IZHAJA OB | \ ČETPTKIH |
| UREDNIŠTVO IN UPR 0 | LJUBLJANA, BREG 10 0 J POST predal št 345 0 J RA{ POŠT HCAN V 0 ^ LJUBLJANI ŠT 15393 0
| POSAMEZNA | 0 JTEV. 2 DIN |
g NAROČNINA I LETO 0	BO, '5 LETA *0, LE
g	Ta 20 DIN V ITALIJI	£
£	NA LETO40L.ERAN	0
0	CUI 60 F, AME RlKI 2 $	ž
V Ljubljani, 12 maja 1932
Oprezni Teodor
Vesela binkoštna zgodba Napisal J. Adams
Če se je o Teodorju dalo kaj reči, eno je držalo: bil je oprezen. In le zato, ker je bil tako oprezen, se mu je do zdaj posrečilo vselej zvoziti svojo življenjsko ladjico mimo zakonskega pristana. Da to ni lahko, bo potrdil vsak zakrknjen samec.
Zdaj pa so bile binkošti pred’ vrati in svet je po dolgem času vendar spet kazal sliko, kakršna se spodobi v tem letnem času: kar je le moglo cveteti, je cvetelo tako opojno, da je ta simfonija barv, svetlobe in vonjav silila v glavo. Ves svet je bil ena sama binkoštna pesem, P .. ki jo je spesnila mati narava, ko je bila najboljše volje...
Tudi Teodor je bil dobre volje. Za to pa je imel tudi dovolj vzroka: zakaj za binkošti se je namenil potegniti se malo ven na Gorenjsko, v prosto naravo, na sveži zrak.
In se je temeljito pripravil. Prijetne okrogline njegovih petintridesetih let so zakrile ljubke svetle barve nove binkoštne obleke. Nahrbtnika ni vzel, tudi ne težkih okovanih čevljev: suj ne gre na turo, nego v ponižno prosto naravo s svežim zrakom — ta pa ji i samo v višavah! (Tja naj hodijo drugi, če hočejo!) Le zaradi lepšega si je vrgel čez ramo lep, nov poletni površnik.
Seveda je bilo v vlaku vse natlačeno. j oda zanj se je še našlo nekaj prostora na hodniku, in še prav prijetnega povrh: zakaj njegova dva soseda na levi in na desni sta se, ko je natančneje pogledal, izkazala kot dve ljubki soscnli, ena prav tako plavka kakor je bila druga črnka.
lako je vožnja prav prijetno minevala. Povsod je vladalo razposajeno binkoštno razpoloženje in Teodorju je kmalu postalo kar toplo: pa to ni bilo samo od solnca in slabe ventilacije!
Mogočna pomlad se je razprostrla na zemljo. Vse se je gibalo in klilo. Mesee in oblaki so veselo pluli na sever. Kraljevski grad je žarel in kipel iznad morja, in na njem je stal kralj, mogočen in lep, in okoli njega dvorjani. Povsod so vstajali vrtinci prahu in iz njih so rasle znane postave. Na mnogih gričih so sedeli srečni pari v objemu. Svet se jim je zdel kakor sen in niso mogli verjeti lepe resnice.
Cvetlice in drevesa so rasla in zelenela na moč. Vse je bilo ko prerojeno, vse je govorilo in pelo. Živali so se prijazno pozdravljaje približavale prebujenim ljudem. Rastline so jih pogo-ščale s sadovi in vonji. Log je žvrgo-lel v najslajših glusovih in v njegovih vročih deblih in listih, v njegovih iskrečih se cvetlicah in brstju je poganjalo in klilo novo, čudežno prerojeno življenje.	Novalis.
klopeh. In Teodorju je postajalo čedalje topleje. Zakaj naključje je naneslo, da se je zagledal čisto nepričakovano na klopi sredi med obema svojima sosedoma: na levi plavolasa in sinjeoka Lina. na desni črnolasa in temnooka Mara — tako sta se mu vsaj predstavili prej, na hodniku. Kaj ne bi bilo Teodorju vroče: ko sta pa obe, vsaka s svoje strani streljali s svojimi žarkimi očmi po njem!
Dotlej sta si bili Lina in Mara prijateljici. Toda ženskega prijateljstva nič tako ne ograža kakor problem, kako prav razdeliti enega moža na dve srci! Eden pri tem mora ostati prikrajšan, a to nikakor ni bil Teodor!... /
Pri tem pa dan današnji ni tako lahko osvojiti si moža! Prosim, le poskusite si ga osvojiti, če pa sedi zraven njega še drugo žensko bitje in ga tako rekoč ne izpusti iz oči! Toda čeprav je res, da se deklici v tem nerodnem trikotniku nista ravno ljubeznivo gledali druga druge, pa sta bili zato tem .ljubeznivejši do Teodorja. On pa je mirno sedel in se muzal. Zdaj si je vsaj lahko dovolil; po mili volji flirt. ne da bi pretila kakšna nevarnost njegovemu dragemu samstvu: saj mu je Lina branila, da bi se bil predaleč spustil pri Mari, Mara pa ga je ščitila pred zapeljivo Linino plavolasnostjo.
Toda Teodorju, kakor je bil sicer oprezen, žilica ni 'dala miru. Od samega flirtanja človek ni sit! In tako je v primernem trenutku oprezno iztegnil roko, da jo položi Lini nežno okoli pasu — toda računal je brez Marinih bistrih oči! Da ste ja videli, kako je porumenela... kakor kitajski k rep! Da jo potolaži, jo je Teodor nežno prijel za roko — takrat pa je Lino zalila barva, da je bila rdeča ko njena rožnata jopica! Tudi ljubosumnost se pri ižberi barv ravna po obleki!
Le prenaglo je minevala vožnja. Teodor je delil svoje darove in pazil, da ni bil sam prikrajšan. V teh stvareh so zrelejši samci od sile izkušeni. Razen te-ga je Lina skrbela za to, da ni
Počasi se je gneča zrahljala. Na vsaki postaji je izstopila večja uli manjša gruča in tako je ostalo nekaj prostora celo na
I
K
A B AVO
počel, neumnosti pri Mari, in Mara mu je napravila isto uslugo pri Lini.
Lahko si mislite, da je bil Teodor z binkoštnim izletom zelo zadovoljen. Ko se je zvečer vračal v
razigranem razpoloženju nazaj v Ljubljano, sredi med dvema brhkima devojkama, je bil prav tako nezaročen kakor zjutraj. Vsakdo se ne bi mogel s tem pohvaliti!
Da, človek mora biti oprezen — posebno če je samec!
Kako so se pred 100 leti ljubili
Če bo katerega izmed vas, ki boste to brali, kdaj naključje zaneslo v Estonsko, ne zamudite si ogledati otoka Osla v Rigajskem zalivu, predvsem pa mesteca Arensburga. Mestece stoji ob morju, ima izborna kopališča in še iz-bornejše zdravnike, računi so skromni in solnce prijetno, ne prevroče, ne premrzlo. A to ni glavno. Najzanimivejše v tem mestecu je njegova knjižnica z dragocenimi starimi knjigami, rokopisi in pismi. Lii med temi pismi sta dve, ki sta vredni, da si jih ogledate in preberete. Pisala sta jih drug drugemu dva zaročenca, ženin in nevesta, oba iz krogov baltskega plemstva. Zanimivi pismi, boste videli. V slovenskem prevodu bi se glasili nekako takole (vseli slovničnih napak nam na žalost ni mogoče ponašiti, pa upamo, da vam bosta tudi tako še zmerom dovolj všeč):
Najprej je pisal zaročenec:
Moj angel!
Naj se ne ustrašijo, ko jim tole pišem, kar se njim in meni še nikoli ni pripetilo. Namreč jaz jili ljubim in sem jih med vsemi ženami izbral za svojo ženo in občutim pri tem toliko spoštovanja in nagnjenja do n jih. kolikor si zaljubljen par more le misliti. Ta skrivni nagon, tako dolgo nama skrit, morda do začetka maja mislim priti k njim in jim povedati marsikatero skrivnost tako o gospodarstvu kakor tudi o ljubezni in spoštovanju na uho. Daril jim ne morem poslati, ker je morje v teh časih visoko in zato nimam pri-
ložnosti, da l)i jim zanesljivo prišlo v roke. Med tem naj si kupijo uhane, kateri se jim d o padejo, pa tudi reči za na glavo, na moj račun.
Naj Bog naših očetov blagoslovi i^ajino bodoče stanje in naj nama da svojo milost in mir zdaj tu na zemlji in tam na drugem svetu, pri tem jih nežno poljubim in se priporočam.
Arensburg, 28. februarja 1800.
Njihov zvesti in ljubi N. N.
Nevestin odgovor pa je bil takle: Moje srce!
Mati pravi, naj jim pišem, da sem zaljubljena v njih, in sem se njihovega pisma jako razveselila, ker je notri zapisano, da bom njihova žena, za kar se jim zahval jujem.
Ampak to je spet nerodino, iker morava čakati do začetka maja in mi oni ne morejo poslati daril, za kar je vzrok to grdo morje. Uhane sem že naročila, kar so oni sami dovolili in tudi za na glavo bom poskrbela na njihov račun. Zelo sem radovedna kar se tiče skrivnosti o katerih so mi oni pisali, in jim moram še povedati, kako abotne reči govori Katica in me zmerom draži, ker bom dobila avbo. Zdaj pa jim rečem z Bogom in bom vsak večer molila pred njimi in za najino stanje in hitro poroko, ko bodo oni sami videli, kakšna ženska sem,
Reval, 14. aprila 1800.
Njihova draga N. N.
Kaznovani črnogled
Ko se je slavni komponist Franc Liszt za bivanja v Parizu nekega dne sprehajal po bulvarju, ga je ogovoril neki cestni pometač in ga prosil podpoue.
„Prav rad, prijatelj,“ je prijazno odgovoril Liszt, „samo smolo imam. Vidite: pri sebi imam’ samo bankovec za 50 frankov/'
„Nič hudega,“ je odvrnil pometač, „v prvi trgovini vam ga lahko zmenjam. Prosim, bodite tako prijazni in pazite ta čas na metlo!” „Sem z njo! Pa glejte, da se kmalu vrnete!*'
\ diru je pometač izginil z bankovcem. Liszt je mirno čakal z metlo v roki na bulvarju. Tedaj pride mimo njega neki znanec. Ustavi se, pogleda in prasne v grohot.
