■


Največji slovenski dnevnik < v Z edin jenih državah >
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
[0 The Uru
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily ^ -c in die United State* > f\
H?
Issued etery day except Sonda?*
»:- and Legal Hoi idays •:-] -i 50,000 Readers ^
TKLirON PI8AEKX: 4687 COSTLAKDT.
Entered as Seoond-Claae Matter, September H, 1903, aft the Fort Office at Hew York, N. Y, ander the Act of Congress of Harsh S, 1879.
TELEFON PISAJtNB: M87 CCETULNDT.
NO. 113. - STEV. 113.
NEW YORK* MONDAY, MAY 14, 1917. — PONEDELJEK, 14. MAJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Nemčija omaguje.
-o-
NE MS KI DRŽAVNI KANCLER BO JUTRI GOVORIL O VOJNIH CILJIH NEMČIJE. — POSVETOVANJE MED BETHMANN HOLLWEGOM IN AVSTRIJSKIM ZUNANJIM MINISTROM. — KANCLER JE BIL V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. — VOJNA S POD M0R8KIMI ČOLNI, ŠESTO VOJNO POSOJILO IN IZBOLJŠANJE PREHRANILNE SITUACIJE.
Amsterdam. lioUmd*k<». 13 i. — Pnluradna porW-ila iz lier iut javljajo, da bo IMwUu držav-kancler rovoril v torek v um-triu državm-m zboru glede voj-h ciljev Nemčije.
o v Iterl
doka/i i Koda.ni,
rtBtl klerikalu ji. "iJennauia ia državni kan ti v (kiantra .g^jev Nemci*
in a * Sueddeut^ehe Korrespoildenz\ organ konservativnih v južni Nem e ji. predlaga ck! pošilja t ev d epu ttvij na cesarja, k: naj bi sle 1 njemu stavila pivd ••♦"•i. tla je nj.»gov p. e*tol oifioŽ*"'i, ee ne odpust: kam-lerja Bethmami-Hollwega. V ta načrt je privolilo veliko drugih konservativnih listov.
V drugih pa se daje izraza slie-n.m pritožbam in stremljenjem vendar j.a it* oi>aziti. da je stali-' namiguje, da ni Uče kanclerja za enkrat trdno.
r Jiaiiu-na pojavi London. VngHja. 13. maja. - WiUiam g Colvcr, čian zvezne tr
rluische VolksMiAng" pra »f bo vrnil kuri^r v uede-» ter da "opremljen s«rj**\eMra zaupanja I>an*»ko, 13. maja. — ► strank«* v Neju
itn
4 lil •ru.
lwru mirovnih Glasom neke brzojavke iz Amster , 'lama Izjavlja tte-naki soeijalistien-brtiil kancler j iU: • • Vt.iv. m n*'', da ni opozicija -aim- atranke k
daj pri-
iti
u-g
istili
nri»ti kanclerju naperjena proti njemu kot osebi in da bo izbruh-, mirovnih j nil velik politični boj. ee ne bo» pričel kancler zasledovati politike, ko: jo /.»'li delnica. Privolitev v zahteve konservativcev bi izpod-K o i <a I«« tla vsaki priliki za skoraj-šno sklenitev miru.
Rusija in Nemčija.
-o-
KMETJE SO ZAČELI KONFISCIRATI ZEMLJIŠČA. — PROKLAMACIJA VOJNEGA MINISTRA GUČKO-VA. -- RAZMERE V SCHLUESSELBURG OKRAJU. » GENERALNI GOVERNER FINSKE JE ZA NADA LJEVANJE VOJNE. — NEK ČASNIKARSKI PORO ČEVALEC PRAVI, DA RUSKEGA NARODA NI VEČ MOGOČE NAVDUŠITI ZA VOJNO.
HARRIS i EWIN4. wt|M
gevske komisije.
Francosko bojišče.
Roosevelt.
UPVUIHI UNfWVOOO 4 UMOIRVOOfit H. T*
bate
imIc i*h
stal ti«-a v k.'J h bilo i>rc»enet-tudi Mocjalitfi lovedejo do de lih poro je v#
London, Anglija. Ki. maja. — j Stotnik francoske legije tujcev Sinoči so se vršili boji med stra- Charles Sweeney, ki je prišel v žami severno oil St. Quentina in Ameriko vsžbat ameriške častnike
severovzhodno <hI L«' Verguier. — Neim-i s<> iinrli velike izsrube iji
in vojake.
ja. ki lajbrž ni .-d p
jo je priča ko-razvila bolj v
l.i>t pravi, da vstrajali pri teh, neje dane obljub*
bodo delavci
., napredovali smo na nekaterih me-
da se jim izpol-
* stih.
Boji z Nemci.
sta.ši državne- Berlin, Nemčija. ltt. maja.
Pri Bulleonrt se boji nadalju-j I jejo.
_ Južno o l Scan«- mu o sinoči na
i Pomorska bitka pri Rigi. — Spo padi na Balkanu. — Nemci so uni-
*ot p
.11 I k I
d* t* •uit.-
ijajo / v J.
post
jezili čina boij ;m uMavn^ea rrvirj-a. ne da bi vlada
v p
u.staviti ali
ia
Ol
n.i' u'ji na-s>rot mki j Nemški držaju kancler je misel predovali in smo utrdili svoje po-rbde mirovnih I včeraj /večer na Dnnaj. kjer se je *tojanke na zapadnem bojišču Ze-posvetoval z avstrijskim zunanjim Menega hriba. Vjeli smo nekaj vo-iniui*trom ('zerninom.	1 iakov.
