklm. rfravim In močnim. Tz vafieifa *i«tt-ma Izžene strup« ter va« napravi, da »p čutite kot mladi mužki ali mlada ženska. Nuffa-Ton»- vam da dober tek. je dober za želodčne bolezni, zaprtje. pline v želodcu in črevesju, izpe-havanje, želodčne bolezni, kisel želodec. xgsign, zoper bljuvanje, stab okus v ustih, prikrit jezik. i7frut>o eneržije In volje ter po'lobn* bolezni. Izrežite to notico, pojdite v katerokoli dobro lekarno. dobite steklenico Xuga-Tone in gra jemljite par dni. ^e ne bo*te popolnoma zadovoljni z uspehf. vrnite ostanek steklenice lekarnarju ter dobite svoj denar nazaj.
Druggist: Vou can get Nuga-Tone from your Jobber o* from the National Laboratory, 537 S3. Dearborn St.. Chicago. Abso
I lit el v Guaranteed. Retail nrlr* tl flA-l AH t
žakaj bi naj pil na božič vodo?
Mi prodajamo SUHO GROZDJE po znižani ceni.
Zlnfand«! kaJJf. 100 funt. za «27.00' Barbera kalifornijski 100 funt. $28.00 Mal« črno Import. 100 funt. za $1*40 Muškat Izvan. močan TOO funt. %22J>0 Malo črno kalif or. 100 funt. za S1&00 Suh« fceiplje 100 funtov za 113.00
Posebne cene na debelo.
Prodajamo t ud! vsakovrstne grrocerlje. Z naročilom pošljite nam 96.00 v gotovini po Honey Order In ostalo plača t* ko dobite.
DALM, CALIFORNIA GRAPE CO.
99 COWTLANPT STREET__NEW YORK, N. V.
Da vam pomagamo izbrati vaše darove za praznike, vam svetujemo sledeče: električni kuhalnik, elek-rično železo ali električni perkulator.
Koristni darovi so vedno zaželjivi, posebno, če so tako privlačni kot so te majhne električne potrebščine. Velika izbera je razložena v naših izložbah.
The New York Edison Company
*yf/ T t Mr Strwia General Offices: Irving Place and ■ 5th Street
Branch Offices where Electrical Alliances are displayed and ........—Oilsil
for the convenience of the public SO Norfolk St center Hester St	151 £w 16th Sc h«t Lesincmi jH Am
4H>»-*«f nor Cuai Sc	I j Caac 1x5th Sc near jth Ave
uHvrUcs*. (5th Jc	CnqMAti
IHWat^kktl'^&'taAx j J 5 Trenooe At« earner Momercy A««
I SPOROČILO Z MORJA, i
I"	NOVELA.	3
^H * *	*	——<j|g
Angleški spisal Charles Dickens.	H
3	(Nadaljevanje.)
J -
Drugo poglavje.
D E K A K.
—	Stopnji«e sa zelo o*kef — je reke! Alfred Raybroek prot 1 »pitami Joifinn.
- Kol siopnjiee v mojo kabino, — je odvrnil kapitan, — ob Ste \?lnili potovanjih.
—	In zelo n»*prili«"ne »o za glavo.
—	4V ue more moj p glava skrbeti za>»e ob tem času, potem k< si je zaletavala v vv krnice sveta, — je od vri 1 kapitan brezbrižne — - putem ni vredno brigati *.e zanjo.