„Kaj pa vam je šinilo v glavo, mojster? Kje ste neki našli ta čudni instrument?*1
Liszt mu je stvar pojasnil in menil, da mora biti pometač vsak trenutek nazaj.
„Kako ste naivni!41 se je nasmehnil znanec. „Če boste nanj čakali, boste od čakanja še črni — nikoli več ne boste videli petdesetaka!"
\ tem pa se je že prikazal cestni pometač. Pritekel je v diru in s ponosnim obrazom naštel Lisztu drobiž na roko.
„11 vala, prijatelj !" je rekel Liszt. „Veseli me, da se nisem zmotil, v vas. I u, evo, vaše metle — in tu 25 frankov. Drugih 25 frankov pa dobite od tegale gospoda, ki se je drznil dvomiti o poštenosti cestnega pometača!"
Osramočen je črnogled' odštel dienar in jadrno izginil.
Dve dami
V	neko londonsko manufaktur-no trgovino je zadnjič prišla tik preden so hoteli trgovino že zapreti, neka dama, tako elegantna, da so prodajalci pozabili, da je že šest. in so radi potegnili čez uro.
Dama je želela imeti žalno obleko in ker ji z ničimer ni bilo 1110-
KROMIRA
J—1	tedma
Prošli petek je Hus Gorgulov ustrelil predsednika francoske republike Paula Doumetja. Atentatorja so pri it ii. /-.kaj e storil živinski zločin tem ,l>olj živinski, ker se pokojni Doiimer ni izpostavil za nobeno politične stranko in je bil vrhu tega že v vi soki starosti 75 let — preiskava še ni dognala. Predsednika so skušali rešiti s transfuzijo krvi. pu ji- bilo vse zaman. Njegove poslednje besede so bile: ..Nikomur nisem v življenju storil nič žalega...4' Pokojnik je dal v svetovni vojni vse svoje štiri sinove na oltar domovini.
Atentator Gorgulov je pri atentatu na Domneija ranil v roko tudi znanega francoskega pisatelja Clauda Farrera. Njegovo stanje ui nevarno.
— V soboto je umrl v Parizu Albert Thomas (izg. Toma), ustanovitelj Mednarodnega urada za delo. Zadela ga je kap, ko se je vrnil iz Ženeve v Pariz, da bo volil. Pokojnikova hči je poročena z Jugoslovanom.
— šef tako imenovane „Kreugerje-ve policije*', ki ima nalogo preiskati sleparije kralja vžigalic, je izjavil v intervjuju, da je bil Kreuger največji slepar, odkar svet obstoji. Taka je
sodba kriminalista. Jules Sauervvein, eden najznamenitejših časnikarjev in publicistov sveta, je skušal proučiti Kreugerjevo afero s širšega človeškega vidika in jo je formuliral takole: Kreuger je posodil evropskim državam 6(10 milijonov dolarjev C>4 milijard Din). Vrnile so mu komaj petino. Rešil je te države morda pred bankero-tom, njega pa je ugonobila kriza. Kreuger ni bil nizkoten slepar.
— Atentator Gorgulov je med drugim izpovedal, da je on vprizoril ugrabitev Lindberghovega otroka. Mož najbrž ni normalen.
— Jugoslovanska kraljica Marija je s svojo materjo rumunsko kraljico Marijo obiskala Carigrad.
— V soboto je umrl v Parizu princ Peter Petrovič Njegoš, brat italijanske kraljice.
— V nedeljo so se v Franciji vršile ožje parlamentarne volitve v tistih okrožjih, kjer pri splošnih volitvah pred 14 dnevi kandidati niso dobili absolutne večine. Zmagale so zmerne levičarske stranke, ki bodo po vsej verjetnosti sestavile novo francosko vlado z Herriotoin na čelu. Skupina dosedanjega ministrskega predsednika pride v novo zbornico zelo oslabljena.
— Ker je predsednik francoske republike Paul Douiner umrl, so v torek volili poslanci in senatorji novega predsednika. Izvoljen je dosedanji
predsednik senata g. Albert Lebrun (izg. lebren).
— V nedeljo se je v Lyonu v Franciji podrla neka hiša in podsula 35 ljudi, ki so najbrž vsi mrtvi.
— Nedeljski vihar je izruval v ljubljanski Zvezdi en kostanj, drugega pa preklal. Obstoj stoletnega drevoreda,
0 katerem se je pred kakim letom toliko pisalo, bodo. kakor vse kaže, brez debate rešile višje sile.
|2. t. m. je slavil bivši ministrski predsednik dr. Anton Korošec 601et-nico.
— Južnoameriški list „Modern Wi-reless” piše, da čujejo ljubljansko radijsko postajo tudi v Južni Ameriki.
— Ko so hoteli v Eddyvillu v Severni Ameriki usmrtiti 2tletnegn črncu HolinesaTTd je bil zaradi umora obsojen na smrt. je pobesnel iu začel udrihali po paznikih. Ker ga niso mogli ukrotiti, so vrgli v celico tri bombe s plini za soljenje, ki so nesrečnega črnca omotile. Nato so ga pol/.avestuega odvedli na električni stol in usmrtili.
— Prejšnji teden je povprečno stal:
1 holandski goldinar 22.85 Din, t nemška marka n."58 Din. I belgijska helga 7.89 Din, 1 švicarski frank II Din, 1 angleški funt 206.50 Din, I dolar (USA) 56.52 Din. (00 francoskih frankov 222 Diu, 100 Kč 166.50 Din, 100 italijanskih lir 290 Din.
či ustreči, so morali predejati skoraj vse predale, preden so odkrili nekaj primernega. Po dolgem izbiranju se je dama že skoraj odločiia, ko se je nenadoma spet premislila: „Bom rajši pojutrišnjem še enkrat prišla. \ este," se je obrnila k razočaranim prodajalcem, „moj mož bo namreč šele jutri operiran.*1 Druga zgodba je pa takale, tudi angleška:
\ natrpan vlak podzemeljske železnice stopi neki gospod, ki postane tisti mah središče pozornosti vseh potnikov. Prijeten vonj parfuma izžareva o I njega, njegova lica so napudrana, njegove ustnice našminkane in obrvi zarisane v elegantnem loku. Čudovito prilegajoč se plašč ogrinja njegovo postavo, ki se lagotno zvija in ziblje pod sunki vlaka.
Ta pogled je bil nekemu atletsko grajenemu gospodu v kotu vagona, čigar zdrava barva je izdajala veselje do športa in svežega zraka, vendarle nekoliko preveč. Kar vidielo se je, kako ga tolikšna pomehkuženost draži. A kaj naj stori? Zdajci pa mu pride razodetje. Mirno vstane, stopi k lepemu gospodu, se vljudno odkrije in reče: ,,Ali vam smem ponuditi svoj sedež?**
Plodite in množite se!
Na severnem Švedskem so ljudje redko sejani. Zato so veseli vsakega novega zemljana, čeprav je življenje težko in trda za kruh.
\ neki občini imajo že desetletja za babico mater Svenssonovo, ki požrtvovalno pomaga ženam v urah preizkušnje. Poznajo jo daleč na okoli, s spoštovanjem izgovarjajo njeno ime in se vestno ravnajo po njenih nasvetih.
Vsako leto pokličejo mater Svenssonovo v hišo krojača G11-stafssona. To se tako gotovo zgodi, kakor se sneg stopi spomladi, in kakor to časih prej napoči časih pozneje, pokličejo tudi mater Svenssonovo kdaj že marca, 'drugič pa šele v maju. Letos je morala že o prvem pomladnem solncu pobrati svojo torbico in romati h krojačevim. Krepak dečko je zagledal luč sveta. Od prej pa jih je bilo že enajst: 4 lantje in 7 deklic.
Babica je opravila svojo dolžnost in poskrbela za mater in novorojenčka, nato pa je poklicala krojača na stran in 11111 h rez ovinkov povedala, da bo zdaj dovolj. Dvanajst otrok je prav lepo število, kar je več, je preveč, pa tudi na zdrav je svoje žene naj misli. Mojster Gustafsson. pa je pobožen in bogaboječ mož. Molče je poslušal, potlej pa je dejal, da je vendar v svetem pismu bodrilno zapisano: Plodite in množite se in poselite zemljo.
I edaj pa se je mati Svenssono-va razsrdila. Udarila je z roko po mizi in zavpila:
..V svetem pismu pa ni nikjer zapisano, da bi moral krojač Gustafsson vse lo s a 111 opraviti!**
Pospravljanje
V vsakem še tako čistem stanovanju je treba časih očistiti pohištvo in vse, kar je v sobah, l ega velikega pospravljanja se loti gospodinja navadno pred prazniki, ali pa pred pomladjo, ko je treba dati stanovanju nov videz. Pospravljanje pa ni tako enostavno. Za gospodinjo pomeni dosti dela in skrbi, za moža in otroke pa veliko nadlego.
Kolikrat je uboga gospodinja v skrbeh, kako bi ta ali oni predmet očistila in osvežila. Nate nekaj nasvetov!
Preproge
Iztepsti jih je treba na obeh straneh, potem pa zdrgniti z mešanico enega litra vode in šestih do osmih žlic salmijaka. Nato jih z drugo ščetko zmoči z vodo in odrgni s čisto cunjo.
Linolej
Linolej umij z mlekom, dobro posuši in namaži potem z lanenim oljem, da se bo svetil.
Slamnati in kokosovi podnožniki
Iztepi jih in operi s toplo vodo, ki si ji dodala pest soli. Če so zelo umazani, pridaš lahko še nekaj salmijaka. Pusti jih na zraku, da se sami posuše.
Bele in svetle kože
Iztepi jih in s ščetko namaži z milnico iz dobrega kalijevega mila. Pazi, da se usnje ne premoči, ker postane sicer trdo. Potem izpiraj kožo tijko dolgo, da voda ne bo več umazana. Kožo obesi, da se napol posuši, potem pa jo napni na tla, še enkrat iztepi, skrtači in z glavnikom naravnaj dlako.’