Berlin, Nemčija. 13. maja. — Zgodaj zvečer muo odbili sovrai-Staliače nemškega državnega kan-j ni protijiai.ad na pokopališču v elerj« ni čisto omajano. Res je. da i ttoeux. Vjeli smo ">0 vojakov. f ima zelo vt-liko nasprotnikov, toda Xoelio poročilo: napredni val, ki orroža ti nasprotniki ne bodo prišli vpo-upliv .akozvaniu "jpr. štev.	, , •
alt nru-ik h pleinenitnšk:!:j Kancler s,- zavela uspehov, ki jih Kae/ calm Jl^r-T je ib>seirla Nemčija v zadnjem ča-*♦ "MK^ki »borni su. Ti u>pehi so v oi"\"i vrsti sle-K je 11 r.«len deči:
1 Npeaia vojna s podmorskimi čolni. M^sto vojno posojilo in iz-!
čili ruski vodilni zrakoplov.
'I o>estnikov
dviji
'»ran
padit p mit vice ».rvsto-
Zffodaj danes zjutraj jo sovražnik dvakrat naskočil naše postojanke na Tlindenburjrovi črti
Petrograd, luisija, 13. inaja. — Ruski generalni štab je izdal sledečo izjavo:
Xa zapadni rnski in rumnnski fronti jc prišlo do manjših sj.o-nadov. ki so bili pa neodločni.
Pri vasi Nalibok smo zaplenili nek nemški zrakoplov.
Pri Monasterzyski so izstrelili
Petrog-i-ad, Rusija. 13. maja. — Eksekutivni komitej delegatske sa sveta delavcev in vojakov je s 23 proti 22 glasovom sklenil, da se ne vdeleži tvoritve koalieijske-i ira ministrstva. Zadevo bodo izročili plenarni seji celega sveta.
Glasi se. da se namerava oživo-tvoriti v, nameravanem koalicijskem ministrstvu muniejsko. delavsko in podporno ministrstvo. V številnih krajih eele Rusije David J. Lewis, član novega tarif- pričeli kmetje s konfiskacijo nega odbora.	zemljišč in to kljub pozivu za-
stopnikov dume, katerega so raz-5">oslali po eeli deželi, naj se poea-ka sestanka konstitueijskega zbo-
--rova n ja.
Rooseveltova armada raste. — 11 Glasom informacij, ki so došle tisoč mož v štirih dneh. — Ponud-, sem, so kmetje po eeli Rusiji žaba za tisoč avtomobilov. plenili nekako lf>0,(K)0.0<K> akrov ____zemlje, potem ko se je v številnih
slučajih glasovalo glede tega. ie s 06 glasovi proti 31 j y ()dffovor ne neko vprašanje
glede obiska zastopnikov delav-skega delegacijskega sveta na
kongres želi, da srre Roosevelt naj belkov/da se l)rejrreši proti ruski Francosko, dasiravno vojni de-; aemokraeiji vsaU vojak, ki je za
part men t temu nasprotuje.	separatni mir z Nemčijo. Armada
Rooseveltova armada vedno ra;i Qaj bo prirav]jena na boj ter se ne -te, kakor poroča njesrov nabomi častnik, stotnik William E. Dame. —
Vojaška organizacija State Feneibes v Philadelphiji. močna
1200 mož se je ponudila Roo.se- prok!"amacio na armado vel tu. Xjen T>oveljnik iMilkoxTiik
Senat
dov»»lil polkovniku Rooseveltu. da srne peljati na Francosko divizijo
j vojakov. S tem je dokazano, Aa, fr(mti je izjavil r,lan sveta Skf>
Ir
vzhodno od Bulleceurt. V obeh slu-1	- , , .. T1. ,,
„	„ ... i . „ ... Nemci nas zrakoplov, tipa Ilja Mu-
.•ajih smo odjjii; sovražnika, ki ne _ T> , . - -	•
, .....	i romec. ladel je iz višine J000 jar-
pustil pred našimi zakopi mnogo	4.	n ..... ... .
..	dov ua tla. — 1'oveljnik ni stirte
mrV1	vojaki so bili mrtvi.
.	..	^ /adniih desetih dneh so Av- p«-;-	tj m,,-o o,
nen	boljšanje prehranilne komisije. stralei obdržali svcie nostoianke ' T - -	JO; n}a-'a; ~ uj
t r "Ifivu;' IV. a kratkim i- bil Ilefhmann i / ^	r-r postojanke ^^ v ^Iacedotllji je bilo da-1
I 11 "	1 011 iXTnmann-j v tem easu ^o odbili jia.imaoj dva-
•"*••	'llollvejf v nemškem stanu.
sme zadovoljiti s tem, da bi ostala v zakopili,' temveč naj bo vsaki Čas pripravljena izvesti vsa gibanja, katera zahteva strategija. Vojni minister Guekov je izdal
v kateri
ireiTu. -Njen poveijniK ponovni«, pravi da zallteVaio konec vojne Thomas L. Lanard je ponudil vsej ,judjc ki sovražjj0 Rusij0 ter ho-
svoje poveljstvo.	! če j o izpodkopati disciplino.