Tako "ta prišla v spalno sobo mladega ribiča, ki je bila čista i: « edno opremljena kot sprejemna soba spodaj. Kapi je sedel o' \/i • /je posfrlje t»-r pričel ozirati na strašno lyarik«> iro, ki naj b j dstavljula Kitty. Itd je t« proizvod nekega potujočega mazač ie n- pn-staii«« štrb nj^ kapitana je napotilo mladega moža. da je hi ir>> |xitisnil stol k m tjhi mi/i ter povabil gobtu, naj sede. Kakorhi i a j« bilo to storjeno, je posegel kapitan v svjj globoki prsni že] ter privlekel t/ nje«-;. čet vero vogla t o steklenico. To ni bila velik; ► irkletiiea. |m»č pa takega ol»s«-ga kot jih je najti v zdravniških pre « .slih vsake tudi narnaujae ladje. To steklenico je postavil na mi /u, ue da bi odmaknil roko i*l nje ter pričef govoriti na nasiednj
Na s\ojetn zi In jem }M»tovanju proti domu. — je rekel kapi 1 n. in to je pot O'a nje, > katerega prihajam Ma ravno**, sem zade )ii»rtu Horn ua vreme kot se človeka le rekok cd s j pripeti. Prece I>• gostil s'iu prišel / ■ preje mimo tega viharnega rta, a tak»*ga vi h .ij.i i. sem še nikdar doživel. Kečem vam. da je pihalo in kako pi i .do t« r grmelo in «r»-skaIo. Nahajal sem se na potovanju iz Južn Amerike v Liverpool. Povsem naravno je. da stm se oddaljil dale j i o- . I <>Ki>'-ujnih morskih poti. ilovek ki je prevzel odgovornost z; / vl -n •■ drugih, mora skrlwti z vsemi svojimi silami, da jih sprav varno. Niti ene sekunde nisem spal in vsled tega sem zapazil, da s« l i/amo nekemu otoku. Na zemljividu i bilo tega otoka in vsled te t..i si lahko mislite, da ni bil posebno zaupljive narave. Nebesom pj bodi /ah\aljeno, da s.-ni -bil ja* prav tako pripravljen na otok ko e bil otok name. lV»-»rečilo se mi j.* priti mimo otoka in ko sem s< .di.ijal v Cjefrovi n«-posredni bližini, sem spustil v morje čoln t£ '..i.srl sam s par spr ni l je vabi. da raziščem otok. Pred otokom je bi I«, polno ostrih čeri in v mirni vodi /a čermi je L-ila gladka votla, po ? .sla z nu'sko travo in s red i te morske trave se je nahajala ta ste
IVilaj ie otlmaku1! kapitan za trenutek svojo roko od stekleni < , da omogiH i mlademu ribiču pogled nanjo. Nato pa je zopet polo
ivnje roko nanjo ter nadaljeval:
t e	k^tltj prišli — in tudi če ne b >s+e prišli, — na kal
r .p—«»n prosior. [lotrn se d« »liro j.oj ližite svojih o«*i. Najmanjši s \i»r. katero \i«lite, \um Im» mogoče koristila, v«m dala kake infor n i. i aU \.«s pokvarila. To je prin -ip, na temelju katerega >em za (.{•-dal to steklenico V/♦•! »^m jo iz \ode. pristal ter iel ua breg obo to/en z (Mldelkom sv-jih mo/. Takoj *mo s»po/nali. da je bil slehrn s cd \effHa« ije na o*oku pred kratkim uničen od nekega ve'ikau škrga po/a! »i Ko smoi šli p« , asi in previdno naprej, je e^len mojil u o/ naenkrat izginil do pr*i v neko prikrito luknjo. Postal ;e bleti t • r za k ri< a I:
—	Potejrnite me ven. prijatelj*!
To smo tudi stori i. nato izkopati mesto ter našli, da je padel na k,ip človeških kosti Nismo \edeh, «"-< to pn ostanki enega moža aii dveh ali treh, kajti moj«' znanje anatomije je precej površno Preiskali >mo nato e *li otok ter nismo naši in;'-esar posebnega, na kar smo se zoj»*t vk »ali na ladjo ter odjadrati. Ko sem prišel na krov, sem ««lprl steklinico, ki je bila pokrita s platnom, prepojenim / oljem ter dobro zamašena. V notranjosti sem našel majhen zga n • ti li&tič, na kojegr zunanji strani so bile napisane naslednje be srde: — K<lor najde to, tega slovesno prosi zamrli, naj izroči pismo i rprečitano Alfredu Raybroek, Steep way d, North Devon, Anglija
—	To je bilo slovesno naročilo, — je rekel kapitan, ki je zaklju-<"il svojo povest, — in tukaj je pismo. Alfred Raybroek.
——o To je pisanje mojega ubogega brata!