Marmorne plošče
Če so zelo umazane, jili odrgni s plovčevim prahom, izniij z vodo, malo namaži z dobro pasto za pohištvo. Zgladi jih z mehko cunjo, da se bo marmor svetil.
Senčniki za svetiljke
Senčnike za svetiljke iz svetle svile, ki niso zelo umazani, odrgni s kašo iz magnezije in bencina. Čez dvanajst ur jih s ščetko osnaži. Če so od muli umazani. očisti madeže z razredčenim sal-mijakom, toda le če je senčnik čist. ker nastanejo drugače svetli madeži. Zelo zaprašene senčnike postavi v večjo posodo in s ščetjo očisti. Vzeti moraš mlačno milnico. Potem jih polij s kisovo vodo, zdrgni s čisto cunjo in hitro posuši.
KLEIN
LJUBLJANA
WOLF()VA ULICA ŠT. 4
Telefon St. 33-80
pred binkoštmi
Zastori iz etamina
Namoči jih v mlačni vodi, vodo izmenjaj, potem jih izperi v lugu, kuhaj in izpiraj, dokler ne bo voda čista. Nato jih zloži in še zelo vlažne zlikaj.
Zastori iz tila
Zastore iz tila namoči v milnici in rahlo ožemaj. Potem jih deni v redko škrobovo vodo, zloži, iztisni vodo in jih še mokre z žebljički pripni na okno.
Polirano pohištvo
Pomij ga z milnico, nato s čisto vodo in ga zdrgni s suho cunjo. Potem ga namaži s pasto za pohištvo in drgni, dokler se ne začne spet svetiti. Lahko ga tudi drgneš s kisom in oljem.
Madeži od vročih skled
Pepel smotk, ki si ga zmešala z oljem, nanesi na madeže. Čez nekaj časa ga odrgni z ožganim zamaškom, pomij, obriši in namaži z oljem.
Madeži od vode
Nanesi nanje kašo iz soli in olja. Čez dve uri kašo odrgni in izmij. Potem namaži s pasto za pohištvo.
Madeži na usnjatem pohištvu
Pomij jih s posnetim mlekom, zdrgni, da se posuše, in potem namaži s pasto za usnje.
Madeži na naslanjačih iz brokata ali svile
Zmešaj bencin in magnezijo, da nastane kaša, ki jo s cunjo razmaži po madežih. Čez dvanajst ur kašo s ščetjo odstrani. Črno svilo čisti z bencinom in takoj zdrgni s čisto cunjo.
Od ge. Terezije Grubljevec, ki ji je žreb prisodil kot nagrado radijski aparat, smo prejeli tole
Za hvalo:
Štejem si v dolžnost, da se prav iskreno zahvalim ..Družinskemu tedniku" za prejeto nagrado radio aparat, katerega sem prejela po osebi, ki sem jo pooblastila, da mi ga prinese, in mi ga je tudi izročil v popolnem redu. Zato se Vam ne morem drugače oddolžili za tako veliko darilo kot s tem, da najtopleje priporočani vsem Vaš tednik, kateri bo še neštetim prinesel v hiše tako veliko srečo kot jo je meni.
Z odličnim spbštovunjem Terezija Grabljevec, Grm 1.
Naročniki, ki ste dobili slike!
Nekateri gg. naročniki uum pišejo, da so dobili slike, ki smo jim jih poslali, zmečkane, prepognjene ali drugače pokvarjene. Prosimo vse one, ki se jim je to zgodilo, naj nas o tem obveste, da jim pošljemo drugo sliko v kuverti z zaščitnim kartonom. Ker imamo na zulogi le še malo slik, prosimo takojšnjega sporočila!
Poverjenike iščemo
V	vseh krajih Slovenije in v tistih krujih Jugoslavije in v tujini, kjer žive Slovenci, iščemo poverjenike za naš list, najrajši iz vrst naših naročnikov. P. n. interesenti — marljivi, pošteni in vestni — se naprošajo, naj se pismeno obrnejo na upravo „l)ruž. Tednika'1, Ljubljana, Breg 10, kjer dobe podrobne informacije in potrebna navodila.
HUMOR
Drvarski odgovor
Drvar seka les. Mimo pride mlad, eleganten gospod. Iz mesta.
Prijazno pozdravi drvarja.
„Kaj to delate, očka?“ vpraša lju-domilo.
Drvar prestane. Pogleda gospoda, pljune in ga še enkrat pogleda. Nato
pa reče:
„Saj mi ne boste verjeli, gospod! Ribe lovim!“
V	ženitni posredovalnici
,,Ali ste gospodu, ki se je zame zanimal, povedali, kako sem muzikalična? Da igram pet instrumentov?"
Posredovalec: „še ne! Toda previdno sem ga na to že pripravil!"
„Lden mojih prednikov je bil topniški oficir v prvih križarskih vojnah," pripoveduje baron Mergele.
..Oprostite, gospod baron, saj za križarskih vojn smodnika še poznali niso!“
„To mi je prav tako znano kakor vam, in tudi moj prednik je to vedel. Velel je zapeljati topove pred turške postojanke, in ko so jih Turki zagledali, so mislili, da je smodnik že iz-najden, in so jo ucvrli v beg.“
Morska bolezen
Potnik: ..Ježeš, kako strašna je morska bolezen... umiram!"
Kapitan: „Da, da — s tem se začne!"
Profesorska
Raztreseni profesor reče svoji nekdanji gospodinji:
„Nič več nisem z vami zadovoljen. Mica. Prvega lahko greste!"
„Ne govori vendar takih nezmisel-nosti, Mirko! Saj je šele štirinajst dni, kar sva se vzela!"
Izpreinemba
..Čudovito, kako dobro izgleda vaš mož, milostljiva! Nova obleka, kaj?"
»Nikakor ne!"
I	,.Pa se mi zdi tako izpremenjen..."
„lzpremenjen? Ah, res — ali vam še nisem povedala, da sem se ločila in prejšnji teden z drugim poročila?"
4000 Din o gotovini
znaša prva nagrada našega novega natečaja
2. nagrada: lepo moško ali žensko kolo
vredno 1.750 Din
Razen tega razdelimo med svoje naročnike mnogo praktičnih nagrad kakor: čevlje, blago za obleko, perilo, knjige ter več sto lepih slik
Kdo luliko tekmuje za, naše nove nagrade?
Pogoji so podobni kakor pri našem prvem razpisu.
Pravico do tekmovanja za nagrade ima vsak naročnik »Družinskega Tednika Romana", ki:
1. pravilno reši zloženko in nam jo pošlje najkasneje do '»O. maja t. 1., in
2. poravna do 5. junija t. 1. naročnino do konca septembra t. 1. (3. četrtletje).
Nekaterim ne bo treba nič plačati
Vsi tisti cenj. naročniki, ki imajo že poravnano naročnino do 30. septembra t. 1., naj pošljejo samo rešeno zloženko; s tem že dobe pravico do tekmovanja za naše nagrade.
Oni naročniki, ki so poravnali naročnino do 30. junija t. 1., nam morajo razen pravilno sestavljene zloženke poslati le še 20 Din, t. j. za naročnino od 1. julija do 30. sept. t. 1.
Tisti, ki jim naročnina poteče mesec dni pred koncem septembra, (to je konec avgusta) morajo poslati naročnino za ( mesec, t. j. 8 Din; tisti, ki jim poteče konec julija, pa zn dva meseca, to je 16 Din. (Pri tej priliki naj ponovimo, da znaša vseletna naročnina na ..Druž. Tednik" 80 Din, polletna 40 Din, četrtletna 20 Din. mesečna pa 8 Din).
Da ne bo nesporazumljenja, naj ponovimo: onim naročnikom, ki imajo naročnino že poravnano vsaj do 30. septembra t. I.. ni treba nič plačati, in bodo tako že drugič imeli pravico do tekmovanja zn naše lepe nagrade, samo če rešijo zloženko. One naše naročnike, ki še za naš prvi natečaj niso
poravnali naročnine, pa opozarjamo, naj se požurijo in poravnajo polletno naročnino v znesku 40 Din, ker drugače tudi zdaj ne bodo imeli pravice do nagrad, čeprav bi zloženko še tako pravilno sestavili.
Novi naročniki, ki se prijavijo, dokler ta natečaj traja, imajo pravico do tekmovanja za nagrade, če pošljejo pravilno rešeno zloženko do 30. maja t. 1. in nam do 5. junija nakažejo 40 Din kot naročnino do 30. sept. t. 1.
Posebne ugodnosti za naše zveste prijatelje
Čutimo se dolžne, da se tistim naročnikom, ki nam bodo v bodoče pridobili nove naročnike, izkažemo posebno hvaležne. Zato objavljamo vsem zvestim naročnicam in naročnikom, ki so že agitirali za naš list ali pa še bodo, tole:
Vsak naročnik, ki nam pridobi novega naročnika in nam to sporoči na kuponu, natisnjenem na 8. strani, sme poslati razen svoje zloženke še toliko zloženk, kolikor pridobi novih naročnikov. Te njegove zloženke pa bodo veljale šele tedaj, kadar njegovi novi naročniki pornvnajo naročnino v višini 40 Din zn pol leta. Zase mora poslati toliko, da bo njegova naročnina poravnnna do konca septembra t. 1. Na ta način bo imel z več zloženkami več verjetnosti, da dobi glavno nagrado, ne da bi mu bilo zn to treba kaj več plačati. Seveda bodo tako pridobljeni novi naročniki imeli prav tako pravico do tekmovanja za naše nagrade, če pošljejo pravilno rešeno zloženko in 40 Din zn polletno naročnino za list.
Kdor nima položnice za poravnavo naročnine, naj piše ponjo na upravo, ki mn jo takoj pošlje.
Zloženko, ki jo je treba rešiti, smo objavili v 1?. številki 1.1.