Med temi jih je sieer nekaj, to i Kon5no pozivlia voiake. naj ne ne bodo mogli biti sprejeti kot v o-, p0shlšaj0 teh "izdajie". jaki. vendar pa je večina sposobna za vojaško službo in se želi bo-
jevati pod Rooseveltovim poveljstvom.
Predsednik eksekutivnejra odbora Sehluesselburjr-okraja. Kuz-, netstov. je dementiral poročila, da se je odcepil cirraj od provizorič-
Iz Skandinavije.
Stockholm. Švedsko. 13. maja Neko ofieijelno obvestilo pravi, da no se končale tri dni trajajoče konference ui'^d M edskimi. non-eškiini in «lau<«kitni ministri s soglasno sorejetim sklepom, da se obdrži politiko nepriatrb'tAe lievtrabiosti.
N* objavi s«' ffla^i. da m* noče pri-č»ti kot do<«cdaj z inicijativo za posredovanje med vojskujočimi se narodi. Konferenca je l>ila mnenja, da ie treba skupneira sodelovanja z drugimi nevtralnimi deželami v zasledovanju skupnih iu-t«-res.»v do konca Milan je \ojne
Ka/prav ljali so tudi o sedaj ujili te/kočah glede uvoza v skandinavske dežele po morski poti ter o pospodarxki kooperaciji tekom v o in«- in vojni.
nes sledeče sporočeno:
V petek in soboto so se vršili
Vespucci jeva pisma.	lu.apauoi..	________J vroči boji. — Mi smo odbili vse so-
London.	i-t ...a__- "Vr-- vražuiške napade ter zavzeli ne-
Polko^iika Lanarda so povabil., . , __	..
ne vlade ter proglasil za district
najst zelo vročih sovražnih protinapadov.
Večji del mesta Bullecourt. ki
še. vedno oboroževati.
C4ovonnk se je obrnil nato direktno na navzoče člane provizo-rične vlade, katere je pohvalil ter lih pozval, naj vstrajajo pri dosedanjih naporih in prizadevanjih za interese Rusije.
Amsterdam. Holandsko. 13. maja. — Z žirom na poročilo iz Pe-trograda, da je sporočil danski so« eijalistični vodja Borgbjerg ru-skemu delegacijskemu svetu mirovne i>o'joje, sestavljene od nemških soeijalistov, je objavil eksekutivni odbor nemške soeijalistie-ne stranke v " Vonvaerts"' naslednjo izjavo:
—	Mi nimamo nikakesra sporočila o tem. kar je Borgbjerg dejanski izjavil v Petrosrradu. — V razpravljanju med njim in zastopniki nemških soeijalistov se je sprejelo kot temelj pogajanja mir brez vsakih aneksij. kar vkjlučuje samoposebi umevno tudi nedotakljivost našega ozemja. To pa nikakor ne izključuje prijateljskega dogovora glede regulacije ali u-reditve meja. Nikdo bi raditega ne podaljšal vojne in naj bi bilo za en sam dan.
•
Ne\vyorški časopis "Worldje dobil od svojega posebnega poročevalca v Petrogradu sledeče poročilo :
—	Vsa prizadevanja ruskih diplomatov. državnikov in govornikov, da bi navdušili ruski narod za nadaljevanje vojne, so^ brezuspešna in bodo taka najbrže tudi v bodoče.
Ruski vojaki ne bodo nikoli več odločno nastopili proti Nemcem. Ruski narod misli samo na konec vojne in na ničesar drugega.
Nemci prav dobro vedo, da ruska armada ni zdaj več taka kot je bila v začetku oziroma po prvem
Rima poroeajo
\ iHii-i l'f n>;i iu \i i - n- i i	• - -	vrazuusKe napade ter zavzeli
A iglu.«. 13. maja. - Iz, ^ v Hindenburgovi erti. je v na i kaj zeJo yažuih strate„^llih
sili rokah, beverno od Scan^e soistoiank
"Pred nekaj leti je bila v Flo-, se naši vojaki utrdili v nekaterih!
renei ukradena stara knjiga ne-j hišah v Ronex in zopet so napre-
izmerne vrednosti in od katere je, dovali na zapadnem jmbočju Ze-
ua svetu samo en izvod. Naslov ienega hriba ter so vjeli mnogo so-
knjige je: "Pisma Amerigo Ves-!vražniknv.
pueei-ja V teh pismih slavni od-i v včrajšujili zraiuiih bojih sme, krnel j popisu ie svoja potovanja, ,mičUi v»et sovražnih letal, pet sme in odkritja, katera je napravil t ^ poškodovali. Neko drugo so j kmalu po Kolumbusu.	i vraŽno letalo smo izstrelili s to-j
Knjiga je bila last markija Cap poin in je pa<llo v našo bojno črto. in>ni. toda navzlic dolgemu iska-1 Pogrešamo šest naših letal. i nju se policiji do danes ni posreči- Pariz, Francija. 13. maja
po-
Značilen nasvet.