—	Mislim tako, — je rekel kapitan Jorgan. — Bom pogledal malo skozi to okno, dočim boste čitali.
Prosim vas, gospod, nikarte. Razžaljen bi bil Moj brat si ni i.i ogel misliti, da bi padlo pismo v take roke kot so vaše.
Kapitan je nato gopet sedel ob vznožje postelje in mladi mož je eiljrtd zganjeni list s tresočimi se rokami ter ga razprostrl po mizi. Ka/trgano pismo, oči vidno pisano na papir, ki ie bil že preje obrab-Iji in in oguljen, je bilo tudi drugače zamazano in črnilo je obledela vsled česar je manjkalo na številnih mestih nekaj pisanih besed. Kapitan in ribič sta dolgo časa ugibaia, a nista mogla priti na jasno giede vsebine.
Mladi ribi«" je postajal vedno bolj in bolj vznemirjen. V istem i;'/merju kot mu je postajala jasnejša vsebina pisma. Pustil ga je končno ležati pred kapitanom, preko kojega ramen ga je preje či-tal. Konečno pa si je pokril lice z obema rokama.
—	Za božjo voljo, človek, r— je rekel kapitan, — nikarte izgubiti poguma. Ojunačite se ter nantopite kot mož!
—	To je sebično, vem, — a kaj storito, kaj storiti? — je vzkliknil mladi mož, ves obupan.
—	Kaj storiti? — je odvrnil kapitan. — Nekaj! Preje bi šel doli k obrežju ter si razbil glavo ob skale, predno bi ne storil ničesar. Ničesar! — je vzkliknil kapitan. — Vsak osel b.hko to stori, da ne siori ničesar, — je pripomnil kapitan z največjim zaničevanjem.
Kljub Kvojim drznim besedam pa je kapitan uvidel, da mora obstajati neki večji vzrok za zadrego mladega moža kot pa ga je poznal on. Viile«! tega se je pričel ozirati vanj s sočutno radovednostjo.
—	Pojdite, pojdite. — je rekel. — Govorite vendar, mladi človek.
—	Videli «te. kako lepa je, gospod, — je rekel mladi mož ter zardel ob tej priliki prav do korenin sjrojih las.
—	Ali je kdo rekel kedaj, da ni lepaf — je odvrnil kapitan. — C e tako. potem pojd:te ter fra nabite.
Mlad človek se je v svoji zadregi prisiljeno nasmehnil ter rekel:
r— Ki to, ni to. , . ■ . ..	... ,	.
—	Kaj pa je potem ? — je vprašal kapitan.
Mladi ribič je zbral skupaj vse svoje sile ter pričel:
—	Poročiti bi se morala v ponedeljek naslednjega tedna____
—	Poročiti bi se morala. — ga je prekinil kapitan Jorgan, — in se tudi bosta, kaj ne l
Mladi Raybroek je zmajal s svojo glavo ter pokazal na mesto v pismu, kjer so bile zapisane besede; *4Petsto funtov ubogega 1 očeta'/	j
—	Le naprej, — je rekel kapitan. — Petsto funtov, da.
—	Ta .svota denarja, — je nadaljeval mladi ribič z na j večjo tesnostjo dočim se je tudi kaptan resno oziral vanj, — je predstav-j I.iala vse. kar je imel moj pokojni oče. Ko je umrl. ni bil nobenemu ' človeku ničesar dolžan, a bil ni v stanu spraviti skupaj več kot petsto funtov.
—	Petsto funtov. — je ponovil kapitan. — In kaj naprej?
—	V svojem živijenju, leta nazaj, — je dajal denar na stra .. v. izrecnem namenu, da zapusti denar moji materi Saj me razumete,' kaj ne?
—	Gotovo.
—	Enkrat ga je riskiral. iu to si je zapisal moj oče, ter sklenil,
i da ga nikdar več ne riskira.	I
—	Ni bil špekulant. — je rekel kapitan. — Moja dežela bi mu' - ne ugajala, kaj lie.'	I
(Dalje prihodnjič.)
Boljševiki.