Pravljica o muhi
Živela je nekoč uboga hišna muha, ki je vso dolgo zimo prebila v sobi in vedno letala le od stene do stene, ko pa je napočila pomlad, je začelo drobno mušje srčece močneje utripati in si je zaželelo prostosti. Bilo je pravo, resnično koprnenje, ki so za njim že večja srca umrla. Dan je bil lep. Okno je bilo odprto. Hišna muha si je zmencala zimski spanec iz oči, si očedila prašna krilca, si pretegnila zaspane ude, se še v naglici nasrkala sladkornega prahu in nato odbrenčala na senčnik. Od ondod se je za slovo še enkrat razgledala po sobi, se celo malo pojokala, v srcu pa ji je bilo vendarle prijetno ob misli na prostost: še poslednjič je pogledala vse naokoli, razprostrla krila, se spustila v globino in odbrenčala naravnost skozi odprto okno v lepi pomladni dan.	*
Pred oknom pa je stanoval pajek. Spredel si je bil lepo mrežico, čepel v njej in oznanjal: ..Pristna svila, poceni svila za lepo poceni svilnato oblekco." •
Na to je bila uboga hišna muha čisto pozabila. Saj vendar ne more naga, kakršna je bila, na pot po svetu! Kaj bi si mislilo ljubo soln-čece? Ali pa celo strogi mesec? Muha je torej sedla na zid in se začela pogajati: „Po čem je meter?*'
,.Za tebe zastonj,** je rekel pajek in spredel novo nitko.
„ln cela obleka?** je prišla muha bliže.
„Za skromno južino,** je rekel pajek in predel 'dalje.
Lahkomiselni hišni muhi se je to zdijlo dovolj poceni; zletela je v mrežo in se ujela.
„Zdaj ti obleko pomerim,“ se je zasmejal pajek in zavil muho v mrežo, da ni mogla ne tačic pre-mekniti ne krilc razprostreti. „Zdaj pa te bom pojužinal,** je mlasknil pajek z jezikom, ugriznil ubogo malo muho v prsi in ji izsesal življenje. Zdaj je bila mrtva.
Komaj pa je grdi pajek pojužinal sirotioo, ko mu je postalo žalostno in hudo pri duši. Muho je kmalu prebavil. Njeno koprnenje pa mu je obležalo kakor kamen v srcu. Lepa mrežica, ki jo je spredel s toliko ljubeznijo, ga ni več veselila. Premajhna mu je postala, pretesna. „Saj se še geniti ne morem,“ je zagodrnjal pajek, se razjezil, potrgal drobne nitke, splezal po zidu na vrh in hotel čez streho v širni svet. To pa je opazila neka lastovica na drugi strani, se zagnala v zrak, šinila mimo zidu in šav-snila po pajku. Grenko ji je teknil, prav nič ne'dobro. Lastovica je skoraj zbolela po njem; nič več ni marala za hrano, sama sebi je bila v napotje, neprestano je posedala na vrhu visoke vetrnice in strmela v daljo. Potem se je preselila na brzojavno žico in poslušala, kaj je novega in lepega v svetu. Poletja ni hotelo biti konec. Lastovice ni več strpelo: hotela je proč.
„Saj je še času," so rekle druge lastovice, „toplo je še,“ in so ostale.
Še teden dni je bolna lastovica čakala, potlej pa je odletela popolnoma sama, odletela iz mesta čez griče in gozdove in čez gore, letela je dolge dneve in čez mnoge dežele, prišla do prostranega morja, in ker
Čudovito bitje je mati.
Drugi ljudje so dobri s teboj, toda le mati te pozna.
Vodi te v življenje, varuje te,
žrtvuje se zate v ljubezni
M A T 1
in ti vse oprosti.
Le eno krivico stori v življenju, eno edino: ko sklene oči v poslednji sen in te pusti samega na svetu.
Aleksandra
Otrok v neznani deželi
Iz Andersenove pravljice „Povest o materi1*
„Daj mi mojega otroka nazaj." je rekla mati in jokala in prosila. Nenadoma pa se je sklonila, segla z rokama po dveh cvetkah in rekla Smrti: „Vse cvetke ti bom potrgala, zakaj obupana sem!“
„Ne dotekni se jih!" je zavpila Smrt. ..Praviš, da si nesrečna, zdaj pa bi hotela še drugo mater napraviti prav tako nesrečno!**
„Še drugo mater,“ je rekla uboga žena in takoj izpustila cvetki.
,.Na, tu imaš svoje oči." je rekla Smrt, „iz jezera sem jih pobrala, ker so tako lepo lesketale. Nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, bi-strejše so kakor so bile prej; poglej z njimi v globoki vodnjak pod seboj. Povedala ti bom imeni obeh cvetk, ki si jih hotela utrgati, in videla boš vso njuno bodočnost, vse njuno življenje, videla boš, kaj si hotela uničiti in razdejati!**
In pogledala je v vodnjak pod seboj. Blaženo veselje jo je obšlo, ko je videla, da je življenje enega obeh otrok postalo blagoslov svetu, ko je videla, koliko sreče in veselja je izviralo od njega. Videla je tudi življenje drugega, in bilo je efta sama veriga skrbi in težuv, nadlog in gorja.
..Oboje je božja volja," je rekla Smrt.
..Katera od njiju je cvetka nesreče in katera je cvetka sreča?" je vprušala mati.
„Tega ti ne povem,“ je rekla Smrt, „vedi le to, da je bila ena cvetka cvetka tvojega otroka, kar si videla, je bila usoda tvoje-g a otroka, bodočnost tvojega otroka.**
Tedaj je zavpila mati, vsa v grozi: ..kateri je bil moj otrok? Povej mi, odreši nedolžnega! Odreši mojega otroka vsega zla! Odnesi ga rajši s seboj! Odnesi ga v božje kraljestvo! Pozabi moje solze, pozabi moje prošnje in vse, kur sem rekla in storila!"
„Ne razumem te," je odgovorila Smrt. ,,Ali bi rada svojega otroku nazaj, ali pa naj grem z njim tja, od koder ni več vrnitve?"
Tedaj je mati zvila roke. padla na kolena in molila k Bogu: „Ne, moja, tvoja volja naj se zgodi, kor je najboljša! Ne usliši me! Ne usliši me!"
In nagnila je glavo na prsi.
Smrt pa je šla z njenim otrokom v neznano deželo.
„ln voda?
„... je to povedala ribam."
„In ribe?"
„Najbrž ribiču."
„ln ribič?"
„Je meni povedal."
„In ti?“
„Tebi!“
„In jaz?"
„Ti pa lahko spet poveš muhi, in potem se povest začne spet od začetka."	A.	T.
Ljubezen in maj
Kako povem svoji simpatiji?
1.
Nekoč je živel vdovec, ki se je zelo ogreval za neko lepo devojko. Tri žene so mu bile že umrle. Kje naj vzame pogum, da zaprosi obo-ževanko za roko? Tedaj se nekega dne ohrabri in izroči deklici tri drobne šope, ovite s črnim svilnatim trakom. „To so pisma, ki so mi jih pisale moje tri pokojne žene v dobi zai'oke. Morda boste iz njih spoznali, ali sem vreden ženske ljubezni," je rekel...
2.
Ure in ure sta se že izprehajala v pomlaid'nem dnevu. In nič se ni zgodilo. Zdajci pa poči blizu njiju avtomobilski obroč.
„Ježeš!‘‘ je kliknila, omahnila na njegove prsi in si hotela z rokami zamašiti ušesa.
„Nikar, srček," je tedaj šepnil ognjevito, „tvoje dražestne ročice so. vendar premajhne za to..."
Še danes se čudi, zakaj ga takrat ni vzela...
3.
Plah profesor se je zaljubil v hčer velikega državnika Olivra Cromvvella. Klečal je v njeni sobi na kolenih, ko je slučajnlo vstopil Cromvvell. Čisto zmešan je profesor zajecljal, da je prosil za roko — sobarico milostljive gospodične. Cromwell pa ga je izpregledal. toda hotel se mu je za laž maščevati. Poklical je v sobo sobarico in takoj odredil, kdaj bo poroka...
Eno ali drugo
V	Berlinu živi znamenit igralec, ki ima samo eno napako: rad si ga čez mero privošči.
Ta igralec je ondan gostoval v majhnem nemškem gnezdu. Tam je srečal nekaj znancev in jih povabil s seboj na vrč piva. Toda iz enega vrča jih je bilo kmalu deset in še več, in preden se je dobro zavedel, je bil večer in napočil je čas za začetek predstave.
Seveda se predstava ni mogla vršiti, in prišlo je do silnega škandalu. l)a razjarjeno občinstvo vsaj malo potolaži, je stopil igralec pred zastor in ljudi takole nagovoril:
..Velespoštovano občinstvo! Če gostuje mož mojega slovesa pri vas, mora biti ali nor ali pa pijan. Jaz sem se rajši odločil za drugo!"
JfuJ.hLii
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MICH EL ZtVACO
26. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 25 nadaljevanj!
„Visokost, v ta namen stopite samo k oknu, ki drži na kanal. Tam bo neprestano stal neki mož v čolnarski obleki. Zadosti bo, če itega moža pokličete in mu rečete moje ime. Četrt ure nato bom pri vas...“
„Prav! Lahko greš.“
Sandrigo je pokimal v pozdrav, pobral pištolo in šel, visoko zravnan in s trdim korakom, ne da bi se bil ozrl.
Veliki inkvizitor je ostal sam.
XXXI
Dve ženski
Kakor je Sandrigo povedal velikemu inkvizitorju, se je bil Roland vrnil v Benetke, kjer ga je Scala-brino že nestrpno pričakoval. Toda spoštovanje, ali bolje, oboževanje, ki ga je orjak čutil do svojega gospodarja, je bilo tolikšno, da se ga ni upal vpraševati. Roland mu je dal naročila za 'tiste tovariše, ki so ostali v Benetkah. Med tem ko mu je govoril, je obdteloval svoj obraz pred zrcalom. Pridobil si je bil v kratkem času nenavadno veliko spretnost v šminkanju in izpremi-njanju obraza. Ta spretnost je pred vsem duševna umetnost, če se smemo tako izraziti. Človek, ki si hoče izpremeniti obraz, mora biti profi-njenega duha in velikega razuma, da pogodi vnanje posebnosti človeka, ki ga hoče predstavljati. Posebnosti, ki so komaj vidne, ki pa vendar do dna izpremene obraz. Zato se zna itako malo igralcev dobro šminkati: ker mislijo, da bodo z istimi sredstvi in na isti način upodobili različne ljudi. Iste brazde in gube ustvarijo iste starce.