Nek nevvorški časopis piše:
l)el>el narod je počasen narod. Počasen glede telesa, počasen glede duha. Mast na telesu je slična rjaviei na meču. Slična je rosi na
v New ^ ork na važno konferenco .	, ,
C1i .	. . . .. , ! avtonomsko vlado.
Stotnik Dame je izjavil, da se: „ . .. ...	. ,
, v,. , j . .	! Resolucija, ki jo je sprejel ta
,r v zadnjih st m h dneh potom i>o-; idsek se ^^ z Wdalui: _ ali drugem letu vojne, ste ponudilo za Rooseveltovo ar- p pri2uanjem provizoriene via- Petro^-ad, Rusija, 13. maja. mado H tisoč moz. Vpisanih je ze ^ _	Poveljnik petrograjske garnizije.
zadostno števUo prostovoljcev za, _	, general Kornilov, je resigniral. —
kor dveh divizij.	| To samoposebi je ze dokaz dn	opravljati
Stotnik Dame je prejel od ne-,* ^oglasi okraj avtonomnim.	^u je b n !
koga iz Oregona pismo,-v katerem!	^eL?^ mVa daTvse svo^e Z
lo na iti knjige. Zdaj pa je polici- Meil Somme iu Oise je bilo sinoči'0J?l<lda,u 111 (-rvi v Jabolki, ja preiskavale zavitke, namenjene| artilerijsko streljanje zelo živah-za tuje države in je med njimi na- j no. —
šla zavitek, v katerem se jenaha-j Danes zjutraj so Nemci izvršili	.	. ,
jala ta knjiga. Zavitek je bit na- zei0 hud napad na Craonne. sever-! mesoJ. ^ ^jal počasen. Železo slovljen na nekega nemškega knji uo od Rheimsa in pri Maison de; v misleah	leeruonarjev se
pravi, da bo sam nabral 1800 pro-i stovoljcev. Prosil je za odgovor in brzojavno se mu je sporočilo, da Roosevelt ne mara v svoji armad' predstavljati posameznih držav v Uniji, temveč, da misli samo predstavljati Združene države.
Iz Detroita je prejel polkovniki Roosevelt pismo, v katerem se mu
iia za konfiskaeijo zemlje. Rekvi- 1 riranje se ie priporočilo le za slu- ^ odboru delegatov v pregled.
čaje. ko bi posestnik velikih zem-i . Petrograd, Rusija. 14. maja -
1 Clan izvrsevalnega otlbora delavske in vojaške stranke. Skobelov.
Največji zobobol.
Paw Paw, 13. maja. — I'ri ko-panju nekega jaj'ka so delavci izkopali velikansko čeliust, v kateri je bilo 4e rauogo zob. eden pa j«- imel veliko luknjo. Zobozdravniki pravijo, da je moral dinosau-ru*. ki je imel te zobe. imeti zelo velik zobobol.
Franci ia testi Devico Orleansko
Orleans. Francija. 13. maja. — raj m) po Francoskem obhajali
gtržea. ki je kmalu po izbruhu ■ Champagne. Vse te napade sme , , , -	.
vojne zbežal v Švico.	! odbUi z artilerijo in infanterijo in 'V	konzuiov' ^atorjev in
,.	,	. eesarjev so se
pognali smo so\-raznika nazaj. i>o-i ._ .	. - ^ , - . •
, . - ,	. .	; Ko pa je postal Rim trebusnat, je
Tem ko je imel mnogo izgub, \je-l , T , ,	.... ..
iti -i	oslabel. Cela velika civilizacija se
li smo nekoliko vojakov.	J
ljišc ne mogel obdelati sam svo-! jih zemljišč. Glasom predloga naj neobdelana polja izroče onim, ki zamorejo napraviti zemljo produktivno in to v blagor naroda. Predsednik delegacijskega s ve ponuja tLsoč izvežbanih šoferjev Ita delavcev in vojakov, Ceidse. ki Rim v dobi os vo je value mlado-ij^j služili za časa Pershingove uvedel preiskavo glede razmer
ekspedicije ob mehiški meji. Po- j Schluesselburtr okraju, je izja-največ jih je nastavljenih kot šo- j :
ferji in so pripravljeni za redno ~ Xe ©bstaja Ulkaka Sclllues-službo v petih dneh potem, ko sel *elburg republika. To mesto jc jim je naznanilo.	! ^ruežno s Petrogradom.
41 Poglavitna .stvar ie. da gremo V izvanredni	dlime se Je
! sti, je bil ti-sat Rim. — tršat, uren , iu živ. Ko je pričel Rini dobivati
je izprenienilo v svinec. Možgani
rui
raztopili v masti.
Nemške ladje so popravljene.
Washington, [). C.. 13. maja. — Dvanajst nemških zaplenjenih ladij. katere so Nemci poškodovali bo koueem tedna popravljenih in sposobnih za prekoceansko vožnjo Popravila tako dobro napredujejo. da bo prihodnji mesec že mnogo ladij sposobnih za prevažanje Večina teh ladij se nahaja \ newyorikem pristanišču.
Belgijske žene. Havre, Francija, 13. maja.
je podrla kot mravljišče pod stopinjo barbarov.