* i
Dne 31. marca 1918 je bil pod n	,	|
j mestom Jekaterinodarom. ki so ga
. I zavzeli botjševiki. ubit povelj r.^k dobrovoljske armade, narod-i i junak Kornilov.	<
Truplo so od peljal i 40 kilometrov od mesta v kolonijo Gnadav, ^ 1'jer so ga 2. aprila tudi pokopa- j li istočasno s truplom podpolkovnika Nježeueeva. !. Istega dne je dobrovoljska ar- j r. uda zapustila kolonijo Gnadav; . že sledečega jutra, 3. aprila, pa i 'O se pojavili boljševiki, na čelu . jim konjenica tjemrjukskega pol-? ka. Boljševiki so takoj zaceli i-f sKati. kakor so rekli, po kadetih'
i-
zakopane blagajne in dragoceno-
'?' sti Pri tem iskanju ?»o našli sze- |
ža groba. Oboje truj»el so izko-j
. pali. Videči na enem izmed tru-J
1 pel znake višjega generala so bo- ,
^ Ijševiki takoj odločili, da je to ,
general Kornilov. Spošnega pre-1, a ... . ,	. f . p
^ pneanja ni mogla omajati nsmi-j,
lenka dobrovoljske armade, ki « e . .	, . .	J
^ ii bila prav zdrava in se zato j
.r umudila v Gnadavu. Boljševiki
f) jo poklicni, da ugotovi, je li ( i- - | -t.» truplo generala Kornilova ali j
ne. Sestra jv» seveda takoj spoz-i(
. rala truplo generalovo, vendar i j
pa teira ni 7»riznala. Truplo pod-j,,
polkovnika Nieženčeva so zopet r
^ zakopali v grob, a telo generala']
srajci, pokri'o z navozno plahto t
v Jekaterinodar na vozu koloni- T
^ti Davida 1-ruka.	,,
V mestu *o zapeljali a oz na ';
. dvorišče gostilničarja Gubkina . i-i	, .	I
ua >tolnem tr?u. kjer so stanova- j
' Ii glavarji *=o*-jetske < bo!jševiš- 1,
Le oblasti Sorokin. Zolotarjev.^J
b isto v, Kupr'ii in drugi. l>vori-
je bilo nai»oliijeno z vojaki -
rde-V garde in je odmevalo naj- (
{.»^ega zmerjanja — sramotili so .
{»okojnega. Nič ni>o pomag.ili po- j
s.-»mezni opomini iz množice, da i
t«V ne nadlegujejo umrlega člo-f_
d.
'eka, ki je postal neškodljiv. — ^ 1 Razpoloženje boljševiške tolpe je ( naraščalo. Kmalu nato so rdeči s gardisti z lastnimi rokami zape- ;
3	-	i
Ijali voz na ulico. Z voza so vrgli truplo na trotoar.	.
Eden izmed zastopnikov sov*- ^ jetske oblasti, Zolotarjev, se je ' pojavil pijan na balkonu in, komaj stoječ na nogah, se je začel . fcahai pred množico, da je njegov 1 oddelek pripeljal truplo Kornilo- E va. Toda v >stem trenotku je od-reka Sorokiu Zolotarjevu čast, A
•	Češ, da je on privi ripeljal Korni- 1 lova, ker trupla ni pripeljal od- r
•	delek Zolotarjeva, nego Tjemr-iC
•	jukci. Prišli so fotografi, napra-j '
•	vili slike pokojnega, ki so začele j živaho krožiti od rok do iok. S r
» trupla je ila strgana zadnja sraj- r' i ea. ki so jo ligali na dele in ko- J
-	ščeke metali okrog. — "Potegni- 11 te ga na balkon, pokažite ga z M-
-	balkona!" so kričali med množi- T co, toda v isttm trenotku so se
. zaslišali kriki: "Ni treba na bal- r kon! Zakaj mazati balkon! Obe- ^
•	site ga na drevo!" — Nekaj lju-
. di je bilo že na drevesu, ki so za- P i čeli dvigati njegovo truplo. Ali s1 vrv se je pretrgala in telo je pad- -
■	.o na cesto. Množica je naraščala k ee razburjala in kričala. Z balko- J
, t.a se je dalo povelje, da naj mol- d i te. Ko se je kričanje poleglo, je lfl začel neki zastopnik sovjetske o- ei