Roland je bil človek intuitivnosti, globok opazovalec in pesnik v širokem pomenu besede: zato se je umel izborno našminkati. Ko je bil z delom pri koncu in se je obrnil k Scalabrinu, ga le-ta ni več spoznal.
„Nu, kaj?" je rekel Roland, „nič ne vprašaš, kakšne novice prinašam?"
,.Kaj hočete reči, Visokosit?" je odvrnil Scalabrino s tresočim se glasom.
„Že vso uro, kar sem tu, ne čakaš drugega kakor ene same besede o Bianci...“
„Res, Visokost!“
„Tak zelo ljubiš svojo hčer! Saj jo komaj poznaš!... Pa ni čuda: lepotica je, in kdor jo je le enkrait videl, je ne bo več pozabil!."
„0, Visokost, dosti ljubše bi mi bilo, da bi bila grda. Njena lepota me navdaja s strahom in tako mi je, kakor bi bil na njej pečat ne-_ sreče. Če bi bila grtdla, bi bila vsa moja, tako pa... Vprašate me, ali jo ljubim... Ne znam vam razložiti, kaj čutim za njo. Vidite, Visokost: še nikdar nisem ljubili, toda zdaj mi je, ko da prvič čutim utrip svo-
jega srca. V meni vse drgeče, vse poskakuje ob občutku, dia ne stojim več sam v življenju, da imam bit-tje, ki je moje krvi!'4
Scalabrino je zdajci prestal; in z nekakšnim strahom je vprašal:
„Torej je zdaj na varnem, Visokost?"
Roland se je s čudno globokim pogledom obrnil k velikanu. Ne da bi bil odgovoril na njegovo vprašanje, je dejal:
„A če bi ti rekels :d!a je ne smeš več videti? Če je napočila ura, ko morava zapustiti ta kraj? Če bi ti rekel: Scalabrino, preveč trpim v Benetkah! Oditi moram od tod in 1 izginiti na dlrugi konec sveta! In da mi je za to potreben prijatelj, zvest kakor si ti, da me bo tolažil v bolesti, ki se bo končala šele s smrtjo!... Če bi ti rekel, da morava še danes na pot, da naju ladja že čaka... Govori, Scalabrino, govori, kakor ti srce veleva, in odloči se popolnoma svobodno..."
Scalabrino je prebledel. Toda brez pomisleka je odgovoril:
„Visokost, napravili ste iz mene človeka. Moje življenje je vaše.
Dvakrat ne morem z njim razpolagati. Zapovejte: pripravljen sem.“
Vkljub jasnim in trdnim besedam velikan ni mogel utajiti trzaja okoli ust.
Roland ga je prijel za roko in mu rekel s svojim mehkim glasom, ki je šel orjaku tako do srca:
„Dober prijatelj si, zvest tovariš. Vsaj ti me ne boš nikoli izdal.
Kolnem se ti: ta zavest je ta trenutek moj največji ponos, moja moč in moja opora... Ljubi svojo hčer!
Videl jo boš, in tudi ona te bo ljubila. Zakaj videl sem otroku v dušo. In spoznal sem, kako nepokvarjeno srce se skriva pod bleščečo lepoto njene zunanjosti."
Scalabrino je pobožno pil te besede z Rolandovih ustnic.
Toda mladi mož je grenko dodal, ne da bi ga bil orjak razumel:
„Tvoja hči je izjema. Saj so na svetu lepe in nepokvarjene ženske.
Treba jih je le najti. Jaz nisem imel te sreče... Tvoja hči," je povzel in stresel glavo, kakor da se hoče otresti črnih misli, ki so navalile nanj, „tvoja hči je pri mojem očetu in Juani. Kadarkoli se ti zahoče, da bi jo obiskal, icii!... Dokler ne opraviva vsega, kar naju
   ............."'»in,,m"" n,ml"1"1       .................%...■M.-"«1..""“.lil
5
\ Gramofoni in gramofonske plošče se kupilo (	najbollše	in	v	naivečji	izbiri	pri
še čaka v Benetkah... potem vaju ne bo nič na svetu več ločilo drugo od drugega..."
Scalabrinu se je izvil krik veselja. Roland mu je prijateljsko pomignili v slovo in šel.
Pol ure nato je stal na Olivol-skem otoku pred Dandolovo hišo. Prvič po dolgih letih jo je videl o belem dnevu. Toda če mu je srce razbijalo od silnega razburjenja, če so ob vsakem koraku, ko je stopal po zapuščenem vrtu, vstajali v njem grenki spomini, ni vendar nič na njem izdajalo viharja čuvstev. ki je divjal v njegovem srcu.
Neki starec se je prikazal in pozdravil elegantnega tujca, ki se je bil Roland preoblekel vanj.
Obiskovalec je spoznal starega Filipa, oskrbnika, ki mu je bil odprl vrata sredi noči — tisto strašno noč, ko je bil! prvič prišel.
„Ali ste vi lastnik te hiše?" ga je vprašal.
„Ne, gospod," je odgovoril starec, „jaz sem samo njen čuvar."
Neznanec se je začudil.
„Če bi hoteli stopiti v hišo," je povzel oskrbnik, „bo moj visoki gospodar Dandolo srečen, da sem vam izkazal gostoljubje."
Roland se je priklonil v znamenje, da povabilo sprejme. Vstopil je v hišo in sedel, starec pa je obstal pred njim.
„Lepa hiša!" je menil Roland. „ln vrt okoli nje, kar ima le nmlo hiš v Benetkah..."
„Da, prav malo, gospod. V vsem mestu so le dVa, trije vrtovi, naš pa je brez dvoma najlepši."
„Zakaj pa potem bolj ne pazite
• ‘i ti
nanj:...
„ker je tako zapovedal moj gospodar, ali bol)j e, njegova hči gospa Altieri..."
„Res? Čuden okus za žensko!’’
„Gospodična Leonora... oprostite... gospa Altieri je rekla, da mora vse tako ostati, kakor je bilo tisti dan, ko je zapustila to hišo in se preselila v palačo generalnega kapetana, svojega moža."
Roland je hlastno vstal in odprl okno, kakor da si hoče ogledati vrt.
„Res je škoda!" je povzel stari Filip in zmajal z glavo. „Toda ona hoče tako imeti in še zdaj pride časih gledat, ali nisem česa prestavil v hiši ali na vrtu."
c
i
/
1
JUGOSPORT
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta štev. 34
'lil  .    ."""""Umil""1.Iliilll"1"""...'""lin."H,.,,.....
Rolandove dlani so se skrčile v pest. Hropenje mu je vstalo v grlu.
Toda premagal se je in z mirnim, nebrižnim glasom povzel:
„Ni mogoče! Ta visoka gospa niti tega ne dovoli, da bi kaj prestavili v hiši?"
„Ne dovoli, gospod'. Vse, tudi najmanjše stvari morajo ostati na tistem mestu, kjer so bile nekoč... ko je bila še srečna," je zamrmral starec.
„kako ste rekli?" je vprašal Roland.
„Nič, nič... stari spomini se mi obujajo, pa ne vem, kaj govorim..."
Roland je stisnil zobe, zbral vso svojo hladnokrvnost in vprašal:
„Rekli ste, da pride vaša gospodarica časih sem?"
„Da, gospod, ponoči; kadar pride, sede pod onole veliko cedro, natanko opolnoči pa spet gre... Toda te reči vas pač ne zanimajo..."
„Ne,“ je rekel Roland in začel kašljati.
Nastala je tišina, ki je trajala več minut. Če bi bil stari Filip videl takrat tujcu v obraz, bi ga bila groza obšla. Toda tujec mu je obračal hrbet; zdelo se je, da se je zatopil v opazovanje cedre, ki mu jo je starec pokazal.
Naposled se je Roland spet obrnil k starcu.
„Stvari, ki ste mi jih pripovedovali, me dosti ne zanimajo... Moj namen je bil namreč vzeti to hišo
v	najem..."
„Ne samo v najem jo lahko vzamete," je vzkliknil stari Filip, „celo na prodaj je!"
„Res?... Toda to mi ne gre prav skupaj z odredbami, ki pravite da ste jih dobili..."
„Gospod, ta hiša je last gospoda Dandola in po njegovih željah se moram ravnati. In kakor je po eni strani njegova hči, gospa Altieri, želela, da ostane v hiši vse neizpre-menjeno, tako bi se po drugi strani gospod Dandolo hiše rad odkrižal. Dal mi je nalog, naj se ogledam po kupcu, in ko je bil poslednjič tu, je celo rekel, če kupca ne bo, da bo dal hišo podreti, vrt pa preorati..."
„Aha! Tak se je tu zgodil kak zločin!..."
Te besede je Roland izgovoril s tako ostrim glasom, da se je starec stresel.
„Nikak zločin, gospod!, kolnem se vam!... Le med očetom in hčerjo so se zgodile nekatere stvari, in zato si nista edina glede te hiše...”
„Kakšne stvari?..."
Oskrbnik se je priklonil, kakor človek, ki je trdno odločen, da ne bo več rekel besede.
„Prav!" je tedaj prikimal Roland. „To kar ste mi pravkar po-
€•**!!• dobite povsod, na obrok« pa samo pri ..Ttmpo1*« Ljubljana,
Gledališka ulica 4 (nasproti opere).