Mast krog pasu leze navzgor, v tglavo. Ideja, izražena v stari an-j gleški besedi "fathead'' temelj
Belgijska vlada poroča, «da so bili; na znanstvenih faktih. Mast se pri-vs, moški od lo. do 6->. leta iz bel- r.en ja najprej zbirati krog srea. Na gi.l«kega Luksenburga odpeljani v Nemčijo, kjer morajo delati na
V
oblet ttieo. ko ie Jeanne d'Arc
ta način se loti sedeža vse vrtalno-
...	sti- Glava čuti to uspa\"anj vital-
noljih. Zdaj popisujejo ženske nosti in vs0 škodo trpijo možffani )
brez razlike stanu, da bodo dela- katerih se ne zaklada s pravilnimi; le na polju v Luksenburgu. Ma
z vami", stoji v pismu.
7o odstotkov teh je služilo pi*i vojakih v različnih armadah. Zastopani so vojaki izza boksarske vstaje na Kitajskem. Med njhni so tudi toki. ki so že bili v bojih na Francoskem. Ruskem in celo v Solunu. Pravijo, da gredo v vojno proti plači, a ko pa treba, tudi za-stonj.
zavzel generalni govoemer Finske Rodieev. za nadaljevanje vojne, dokler se ne uniči nemškega militarizma. Zveza prožetih narodov je obrnjena le proti imperijalizmu in militarizmu.
Dolžnost demokracije je prepoditi sovražnika z ruskega ozemlja. Mir je potreben za zopetno ureditev notranjega in socijalnega mi-j ru in v interesu kmetov in delav-; cev mora biti zmaga nad nemškim | cesta) v sredo. 16. maja, o pol
jei zjavil. da je odbor odločno pro ti separatnemu miru z Nemčijo ter da zamore biti vojna končana edino v sporazumu z nemško in rusko demokracijo.
Skobelov bo odšel kot zastopnik delaVske in vojaške stranke na socialistično konferenco v Stockholm.
SMRTNA KOSA.
Smrt je zopet posegla v vrste naših rojakov v New Yorku.
Po dolgotrajni bolezni je v noči od sobote na nedeljo ob 2. uri umrl Ferdinand Vavpotič. 424 E. 9. cesta, v 35. letu svoje starosti. Zajiušča ženo, brate in sestre. Doma je bil iz Ihana pri Domžalah na Gorenjskem.
Maša zadušnica se bo služila v slovenski cerkvi, St. Marks PL (8.
Petkrat ločen se ženi zopet. ua pm|U	— snovmi.
tere z otroci bodo smele ostati do-i Providence, 13. maja. — Zenit- \ ma druge pa bodo Nemcem na1 Devic« Orleanska ! reiila Franci- «o dovoljenje^je dobil Otis Lester| razpolago. Razlike niso delali pe i>. Vsi njeni kipi so bili okrašeni zavezniškimi zastavami in tudi
h m •'rišk(
Bomba v cesarjevi palači.
Pari*. Francija, 13. maja — V palači Bellevue v Berlinu, kjer stanuje družina nemškega cesarja so našli velik peklenski stroj, v katerem je bilo totiko d mami ta da bi bila potnirna .palača in poslopja v
IznebHte se masti ter pričnite kontroilrati svoj apetit. Povprečni
Kelly, ki ie bil že petkrat ločen t stanu "	LAmerikanec je veliko preveč. Je
in se misli poročiti v štestič.	kot je prikladno njegovemu
Kellv je strojnik in je star 39 let. Krompir ali čebula nemsto znamk i zdrav-iu-
Njegova nevesta je Viola Eleuoi „	Sedanji dnevi so dnevi vseobse-
Lmton / Pawtueket.	liid^ewood (New York) scigaj^ reorganizacije našega na-
.meli trgovci do sedaj navado, da rodnega živjenja. Reorganizirati
Švedski kralj operiran S°	razh?em ^kupu; raoramo tudi apetit ter ^ iz.
w „ ...........7-n_amxe. Z^iaj pa so to navado opu-1 nebiti tiranstva želodca. S tem bo-
Kodanj, Dansko. 13. maja. — stHi in dajejo namesto znamk za'mo koristili samim sebi ter prido-
Danes j« bil švedski kralj Gustav operiran. Operacija je le manjšega pomena, vendar pa mora kralj ostati v postelji vsaj nekaj dni.
frPfiBBl
vsakih 1(X' en krompir, ali pa če-' bili na zdravju in s tem tudi na
* .	'uspešnosti, ki je v sedanjih težkih
Isto so'vpeljala tudi gledalifičajčasih tako neobhodno potrebna za
' vsakega.
Povišane plače premogarjev.
Kansas City, 12. maja. — Danes je prišlo do sporazumljonja med lastniki rovov in premogarji glede plače 40 tisoč premogarjev v državah Missouri, Kansas* Okla borna in Arkansas. Dobili so povišanje plače za deset odstotkov ua tono in 20 odstotkov pri dnevnem delu.
militarizmom tako popolna kot le mogoče kot bi se morale v drugačnem slučaju bodoče generacije
devetih. Po maši je pogreb. Bil je član Samostojnega društva, ki mu bo priredilo pogreb.
Zastonj
dobite knjiži, co: Navodilo kako se postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVEHIO PUBLISHING 00.. 88 Cortlaadt St.. Mew York, If. Y.