■	blast i z balkona dokazovati, da « je pripeljano truplo brez dvoma si generala Kornilova, ki je imel en zlat zob. "Poglejte in bost« vide-|zi li!*' je vabif neverne Tomaže. — « "Vrhu tega je omenjal, da je imel K pokojnik na sebi ▼ rakvi general-J ti
idZmL -•'•iir-	JkiAas .."..-..it
i
>d ^skt znake in da so našli v grobu, ra j.reden so prišii do trupla, mnogo 'lj cvetlic: **a tako ne pokopujejo 1- j rt prost i h vojakov", je zaklju-| čil In v resnici je treba smatrati t- jHipolnoma ugotovljenim, da se v, je vršilo vse to brezmejno sramo-a- ten je res nad truplom generala v- Kornilova. kar so potrdili ljudje
ki so generala poznali, r- j To sramotenje na stolnem trgu ■* t 'pred gostilnico Gubkina je trajala lo brezkončno dolgo. Po govoru 'u j z balkona so začeli kričati, da je| '1- (treba truplo raztrgati na drobne koščke. Tolpi se je zganila. V ih'tem trenotku se je zaslišal z bal-' ( kuna grozni krik: "Stoj! — stre-e- ljul bom iz stražnice!" in tolpa se ! je umaknila.
i Nič manj kakor dve uri se je
^ tako zabavala množica. Končno)
to(se je zapoveclalo otlpelati truploj
mesto in L'a sežgati. Vnovič je j
^"twi isti voz 7 :stini bremenom. — iti #
/.i vozom se je spustila ogromna ° i kričeča tolpa, opijanjeua in po-^jdivjana otl zverske igre. Truplo ni dalo spoznati. Preds,tavljalo j j«-- le še maso brez oblike, skaženo E"jod udarcev s sabljami, posuto z ir blatom itd. Ali to še ni zadosto-^"Jvalo. Med potjo se je sramot en je ?t nadaljevalo, k truplu so piihaja-a li posamezniki iz tolpe, skakali ° ua voz. bili jkt truplu s sabljo. l~ metali nanj kamenje in prst, plju ^ali v obraz. Pri tem je odmeva-a b surovega -ramotenja in podlih a pesmi. Napositd so pripeljali tru- ' 1'iplo do mestne klavnice, kjer so ' *"jga sneli z voza. ga obložili s sla- ' m o in začeli zažigati v prisotno- ' >:i v>eh višjih zastopniko- bolj- * " š^viške oblas'i. Ognjeni jeziki so 1",objeli z vseh strani razmesarjeno
truplo; približevali >o se vojaki ' ^lin začeli z bajoneti zbadati tmp-a !o v trebuh, nato podžigali še sla-y" n»o in zopet st žigali. V enem dne-~ \ u se ni posrečilo dokončati tega i e dela. Se nas'ednji dan so dalje 3 sežigali klavrne ostanke; žgali so 5 \ in ga teptali z nogami.	-
Trdijo^ da se je eden izmed bo- * Ijševikov, ki so sekali truplo generala Kornilova, zastrupil' z mr-
e tvaškim strupom in umrl. h- 1
^ Nekaj dni kasneje se je premi- ] v ktla po mestu šaljiva procesija . ^ rašemljencev, spremljala, jo je 1
tolpa ljudstva. To naj bi predsta-. a Ijalo pokop Kornilova. Našem-« * ljenci so se ustavljali pred raznimi hišnimi vratmi in zahtevali , denarja "v spomin duše Korni-"I lova".
e Dne 5. aprda je bila v jekate-5' rinodarskih ^Izvestjih" na vid-_ ia?m mestu natisnjena vest, ki se _ je počenjala s sledečimi beseda-. mi; t416. aprila ob 12. je pripe-E ljal oddelek Sorokina v Jekate-_ rinodar iz Elizabetinske postaje g truplo junaka in začetnika proti-. revolucije generala Kornilova." . Nato se je v notici govorilo: — . "Ko se je trtiplo Kornilova. foto-. grafiralo, se je odpeljalo za me-i sto, kjer je bilo sežgano.