Neve naročnike
ki so zadovoljni z „Druž. Tednikom Romanom", opozarjamo, da izhaja naš list že 4. leto in da imamo na razpolago še nekaj kompletnih prejšnjih letnikov, ki so prav tako zanimivi kakor letošnji. Vsa pojasnila v naši upra-
vi	(Ljubljana, Breg 10). Pri vprašanjih prosimo navedbe, ali želite vezane letnike ali nevezane.
vedali, me je globoko prevzelo.... Moje simpatije so odločno na strani gospe... kako se že imenuje?...1*
,,Gospa Leonora Altieri...“
„Da. Vidite, ne bi hotel, da bi kdo proti njeni volji porušil to hišo. Zato boste rekli svojemu gospodarju, .da ste našli kupca, ki hoče kupiti hišo z vrtom vred, kakor sto-ji. to se pravi, z vsem pohištvom, ki je v njej. Gospe pa boste rekli, da se ne bom ničesar doteknil. Povedali ji boste, da ostanem v Benetkah le še kakih štirinajst dni, potem pa odidem in se morda nikoli več ne vrnem. Tako bo lahko prihajala semkaj, kadar jo bo volja, ne da bi jo kdt> nadlegoval. In naposled povem še vam, da boste lahko ostali čuvar te hiše kakor do zdaj, le s to razliko, da boste dobivali dvakrat večjo plačo. Ali vam kupčija ugaja?"
„Oh, gospod!" je vzkliknil starec, „če bi moral oditi od tod, bi pomenilo mojo smrt!"
„Tak pristanete?"
„Če pristanem, tako mi Krišče-vih ran!... Kar pa se plače tiče, moram reči, da mi sedanja zadošča..."
,.() tem borno še govorili. Vidim, da ste vrl mož. Stvar bi bila tedaj v redu — toda podi enim pogojem..."
..Katerim?" se je vznemiril Filip.
„Pod pogojem, da prevzamem hišo čim prej..."
„Se danes, če hočete!... Ovir ni nobenih!"
..Saj razumete... Ker ostanem v Benetkah le nekaj dni, bi hotel vsaj nekaj imeti od svoje lastnine."
..Drevi vam že lahko izročim ki j uče."
..Prav. Drevi se torej vrnem z denarjem. Koliko?..."
..Gospod Dandolo mi je rekel, naj zahtevam deset tisoč srebrnikov... toda..."
„Drevi bom tu z desetimi tisoč srebrnikov. Pripravite prodajno 1 i-stino, da hišo v redu prevzamem."
..Vse je že pripravljeno, treba je le še vstaviti vaše ime."
..Bes — pozabil sem vam povedali svoje ime. Evo ga," je rekel Boland, napisal na kos papirja nekaj besed in dal papir starcu.
Nato je šel'.
Ko je stari Filip ostal sam, je prebral kar je bilo napisano na papirju. Bilo je pet besed:
..Giovanni dl Lorenzo iz Mantove."
Boland je med tem prišel do nabrežja. skočil v gondolo, ki ga je tam čakala, in velel:	>
„.\a Vidiki kanal."
Pred palačo kurtizane Imperije se je čoln ustavil. Nekaj trenutkov nato je bil Boland \ palači. V pred-sobju je rekel lakeju:
..Becite signori Imperiji, da bi jo neki tujec želel pozdraviti."
„Signora je bolna in ne sprejme nikogar."
„Becite ji, da ji prinašam novice o neki osebi, ki ji je draga."
Lakej se je priklonil in ne da bi bil stopil iz prčdsobja, rekel nekaj besed drugemu služabniku, ki je takoj odšel. Deset minut je preteklo. Tedaj se je služabnik vrnil, rekoč:
„Gospa je pripravljena neznanega gospoda sprejeti. Izvolite iti z menoj."
Imperija je napol ležala v velikem naslanjaču iz cedrovega lesa s svilnatimi blazinami. Ogrnjena je bila v ohlapno belo obleko in njeni čudoviti lasje so se ji razpleteni usipali na tilnik in ramena. Njen obraz je bil bled in truden. Imperija se je še zdaj, v svoji resnični bolesti, skušala pokazati v zapel jivi in mamljivi luči. Toda v tem trenutku se tega niti sama ni zavedala.
S prodirljivim pogledom je premerila neznanca, ki se je priklonil pred njo, in rekla:
„Sedite, gospod. Povedali so mi, da mi prinašate vesti o osebi, ki mi je draga, in v svojem srcu so nenadoma vstale brezumne nade. Na vsem svetu mi je drag samo en človek..."
„Vaša hči, kajne, gospa?..."
Imperija se je vzpela, njen obraz je postal še bledejši. Pridušen krik se ji je utrgal iz grla.
Sklenila je roke, ne da bi mogla izustiti besedico. Ta nema prošnja je bila presunljivejša od še tako bolestnega krika. T isti tesnobni trenutek ni bila več kurtizana: lm-perijin obraz je osvetlil oni jasni žarek materinstva, ki tako neskončno oplemeniti žensko čelo. Boland jo je opazoval z globoko pozornostjo. Prišel je s trpečim srcem, prišel je gledat trpljenje te ženske, ki je zaradi nje sam toliko pretrpel, in zdaj je začutil, da se obotavlja.
„Gospod,“ je naposled; zajecljala kurtizana, ..karkoli veste, povejte!..."
..Bes trpi!" je pomislil Roland.
Povedati moramo, tla ni bil Boland, ki si je znal tako spretno iz-premeniti obraz, nič manj spreten pri potvarjanju glasu. V italijanščini je to še lažje kakor v drugih jezikih, ker ima vsaka pokrajina drugo narečje. Govoril je z mantov-skitn naglasom, ki se je posebno v tisti dobi znatno razlikoval od beneškega narečja. Imperija torej ni mogla niti slutiti, da sta neznanec in Aretinov tajnik ena in ista oseba.
..Gospa," je rekel, „to kar vem, upam, da vam 'bo ublažilo bolest, ki jo vidim zapisano na vašem obrazu. Prod' vsem vam lahko povem, da je Vaša hči Bianca zdrava in na varnem."
Imperija je vstala, stopila k neznancu in ga prijela za roko:
,.(), bodite blagoslovljeni!" jo vzkliknila z gorečnostjo, ki ji je bila sicer tuja. ..V aše besede so mi odrešenje. Kakor prerojena sem. 1’oda kako ste mogli zvedeti?;.. Oprostite ta vprašanja, gospod... Kdo vam je povedal? Kdo ste prav za prav? še nikdar vas nisem Videla v Benetkah..."
■sposojamo
plošče in gramofone poceni
Slager
Ljubljana, Aleksandrova 5
Maribor, Gregorčičeva 20
V 24 urah
barva, plisira in kemično čisti m obleke, klobuke itd. bkrobi m sveti olik a srajce, ovratnike, za-pestnice itd. Pere, suši, monga gSj in l.ka domače perilo	r®
tovarna JOS. REICH ^ W	Ljubljana	^
„V aša vprašanja, gospa, so docela prirodna in vam. nimam ničesar oprostiti. Ime mi je Giovanni di Lorenzo in sem iz Padove. Namenjen sem bil v Nemčijo čez Trevi-so, ko sem včeraj nedaleč iVlestra srečal na cesti nekega svojega prijatelja... Saj ste gotovo že čuli o slovitem Aretinu?"
„Poznam ga!“ je pridušeno odgovorila Imperija. ..Nadaljujte!"
„Nu, Aretino ima tajnika, moža bistrega duha, a nekam čudnih navad... Predstavljajte si, da si je ta vrli Paolo..."
„Paolo! Mojster Paolo!" je kriknila kurtizana.
„Da, Paolo... Moj prijatelj je... Ta vrli Paolo, ki bi lahko živel srečno in v miru, si je tedaj naložil .nekako poslanstvo. Kakor sem vam rekel: zelo razumen človek, samo nekoliko fantastičen..."
..Poznam ga!" je rekla Imperija in čuden nemir jo je obšel. „Rekli ste, da si je naložil neko poslanstvo... Kakšno?"
..Sklenil je, da poišče ljudi, ki jih tare kakšna nesreča, in da jih reši te nesreče... Kolikor je pač v človeških močeh..."
,,Vzvišeno poslanstvo!", je drgetajo zajecljala Imperija. ..Videla sem mojstra Paola, govorila sem z njim in spoznala v njem človeka plemenitega in nesebičnega srca."
„11 m... Človek ne sme preveč zaupati videzu..."
„Kako ste rekli?"
..Na mah boste razumeli vso fan-tastičnost njegovega značaja, če Vam..."
„Tak govorite vendar!" je kriknila kurtizana, ki se od nemira ni mogla več premagovati. „Vse kar vam s svoje strani lahko o njem povem. je to. da je bilo moje zaupanje v tega človeka neomejeno. Ali sem se mar motila?..."
,.NTe. gospa. Mirno lahko rečem, da je moj prijatelj Paolo popolnoma vreden vašega zaupanja. Le nekaj je pri njem: življenje gleda drugače kakor drugi ljudje in najbrž tudi drugače od vas. Toda vrniva se k stvari. Sreča!: sem ga toda i in ko sva se objela in poljubila, zakaj dolgo je že. kar so nisva bila videla, mi jo pokazal svoj voz, k>er je sedela, neka deklica nenavadne lepote..."
..Bianca!..."
..Da. tako i«- bilo deklici ime. In zdai poslušajte, kaj mi jo pripove-
V največ!! izbiri po najnižjih cenah
se dobijo
otroški čevlji
za birmo:
beli, laknsti, barvasti i.t.d , knkor tudi nnl-lepši in najmoderne ši čevlii za botra in botrlce
pri Zibe rtu
v Ljubljani, Prešernova ulica
doval. To dekletce je živelo v Benetkah pri svoii materi..."
„Pri meni!..."
„Pri svoji materi," je ponovil Boland. ..Ponavljam natanko besede, ki jih je rabil moj prijatelj, zakaj okoliščine so take, da ne smem nič izpreminjati na njih..."
..Govorite, gospod!" je rekla Imperija z malone grenkim dostojanstvom. ..Kurtizana sem in sem vseh besed vajena..."
Roland se je naklonil. Vse v njem je drgetalo. Za trenutek je zaprl oči, kakor da se hoče sam pri sebi odločiti za usoden sklep. Nato pa je povzel:
„Mati jo bila v svoji materinski ljubezni — njeno edino opravičilo!
—	tako zaslepljena, id:a ni videla, kako nevarno je, da ima pri sebi to angelsko in neomadeževano bitje, ki mu je ime Bianca... Ali mi sledite, gospa?"