Pošiljateljem denarja.
- i
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Af» atriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno šeozposljujemo izplačila vojnim ujet" nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so nsedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali plimo vojnega ujetnika ker nam • tem pomagate sestaviti pravilni naalor,
TVRDKA FRANK SAKSEB, 92 Cortlandt Street, ________ Mew Xorfe N.
_. ■
___

/
A.
ta OartlaaM Strwt, Beraog	ara tka iad a S ot Manhatti		rtrtraaaea of above aCOaaMJ ta. New York City, If. X.	
Is salo lato valji llsfe m AjMrlfce		Za aalo	lato aa meato New Tori	§M
ta ......... ta tal lata-------------	PM LN LM	Za pel Za Mr	lata aa naato N«w Torti«. t lata aa aiaato Naw T«rf	L00 UO ass
ta tatrt lata_______ _ ___		Za taofl	icnatra aa aalo lata ___	
'•LAB 1V1KODA"
mk
"SLAB NABODA"
("Voftaa at tba People) Vfrfry d>7 axoapt Sunday« ul MMeripttoa yaarij 98.00.
■ podplat te oaatamstl m d* prlotXojaja.
aa blagovoli pošiljati po — Money Ordar. naročnikov proatmo, da m mun tudi —i, da hitra je najdeno naalomlka.
te poBlJatvaa naredita te naalorj *81AI N A I O D A"
Htw Ta

Telefon: 4687 Oortlandt.
Varčujmo!
Tre« »vska zbornica Združenih ilržav, kjer stnlijo kapitalisti. je v pondeljek izdala izjavo, ki pravi, <la bodo Združene države imele leto« hrane v izobilju, da bo letošnja letina pšenice boljša od lanske, »o da — — pa kaj bi navajali še več napačnih zatrdil.
Dejansko so stvari take:
V maju 1916 je bilo v Združenih državah 45 miljonov bušljev
j«šenicer letos jih je manj kot 20 miljonov in v teku dveh mesecev bo izginil zadnji bušelj.
Preteklo 1» to so pridelali zimske pšenice 481 miljonov bušljev. Koliko je bodo pridelali letos, se ne more natančno določiti, ve se pa za potovo, da je ne bo več kot 36o miljonov bušljev.
Zalopa pšenice bo 1 julija leta za 155 miljonov bušljev manjša kot 1. maja 1916.
l!>15 je znašala, zalosa /nn>ke pšenice li73 miljonov bušljev .iko m? temu prida še 332 miljonov bušljev poletne pšenice, potem smo imeli eno miljado in 2"» miljonov bušljev.
243 miljonov bušljev pšenice tejra velikanskega pridelka naj je preostalo in ^mo jo mogli prodati zaveznikom. Ostal nam je ni v rt rervni zalo tri niti en buielj in i*u»nica je sedaj po — $3.00!
Zavezniki zahtevajo, tla jim Združene države prodajo 400 miljonov bušljev; letošnja letina pa znaša 050 miljonov bušljev. Samo za porabo je potrebujemo na leto 530 miljonov bušljev in za seme 90 miljonov bušljev.
Stopili smo \ to vojno popolnoma nepripravljeni — vojaško in gospodarsko i" morali bmo pokoriti nad kratovidnostjo v gospodarstvu.
Med tem ko so Francozi omejili porabo živil, tejra Angleži niso storili iif v Angliji preti sedaj lakota.
A ko stalimo vaj? ledu Anglije in ako no bomo gospodarili v svojih hišah, potem bomo tudi mi trpeli pomAnjkanje. In ako pridemo \ stisko, nam n kdo ne bo dal ne živeža, ne denarja,.ne ladij.
V. s svet j«- utrudil, ko je poskušal vzdržati Anglijo na povr-riu Vv bojujoče se države, pa tudi nevtralne so omagale in so gospodarsko uničene.
Nikdo nam ne bo pomagal, navezani smo sami na sebe in poleg tega nam je tudi dana naloga, tla zalagamo z živili zavzenike.
Da pa bomo kolikor mogoče malo okusili pomanjkanje, je naša dolžnost, da varčujemo z živili.
Jedil ne smemo metati v stran, kakor je bilo prej v navadi. Časi so minuli ko se je v Ameriki več mesa vrglo proč kot pa se ga je pored 1 o iu ko so farmer j i teleta takoj po rojetvu pobili, da so prodali več mleka itd.
Vsaka gospodinja, ki varčuje z živili, pripomore splošnosti, da s« odvrne preteče pomanjkanje.
Zvezna vlada pa je poklicana, da izprevidi dejanski položaj. — Kongres naj bi takoj pooblastil predsednika, da imenuje živilskega diktatorja, kakoršne imajo nekatere države, ki so zapletene v vojno. Diktator ne bi samo pazil na to. da se živila ne vporabljajo po nepotrebnem. ali da se celo mečejo proč. ali se kvarijo vsled nemarnosti iifkaierih, temveč bi tudi pazil na to, da ne bi prekupčevalci ali kapitalisti navijali cen po svoji nenasitni volji.
Le na ta način se bo lahko odvrnila lakota v Zdr državah.
-OOO-
Skrivnosti ekonomske zmage.