-	. Ko so 6. avgusta 1918 zastopni-i M dobrovoljske armade prišli iz
-	Jekaterinodara v kolonijo Gna-
-	dav, da dvignejo ostanke Korni-► lova nr podpolkovnika Nježen-
-	čeva, je bil grob prazen. V njem i se je nahajal '•» majhen košček i smrekove rak
t Predsednik posebne komisije
-	za preislcavanje zlodejstev bolj-
-	šcvfkerr, nahajajoče se pri pove-L l^niku oboroženih sil v Južni Ru-
V razvedrilo. I:
Bismark kr „ režilee.
Bismark in neki njegov prijatelj sta se nahajala nekega dne i»h lovu. ko je njegov prijatelj Neprevidno stopil v močvirje Fer pa se je pričel počasi pogre-
Izati. je zaklieal Bismarcku -
—	Za božjo voljo, pridi mi na pomoč, kajti drugače se bom po- -greznil v močvirje.	(
Bismarck jo videl, tla je nevarnost velika, a je vendar ohranil prisotnost svojega duha. | — Ne, — je zakričal. — nočem tvegati svojca življenja, kajti v takem sluč?»ju bi bil izgubljen tudi jaz. Jasno je. da je tvoj ko-rtc neizogiben. Vsled tega ti ho jčem prihraniti kruto agonijo po I časne smrti ter te ustreliti.
Pri tem je dvignil svojo puško ter pričel meriti.
—	Bodi pri miru. — je zakri-jčal na svoj etra prijatelja. -- Jaz jne morem pravilno meriti. Pomi-, sli, da te moram zadeti naravnost i v glavo, če ii hočem prihraniti i bolečine.
| Ta presenetljiva brutalnost je pognala ves rtrah pred moč vir- ' ; jem iz duha njegovega prijatelja Nesrečni človek je napel vse svoje sile. da se izogne krogli Bi-s«>arcka ter se boril tako »trast-jio. da se mu je končno z naravnost nečloveškimi napori posrečilo oprijeti neke rastline, n. kar je i Lil rešen.
J — Bila j-* vaša pričujočnost duha, ki me je rešila. —* je pozneje priznal Bismarcku. 1 • * •
Nikakih žrtev.
Nekemu staremu Škotu je pre-t:ia slepota, če bi ne pustil žganja.
| — MeTavisii. — je rekel zdrav i-ik. — stvar je taka: — ali pu-'siiti žganje ali pa izgubiti vid. 'kar hočete.
—	Well, doktor. — je rekel stari MeTav:sh. — Jaz sem star človek in mislim, da sem videl na svetu že vse. kar je vredno videti.
f . •
Jacob A. TSiis je govoril glede humorističnih napisov v listih.
—	Najbolj humoristični napis, i kar sem jih Kdaj videl. — je re-; kel. — je napisal neki osemnajst' letni deček v uradu nekega lista i v San Frane's«-o. V tem me?»tu jej; bilp namreč predložena preti loga. ki naj bi prepovedovala pro-i o^jo alkoboličnih pijač v okrož- i j-, štirih milj od vseučilišča v C'aliforniji iu mladič je dal tozadevnemu poročila naslednji na- ; vtr:
—	Predlo*-* za pr.^peš -vanj<» (»•■šhoje med našimi dijaki.
Miži zgrizla 22.000 mark.
V Buttstaedtu na Nemškem so miši zgrizle nekemu staremu moža ki jehranit svoj denar v odprtem lončenem loncu, 22.000 mark. — Mestodenarja je mož našel v loncu mišje gnezdo, narejeno z zgri-zenih bankovcev.
Železničarji v Bukovini
in v stari kraljevini so začeli stavkati. Promet se vzdržuje z vojaki.