„Na žalost!" je zaječala Imperija in obupno sklenila roke.
V	drugič je Roland vztrepetal ob tem kriku človeške bolečine, ob teh besedah bolestnega dostojanstva.
..Nadaljujem tedaj," je rekel, ..ali bolje, Paolo nadaljuje, zakaj on govori iz mojih ust. Strašna nevarnost, ki je grozila Bianci pri njeni materi, je nekega dne vstala na dan. Neki mož, neki nestvor v človeški podobi, je zagledal to angelsko bitje in v njem je zagorela ena tistih nečloveških strasti, ki jih ni strah niti zločina."
,.Bombo!..."
„Da, to ime mi je rekel Paolo, la človek je menda kardinal in beneški škof. ne?"
„l)a!“
..la Bombo se jo tedaj sklenil Bianee polastiti. Moj prijatelj pa jo bil odločen dekletce rešiti. Na nesrečo je bilo takrat, ko je posegel vmes, že malo potno: Bembo je bil že razpel svojo mreže in Bianco ugrabil."
„1 oda vaš prijatelj jo je rešil, kaj ne?... Oh, recite, da jo je!...“
..Saj to som vam že koj izpočet-ka rekel, gospa, in vam še enkrat ponovim: Bianca ni več v nevarnosti. Paolo je opazoval ugrabijenje, sledil Bembu korak za korakom, ga izzval in ubil."
,,Bembo mrtev!" je kriknila Imperija, od brezumnega veselja drgetajo po vsem životu.
..I )a, vi in Bianca sta tega človeka za zmerom rešeni!"
„loda če je tako," je s tresočim so glasom povzela Imperija, ..zakaj mi ni potem vaš prijatelj pripeljal hčerko nazaj?... Česa še čaka?..."
Boland je molčal. \1 o url a se je v njem odigraval poslednji boj!
Naposled pa je izpregovoril, in njegov glas je bil tako mračen, da jo Imperijo ledeno izpreletelo.
..Moj prijatelj je sklenil rešiti Bianco ne samo pred Bomboni, nego tudi prod vami!"
..Prod menoj!... Pred menoj, njeno materjo!"
Gramofone, plošče
kupim edino najugodneje, ker je naj večja izbira, edino le pri
.APOLLO
Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafike. Najmodernejfta Izposojevalnici! ploftfi
Novi afriški film: „Tarzan“
Pazi na svoje zdravje
Pravi športnik ne počiva rad na lovorikah. Če je dosegel rekord, ga skuša še izboljšati.
Tudi pravi filmski producent je športnik, ki skuša svoj najboljši film nadomestiti s še boljšim.
„Trader Horn" je bil umetnina in je prinesel ogromne vsote. Pred njim in za njim je bilo dosti afriških, avstralskih in južno-ameriških filmov, toda nobeden ga ni dosegel.
Zdaj ga skuša „Metro“ sam izboljšati. Film, ki ima ta namen, se bo imenoval „Tarzan“.
Vsebina je znana: Ugrabljen otrok zrase v džungli med opicami. Živalska moč, ki si jo je pridobil, in človeški razum, ki v njem spi, napravita iz njega gospodarja divjine. Ko je že dorasel, ga odkrije neka ekspedicija in po velikih težavah se ji posreči, da ga iztrga pragozdu in vrne človeštvu. To se ne bi bilo nikdar zgodilo, če se ne bi bilo v njem zbudilo najsilnejše človeško čuvstvo — ljubezen.
ZAKAJ DELAJO PUSTOLOVSKE FILME?
Dostikrat se občinstvo pritožuje, da izdelujejo družbe preveč pustolovskih filmov. Vodja Parainountove produkcije B. P. Schulberg je dal ameriškim listom tole izjavo:
,,Družbe se morajo ozirati na okus publike. Zato pazljivo nadzirajo, za kaj se ljudje navdušujejo in kaj najrajši čitajo. Paramount je ugotovil, da je v Ameriki na stotisoče čitateljev pustolovskih in tajinstvenih povesti.
Pet in dvajset velikih listov prinaša izključno le take povesti.
Mladina se navdušuje le za pustolovske- filme.
Število čitateljev tajinstvenih knjig se je v poslednjih petdesetih letih postoterilo. Posebno je naraslo po vojni.
Najbolj so filmske družbe zaslužile pri filmih z divjega zapada.
Po obvestilih „Hollywoodske knjigarne", ki se bavi z okusom ameriškega in svetovnega Občinstva, ljudi najbolj zanimajo knjige, ki pišejo o pustolovščinah in ekspedicijah.
To je bilo tudi vzrok, da je Paramount napravil nekaj velikih filmov te vrste. Med njimi se odlikujeta pred vsem „zver“, kjer igrajo I' ederic Marekom. Rose llobart in Miri a in Hopkins, in ekspedicijski film ..Bengali", ki ga je Schoedsuck napravil \ indijskih džunglah.”
JOHN GILBERT SE SPET ŽENI
John Gilbert, ki je znan kot človek, ki se žensk kmalu naveliča, pripravlja Američanom novo senzacijo. Ko se mu je posrečilo priti iz zadnjega zakona z izgovorom, da je ženil zanj prepametna, je nekaj časa miroval, da se je afera polegla. ZTlaj pa javljajo, da je kar čez noč pobegnil tz llollv-vvoodu in odpotoval v Mehiko. Drugi dnu so \ ateljejih čakali da bi pričeli z delom, toda nesrečnega Gilberta id bilo od nikoder. Kasneje se je javil i/ Mehike, da je na poročnem potovanju in da se kmalu vrne. Če bo ta ,kmalu' res tako kmalu, ne vedo — zdaj je poteklo že skoraj mesec dni in ga še id nazaj.
Pravijo, do se to ne bo srečno končalo. Družba, ki jo je sredi filma pustil na cedilu, ga misli prijeti in take odškodnine navadno niso majhne.
Tudi v ..Tarzanu" bodo, kakor v »Trader Hornu" krasni živalski prizori. Toda v „Trader Hornu" so bile živali v mnogih prizorih glavni igralci in sodelujoče osebe le statisti. V „Tar-zanu" je človek središče igre. Za to vlogo je izbral Metro najboljšo, morda edino osebo, ki more to vlogo igrati: Johnnvja VVeilimullerja, svetovnega prvaka v plavanju. Že po njegovi vitki, pri tem pa izredno mišičasti in gibčni postavi občutimo, da je gospodar divjine. Razen tega je pogumen in ne pozna strahu. Kot Tarzan je neprestano v smrtni nevarnosti in vendar se zanjo ne meni.
Film „Tarzan“ pa ima še nekaj prednosti, ki ga dvigajo celo nad »Trader Horn". Tam ni bilo ljubavnih prizorov — ljubezen med Perujem in lepo Nino je bila komaj naznačena — v »Tarzanu" pa jih imamo dovolj. Saj je vendar samo ljubezen med Tarzanom in lepo hčerko vodje ekspedicije odločila, da je šel mladi divjak v svet.
Zolcnf kamni
FILMSKE INDISKRETNOSTI
Paul R ich ter se je rodil 1. aprila 1895 na Dunaju in ima plave lase ter svetle oči.
Hans Albe r s stanuje v Berlinu W 8, Linnestrafie 7. Rodil se je v Hamburgu. Nedavno se je ločil. Njegova roditelja še živita.
Hans S t ti w e je oženjen.
Franz Lederer je igral prvič pred štirimi leti v filmu »Zavetje" s' llennv Porten.
Fritz Sc h uit z je zaročen z grofico Agnes Fsterhazy.
KAJ JE PRI FILMU NOVEGA?
Po daljšem odmoru je začel Ivan Možuhin spet igrati. Njegov prvi film se imenuje »Seržant X".
A v s t r a 1 i j a je začela sama izr delovati filme in jih letos vrže na trg najmanj 70. To bo zelo škodovalo angleški in ameriški industriji.
Drugi film liarryja P i e 1 a, ki ga je napravil za Universal, se v nemščini imenuje „Bobby geht los".
Ameriška statistika je ugotovila, da zahajajo v A m e r i k i samo trije odstotki otrok v kino.
Med ameriškimi ladjami jih je 245, ki imajo filmske aparature.
Režiser Jiupies F e y d e r , ki je režiral »Poljub" z Greto Garbo, se je vrnil \ Ameriko. Za film »Otrokov obraz" je dobil red francoske častne legije.
Dostikrat pride do obolenj žolčnega mehurja, kar je posledica motenj
v	prehrani v trebuhu in slabosti. Ne-veščak navadno misli, da je to želodčna bolezen ali pa vnetje slepiča. Res je, da so želodčne bolečine nekaj podobnega; še celo zdravnik se časih zmoti in se za njegovimi »želodčnimi krči" dostikrat skrivajo žolčni krči.
Kakšni pa so ti žolčni krči? Ali se javijo na kakšen poseben način, da jih tudi neveščak lahko spozna?
Glavni znak so neznosne bolečine. Pravijo, da hujših sploh ne more biti. Človeku se zdi, da mu hoče raznesti trebuh. Žene, ki so že kdaj rodile, trdijo, da so porodne bolečine v primeri z žolčnimi napadi blaženstvo. Najhujše bolečine občuti bolnik v želodčni votlini, na desni pod zadnjim rebrom. Od ondod se širijo proti hrbtu in desni rami.
Napad traja po nekaj ur in šele po enem dnevu bolečine ponehajo. Vselej ni mogoče ugotoviti, kako pride do napada. Dosti je ljudi, ki imajo žolčne kamne, ne da bi zato dobivali
NEKAJ ZA KADILCE
Zdravnik dr. Frank je napisal v nekem nemškem listu članek »O higijeni kadilca". Nekatere navedbe iz tega članka utegnejo zanimati tudi naše bralce, čeprav znajo najbrž vse časopisne teorije o škodljivosti in neškodljivosti tobaka že na pamet. Tole pra-
vi	dr. Frank:
Nikotina je v cigareti povprečno 1%, v smotki pa 1 'A%.
Tobakovega nikotina pride pri navadnem kajenju le četrtina v usta, pri temnih tobakih pa več, ponekod celo polovica. Zato — in le zato!