Veliki dobički, veliki stroški izdelovanja. visoke tržne cene. majhna nakupna sila zaslužka: — to je formula ekonomskega poloma ali fizikalnega poraza v boju narodov.
Velika bančna posojila onim, ki znajo napraviti proizvajalne stroške in cene nizke, a čemur se poveča tndi nakupna sila dnevnega zaslužka: — to j« na drugi «trani formula ekonomske zmage.
Naravnost presenetljivo je da se ni dosed a j še nikdar in v nobeni deitli namenoma in « prevdarkom iarabilo kreditne sile v prid Mojstrom produktivna umetnosti. — Nikdar m h m dalo popolnega kredita bank organizotorjem in pospeševalcem, ki so najbolj uspešni v obvladanju naravnih težkoč elove&kecs življenj« in v pocenitvi največjih življenjskih potrebščin.
Pri grnraeiji ▼ Nemčiji, ki jc iiveU pred vojno, se j« razvil« počasi nejasna slika resnice, da bi bilo treba kreditno silo uporabiti v direktni pomen, d« se dvi-življenja in standard Nobenega dvoma ni
0j©
Francosko poljedelstvo.
"Polom preti narodom, ki se ne morejo povspeti do junaških napo rov. žrtev in sklepov**. Te besede angleškega ministrskega predsednika Lloyd Gerge-a iz njegovega govora dne 23. februarja jemlje Vrbain Gohie-r kot vodilno misel, da osvetli bedni položaj francoskega poljedelstva. Pri tem se .prit ožuje brit ko čez francosko cenzuro, ki zaplenja vse predloge za izboljšanje.
Iz dopisov z vležele. kater*, je bil dobil Gohier. je izbrisala cenzura najboljše, a številni milijoni poljedelcev poznajo razmere in vsled tega tudi ni mogoče preprečiti njih objavljenja.
Mesto da zmerjajo sovražnika, ki izrablja polja, hleve in pašnike severne Francije ter s pridelki zalaga armade in mesta za fronto naj bi rajše sledili njegovem vzgledu. Ravno tega pa manjka. Polna dva milijona in pol poljedelske zemlje je ležalo neobdelane. Za preehtojeco pomladanska dela je na razpolago le 400 motornih plugov. Res se hoče dobaviti iz ar-madnih zalog za fronto 30.000 konj. Ce pa se more te konje sedaj pogrešati, zakaj se jih ni dalo že preje na razpolago ter dopustilo da je postala sila tako velika? Za jesen upajo dobiti nadaljnih 60C motornih poljskih strojev, seveda pod pogojem, da bodo k temu spadajoče strokovne delavce prav tako izpustili z armade kot so izdelovalce municije. Krompir je bil v nekaterih pokrajinah tako korenito zaplenjen, da niso mogli kmetje še nadalje krmiti prašičev. V nekaterih krajih so krmili živine s pšenico, ker je imela ta najvišjo ceno 33 frankov za meterski stot proti 40 frankom za stot koruze Gohier navaja iz došlih mu dopisov dva. enega iz južne, drusresra pa iz srednje Francije. Oba dopisa sta bila od ccimire precej razmesarjena. Prvi se je glasil:
—	Našim starcem, našim nesreč nim ženam, ki so vzele v roko plug. ki kosijo, žanjejo in jemlje jo na hrbet posodo z bakrenim vi triolom. da škropje z njim trto kličejo: — Obdelujte zemljo, sej-te in proizvajajte več!
Nepotrebni opomini! Za to nian.i kajo sredstva. Poljskih delavcev je malo in njih cena se je podvo jila. Zavoj salpetra je treba naročiti vsaj pol leta prej in celo potem še ni gotovo, če ga bodo dobili. Poljedelskih strojev ni mogoče dobiti. Če se zahteva vojake-delavce, se jih morda dobi par mesecev po določenem času.
V dopisu iz srednje Francije se glasi:
—	Kmetje ne morejo pri najboljši volji več pridelati. Celo s posebno renumeracijo 20 frankov za stot pšenice ni mogoče dovesti človeka do tega, d abi izvršil štirikrat toliko kot ponavadi. Salpe-ter, stroji, podkve in druge potrebščine stanejo trikrat toliko kot pred vojno....
Urban Gohier stavlja koncem svojega članka predlog, naj bi se z dinamitom obdelalo še neobdelano zemljo. Granate so razorale vojno ozemlje in zakaj ne bi služilo isto razstljivo mirnim namenom? Že leta 1907 so vprizorili v Ameriki tozadevne poskuse in leta 1912 se je neka strokovna revija povoljno izrazila glede poskusov. Torej dinamit mesto ljudi. konj in pluga!
Kaj porečejo k temu kmetovalci? —
Dopisi.
('ital sem v
Cleveland Ohio.
listu "Glas Naro-
Naloga Ameriko.