Rad bi izvedel za naslov svojih treh prijateljev: ANTONA STRAH, FRANKA GOD1NA in MARKA TEPSIČ. Prosim eenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani njihove naslove, ali * naj se pa sami oglasijo na naslov: Matija Ovniček, Box 32, Piteo, Pa.	(16-17—12)
Dospelo je novo suho grozdje,
Mnškatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 fantor $11-—
Cipar grozdje največje in naj-■ladkejše, jagodo boksa 60 fantov..............$11.50
Halo črno griko grozdja, salo sladko, boksa 50 fant.
Poaljite $3.00 na račun vsake . bokse ki jo naroČite in poslali bomo takoj.
Balkan Importing Co.
H — » OhM i J «1. -Sew Torte, V. T.
ščem svojega brata FRANKA' ŠEBALJ. doma iz Prezida na Hrvatskem. Ionsko Into se je k natiajal v tlr^avi Texas. Prosim cenjene rojake, če kateri ve. p l<ji- se sedaj nahaja, da ira oj*>- ^ zori na ta oglas; če pa slučajno r
I	.•	.	.. ii
sam bere te vrstice, naj pi*e n
svoj»Miiu bratu: Tony Sebalj	c
«*amp ."». Box 72. AVatenuneet	p
Mich.	(16-17—12)	J
[><Z=>00<ZZ>00<Z=>0 j
Novi ceniki! ;
*
za moške in ienske ure, veri- » iice, priveske, prstane in vso J drago zlatnino so gotovi. *
Pišite dopisnico, in mi vam . c pošljemo novi cenik brezpls- 0 čno, da si lahko nabavite, kar želite za božične praznike
Cene nižje kot dmgje. ^
Ivan Pajlc
24 Main St. Conemaugh, Pa.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pean Ave. Pittzbargk, Pa.
fk	Dr. KoJ.r im naj-
\	•t&raJSl almreoakl
j	wlrBTiiIk. lo«c;a-
T .	li« r Plttabarsbu.
~ r?	ki laa SS-totao
A	ormkao v adravlj«
Mttol.
bitnctkiiS fer i 3 r\ adrmvt a sla-
•ontMB M. ki mm. Srn lunil <k-. *rof.
Brilcb. C« Imata mosolj« ali iMiiar-fifc« po telesu T grlu. IzpkduJ* lu. boleetn« t koattiL prfdlta to IsCUtS ftm bom kri. Hm takalU, kar te ko l«na mm aataae.
Vw rnoik* ool—ol aOrmrt« »o o-kraJSaol metodi. Kakor kltro opaaite I da na pre nebu Je adrmrja. na Čakal ta. tcmT«« orldlta In Jaa na A k«« ■opet poTrnlL
Hrdroa^a alt rodno kUo oadr»rt» ▼ M. vrmh In alcar sras oeararlja.
m«™ Mkom. kt Duwimak ko Mm r krito la Mta ta rCsala tudi art poSeonJo roda. lakiila m rte rortju.
Karmatiae«. tntaaja. »rliflki a (•kline. «rb«Hro. ttra.~!t ta dra«e ko *aa bolaanl. ki aasta^ajo mad no« ■ta	ocdrartm r kialfc— fmi
al potrebno MtatL
Cradaa ura: rnk 4u ad S. ura traj do S. rra£er: r patklk od S. na < troj do L popoldne: ob nadalkili mm ■ cfatraf da S aoooldaa
-- i
_____i
____I
i ,
LLOYD SABAUDO ^^ '
Prihodnji od:-lutJ* ix x. T. MtolP Bi t vijak« RE D* ITALIA — SO. tfec. i PESARO — a ja«.	"	I
^ gkroUi jmtmt r J^ia>>»M.
i KRETANJE parnikov
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJCJO IZ NEW VORKA.