—	je temna smotka, čeprav nima nič več nikotina kakor svetla, dostikrat strupenejša od drugih.
Pri i n h a 1 i r n n j u (vdihanju dima v pljuča) pride štirikrat več nikotina v telo, kakor če ne inhaliraš; ena inhalirana cigareta je tedaj približno taj^o strupena kakor štiri neinhalirane.
Da dobimo m a n j st r u p e n tobak, izločimo nikotin na umeten ali pa na naraven način; na naraven način tako, da zasadimo taka zelišča, ki imajo malo tobaka, in potem izberemo spet take, ki vsebujejo najmanj tobu-
M.
napade. To je potrdilo že več obdukcij. Sam kamen v žolčnem mehurju torej še ne povzroči napada. Drugače pa je, če zaide tak kamenček iz prostornega mehurja v ozki odvodni hodnik, ki se skozenj zliva žolč v čreva. Tedaj kamenček hodnik zamaši in žolč se ne more odtekati. To najbrž povzroči napad. Prav tako utegnemo dobiti napad, če se ta odvodni hodnik zapre, ali pa če zateče. Hodnik se največkrat zapre, če se žolč strdi. Dostikrat povzroči napade napačna hrana (pretirano uživanje alkohola, premastne jedi) ali pa prenaporno delo, toda vselej samo tedaj, če v žolčnem mehurju ni vse v redu.
Stara vraža pravi, da se človeku, če se je preveč razjezil, žolč zlije. Ar resnici pa je ravno narobe. Če kdo iz jeze v obraz porumeni, je to znak, da se žolč ne more odtekati v čreva; posledica je, da se strdi, pride v kri in z. njo v vse dele telesa. Na neki kliniki so s cevko, ki je segala od ust do črev, v resnici dognali, da razburjenje povzroči ustavitev žolčnega odtoka.
GEORGE
OBRIEN
ka. Ali so to že poskusili, nam avtor ne pove.
Iz kratkih, debelih cigaret pride dvakrat toliko nikotina v usta kakor iz dolgih in tankih.
Iz rahlo natlačenih cigaret pride okoli 50% več nikotina v usta kakor iz trdo »nabitih" cigaret, in iz suhi h takisto 30% več kakor iz vlažnih. Zato priporoča dr. Frank dolge, trde in vlažne cigarete...
Kdor kadi iz ustnika, naj vloži vanj košček železnokloridne vate-(ali pa tudi navadne); Frank pravi, da bo tako kadil brez nikotina.
»VODENA GLAVA”
Vodeno glavo (Wasserschadel) povzroči nekakšno vnetje možganske mrene. Lahko se to zgodi že pred otrokovim rojstvom ali pa kesneje. V možganih so majhne votline, napolnjene z neko tekočino. Pri vodeni glavi se te votline razširijo in je v njih več tekočine kakor običajno. Dostikrat so starši otrok, ki imajo to bolezen, alkoholiki ali pa spolno bolni. Glava takih otrok je večja kakor bi morala biti in možgani so slabo razviti. Prav pogosto so otroci duševno manjvredni ali celo idijoti. Bolehajo na krčih in ohrome-n j ih. Zdravniki trdijo, da pomagata pri tej bolezni jod in živo srebro. Z vbodom v hrbtenični kanal ali pa v lobanjsko votlino puščajo tekočino, ki je odveč.
PREDEBELI OTROCI
Dosti mater preveč hrani otroke, ker se boje, da ne bi bili lačni.
Navadno pa poskrbi priroda sama, da se otroci ne prenajedo, ker izbijn-jejc vse, kar so preveč pojedli, ali pa dobe črevesni katar. Nekateri otroci pa vendar pojedo vse, kar dobe, in tmli prebavijo. Zato postanejo predebeli. Taki otroci so navadno leni za delo in učenje, časih celo duhovno zaostali. Zato jim je treba toliko časa priirgovnti pri hrani, da dobe normalno težo.
OBUTEV ZA DELO IN UDOBNOST.
Sedaj ko nastopajo toplejši dnevi menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev in iz usnja iz jugoslovenskih tovarn.
Vezalke
jala
iz najboljšega m teri-Din 1‘— za 1 par.
ožek Din
Vrsta 2942—00
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22—26 Din 39-—, št. 27—34 Din 49-—. Ženske št. 35—38 Din 59-—. Moške št. 39 do 46 Din 69-—.
MOŠKE NOGAVICE Din
Svilene Flor Iz sukanca Bombaževe
15 — 9'— 7'— 4 —
ZENSKE NOGAVICE:
Vrsta 4435—00
Vrsta 214=5—09
99.-
Bemberg Svilene Flor Bombaževe
Din 35'— * 25-, 19 — „	9-
(Jdobni čevlji iz sivega platna z elastičnim gumijastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v toplih solnčnih dneh. V njih se boste počutili vedno ugodno.
Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in z elastičnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veljko zadovoljstvo.
Vrsta 2927—14
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za delavnik in praznik.
VežS službe:
Trudimo se, da Vas k r najbolje postrežemo ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge.
79.-
149.
169.-
Vrsta 3945—03
Za gospodinje: Za vsakodnevno nošenje praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa.
Vrsta 1845—05
Udobni in lahki čevlji iz laku z nizko peto. Ravnotaki tudi brez zaponke samo za Din 149-—, iz baržuna Din 59-—.
Vrsta 9937—18
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan.
Jedilni pribor iz jekla, ki ne zarjavi
Če se spomnimo jedilnega pribora i/ preteklega stoletja, bomo videli, da so zanj uporabljali razne kovine in zlitine. Najprej je igral veliko vlogo cin, potem pa železo, ker se je rado navzelo rje, so ga prevlekli s činom, nikljem ali bakrom, da vlaga ni mogla prav do železa in da mu tako rja ni piišla do živega. Za boljši pribor so uporabljali srebro, pozneje pa razne zlitine, ki so mu podobne, u so cenejše od njega, kakor na pr. alpaka, novo srebro itd. Proti koncu stoletja je prišel še aluminij, ki se je med tem toliko pocenil, da se je njegova uporaba izplačala.
Moderni čas pa ne sodi predmetov /a vsakdanjo uporabo po lepoti, ampak pred vsem po praktični vrednosti
in pod tem vidikom se nam pokažejo razni nedostatki kovin, ki jih uporabljajo za izdelovanje pribora.
Kje je gospodinja, ki se ne bi bala snaženja pribora? In to neprijetno, a potrebno delo mora opravljati vsak dan!
Tehnika je po vojni odkrila uekuj, kar bo gospodinji v pomoč: jeklo, ki ne rjavi. To jeklo združuje v sebi lepoto srebra in tudi kemično trdnost dragih kovin. Zdaj pribor ne bo več počrnel. Tudi prevlaka iz druge kovine se ne bo več luščila. Rja se ga ne bo več lotila in tudi okus, ki ga železo puščo, bo zdaj odpadel. Da sna-ženja, ki vzame toliko dragocenega časa, sploh ne omenimo.
Snov. ki iz nje izdelujejo novi pribor, je zlitina jekla, kroma in niklja in je trpežnejša od srebra.
Takega pribora pa ne bomo smeli snažiti s smirkont, ker se utegne zgo-
diti, da se naravna prevleka poškoduje. Vse snažen je bo le v tem, da bomo pribor dobro pomili in obrisali.
Močnik z žganim sladkorjem
P o.t r c b š č i n e :	5Qdkg moke,
dva in pol zavojčka dr. Oetkerjevega pocilnega praška, 40dkg sladkorja, nekoliko cimeta, klinčkov, pimenta in limonovih olupkov.
P r i p r u v a : Sladkor se žge, da postane zlutorjav, se nato skuha s pol litra vode in potem meša, da se ohladi; ohlajen se pomeša v skledi z. moko, ki ji je bil dodan pecilni prašek. Primešaj zapored cimet, piment in klinčke kakor tudi naribane limonove olupke. Iz vsega tega napravi redko zmes. Njo namaži do debelosti prsta
na pomaščen pekač ter jo speci počasi v pečici.
PRAKTIČNI NASVETI
Rumeni zastori na oknih 'dajo sobi v idez, kakor bi ves dan sobice sijalo. Zato vam jih priporočamo.
Umazane igralne karte očistiš na ta način, da jih namažeš s ste-arinom in odrgneš z mehko cunjo.
Zmrzli k r o m p i r , ki je dobil sla-dikav okus, pusti pol dne v vodi, potem ga olupi, operi in spet namakaj vso noč. V mrzli vodi ga deni drugi dan v lonec. Izgubil bo svoj okus. Pazi torej, da boš izbrala zmrzli krompir že najmanj 24 ur, preden ga daš v lonec.
Kupon
Sporočam Vam naslov novega naročnika. Obenem Vam je zanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun št. 15.393. Prosim Vas, da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo zloženko, meni pa da razen že poslane priznate še eno, kakor
ste to obljubili.
Moj naslov:
Ime in priimek . .	.
Poklic....................
Kraj .....................
Zadnja pošta ....
Novi naročnik:
Ime in priimek . . .
Poklic....................
Kraj .....................
Zadnja pošta . . . .
Pošljite ta kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Bref 10 in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter nauišite ..Tiskovina'. To velja samo tedaj, če nič drugega ne napišete kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frankirati z L50 Din.
vesele
binkošti
edino z
dr.A.Oefkerievo blnkošf no torto!
5 dkg masla primešaj z 12 dkg sladkorja in 3 penečimi rumenjaki, dodaj 1 ovojček dr. Oetkerjevega vanilijinega sladkorja, l/g 1 smetane, nato soka in lupine od 1 poma-rauče, 8 dkg oluščenih in zmletih mandelnov, 16 dkg ostre moke, ki smo jo premešali s 1/2 ovoja dr. Oetkerjevega pecilnega praška, k vsemu temu dodaj še 3 spenjenene beljake. Če pečeš torto pri srednji pripeki, se shlajena torta prerereže in napolni z marmelado, zgoraj pa glazira.
m
m
&
Izdajr za konzorcij Družinskega tednika ..Romana" K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzi
tetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.