PRES. WILSON	n dre — Vrat
LA SAVOIE	23 dec. — Havre
CALABRIA	28 dec. — Trtt
Re d' ITALIA	30 dec. — Genoa
IMPERATOR	23 dec. — Cherbourg
ROCHAMBEAU	4 Jan. — Havre
CRETIC	b Jan. — Genoa
LA LORRAINE	6 jan. — Havre
PESARO	S Jan. — Genoa
CARONIA	15 Jan. — Trat
BELVEDERE	15 Jan. — Trat
LA TOLRAINE	15 jan. — " - Havie
SAXONIA	it jan. — Cherbourg
ADRIATIC	19 Jan. — Cherbourg
IMPERATOR	20 Jan. — Cherebourg
REGINA	20 Jan. — Genoa
PRANCE	20 jan. — Havre
PANNONIA	22 Jan. — Trat
AGUITANIA	» jan. — Cherebourg
ARGENTINA	29 Jan. — Tr»t
LA SAVOIE	29 jan. — Havre
ALBANIA	i febr. — Cherbourg
LA LORRAINE	s febr. — Havre
PRES. WILSON	9. febr. — Trat
ADRIATIC	16 febr. — Cherbourg
LEOPOLDINA	, "6 febr. — Havre
Glede cen za vozne listke In vsa druga oojasniia, cbrn'te se na .vrd1-«.
PRANK SAKSER _*2 r.ortandt St.. New York
KO JAKI, NABOCATE SE NA "GLASNA&OD A", MAJ-VECJI SLOVENSKI DNFVNXK V ZDRTJŽF.NIH DRŽAVaH
..............................ffHllfflllflllM
Gosulich črta
11 Direktna potovanje a DabmaL «ir.*aaal tn Trd.
PRES. WILSON drre-mlira g	BKLVEUEKE
15. januarja ARGENTINA januarja
Potem tletkov. Izdanih za we kroji	ja v Jugoataviji In Srbiji.
Rszkokie ugodnosti prvega. irggS-§	ga In t~at|cga razreda,
j Potniki tretjega razreda doMaalo ; 3	brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS. & 01.
:	P J«sengtr Dsoirtiwint
4 Wwrt Htffct	f(cw Tcrt
French Line
COMPISIIE GENERALE TRMSATUITIQUE
JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LA TOL'RAINE ...... ....21. decembra
LA SAVOIE ..............23. decembra
ROCHAMBEAU ....... . 4. ianuarja
LA LORRAINE ...... ..... «. Januaria
LA TOURAINE ________15. januarja
FRANCE ..................20. januarja
POSEBNA VOŽNJA NABAVKOST DO HAMBU2GA
NIAGARA ............... 5. januarja
Hitri parniki s »tirtmi in dvema vijakoma. Poveben zastcpn>k jugoslovanske vlade Ko pričakal potntke cb p"flodu nalih parnikov v Mavru ter jih točno odpremll. kamor so namenjen l.
t Parmkl Francoake črte ao tranaportiral^d tekem vojn« na tisoč« čehoelovaifclh vojakov bre* vse neprilika.
Za Šrfkarte In cene vpraiajta v
DRU2BIII PtSAMI. 19 State St.. K. t. C.
i
all pa pri Icka nlfc atentlli.
Parnik ^SAXONIA"
^ffjjjfrfX	14,300 T O N.
odpluje 18. januarja.
Največji parnik, ki pluje v Hamburg.
lUbina .......... $180.00)
3. razerd..........$12o.00)
S. razred "Oderburg" preko Hamburga $139.20 In $3. voj. davka.
V vašem mestu je lokalni Cunard agent. Pojdite k njemu.
—^—mi——^■—^—am^^^m
Cunard Line
Parnik "Pannonia"
odpluje 22. januarja v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred..............................$125.00
in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je lokalni Cunard agent. Pojdite k njemu.
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
arts 102 BakeweQ Bids., Fttt*«nfe rta. vogal Diamond and Grant Sta.	(naaprotl Coortfc).
Iadeloje rasnovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooMaatlla. kopne pogodbe, pobotnice, saprlsežene izjave lo proinje sa dobaro toy cev is stare«a kraja. Preiaknje lastninsko pravico snljlK to in v starem kraju, posreduje v tožhenlh zadevah med strankami tn in v dom o-vini. ladeluje prevode ia donoHM na angleikl jesik. aH obratno^ tftl—fl na sodniji ali pri kom pesa cljskih razpravah in daje vsakovr*aa informacije atfnsj Gsne nlrke, delo toflno in pravilna.