Razvoj podmorskega čolna je u-stvaril popolnoma nov položaj na
da'* pisma « Thicage pod našlo-!syetu' Položaj katerega malokate-vom "Oče odpusti jim	ri razumejo. Podmorski čobi divja
Alah. Alah. pomagaj svojim	trgovskimi ladijami ter jih u-
danikom. da bodo prišli k pravi	z Vehko Daefileo"
pameti! Takini ljudem ne morem! Vojna proti podmorskim čol-reei, da so Slovenci, to so zagri-,nom -ie naložila Ameriki najvaž-seni Avštrijaki. ali celo Turki.; nejšo nalogo vjboju proti Nemčiji. Taki ljudje niso ^ redni, da živijo'namret* nalogo hitrejšega grajenja v svobodni, deželi, take ljudi bi latli< kot morejo potapljati pod poslal na otok sv. Helene s pike-1- morski čolni. Ce zgradimo poleg fravbo, da bi se jim um razsvetli, jlesenih trgovskih ladij tudi jekle-Takim ljudem želim, da bi jih za-'ne* standadzirane parnike, se ne sledila roka pravice; potem bi b°mo Ie borili proti Nemčiji na znali, odkod so doma. In nadalje na-ikolj uspešen načhi, temveč bose še nekaj vtika v Srbijo in Cr mo obtinem tudi položili temelj a-no jroro. Dotw-nik morda ^e teh mcriški inozemski t—ovini po voj-ljudi videl ni. kakšni so za svoj —
lira te mi jeizik in za svoj narod, z: i j Ko bo končana ta vojna, bo vla-katerega «e borijo. Taki ljudje, dalo tako pomanjkanje ladij, da kakor si i i. bi se šli tepst za pikel- bodo dobili v svoje roke kontrolo havbo. ne pa za osvoboditev na-1 svetovne trgovine narodi, ki bodo rod a Nadalje })Ki, da so zaru ' imeli največ ladij na razpolago i ka ii'*i. Pa ali hočeš ve večjega za- Noben narod ne bo mogel dobiti nil;,live a. kakor si ti? Izdajica si tujih prevoznih sredstev za svoje slovenskega naroda in želiš, da bi izdelke. Ladije nobenega naroda s*» zatrl slovenski narod in iraičilJ ne bodo plule po naročilu drugih Pa še izda. da je Kranjec, na-'narodov.
mesto, da bi se dal za avstrijske j Kar se tiče uničevanja tonaže ga Furka. Po mojem mnenju taki' trgovskih ladij, si sami lahko na ljudje niso za drugega, kakor da1 pravite primerno sliko. Celi svet bi jih dal za "deck hajvdT" na ima nekako 50 milijonov ladijskih submarin : tam bi prišli do svoje ton na vodi. Od teh so podmorski
čolni potopili že osem milijonov: šestnajst milijonov ton je interni ranih in dvanajst milijonov se nahaja v vojni službi. Svetovni trgovini ostane torej na razpolago le
časti, katera jim spada.
Naročnik.
Dayton, Ohio.
Ker se redko kdaj vidi kak do- ^ pis iz našega mesta, se bom p-i še 14 milijonov ton. To tonažo se j a. i oglasil in nekaj stresel iz na-1 Potaplja sedaj z naglico 1,000,00C ?e vreče, kar sem nabral od zad-;tou na mesec. Na celem svetu pa
se proizvede sedaj le 400.000 no vih ton na mesec.
Anglija snuje obsežne načrte, ne le da popravi škodo, povzročeno po
Zaman pa bi bilo tudi v Nemčiji iskati finančnih voditeljev, ki bi se jasno zavedali dejstva, da bo vodstvo modernega sveta tako glede delavne kot glede bojne sile po potrebi pripadlo narodu, ki se bo v polni meri oprijel principija da mora finančna kontrola orodja slediti mejam proizvajalne zmožnosti. Orodje je treba položiti v roke onih. ki ga znajo rabiti.
Mogoče je bila naprositi za posojilo pri nemških bankah edino le i utemeljevanjem, da znate proizvesti dve travnati bilki na me stu, kjer je zraala prej le ena bil ka. —
Med bolj moderno vrsto tvorni-ških organizatorjev in izvedencev glede uspešnosti je splošno priznano dejstvo, da ni nikakega narav nega nasprotstva med visokimi plačami ter nizkimi indukcijskimi stroški
Ti isvednei So namite iznašli, — prej kot v«® trgovske zbornice in splošna javnost, — da je najbolj ia pot napraviti blago ceneno, ee se napravi ljudi drage.
Kredite onim, ki so zmožni ti proizvajalne stroške in ter tako izboljšati silo deiav-
4
Haiti ne napore vojne.
Port an Prince, Haiti, 11. maja. Kongres je glasoval proti temu da se napove Nemčiji vojna.
Sprejel pa je resolucijo, v kateri protestira proti bojevanju s podmorskimi čolni. Predsednika so pooblastili. da sme takoj prefcinrti diplomatične zveze z Nemčijo, akc ne plača odškodnino za usmrčene državljane in ako ne da garancije za prihodnjost.
Ki bilo atentata na cesarja.
Berlin, Nemčijs, 11. maja. - -Poročilo o atentatu na nemškega cesarja se uradno zanikuje.
Karolyi za mir.
Amsterdam, Nizozemsko. 11 maja. — Ogrska neodvisna stranka, kateri napeljuje grof Karolyi je izJdala poziv na vse stranke, da se naj zavzamejo za volilne reforme. —
Poživlja tudi, da ss naj vse stranke zavzemajo za mir.
Stranka je napovedala boj ogrski vladi s vsemi pripomočki.
nfl1*.'-
Posebnih dobrot vam nimam poročati. Ostri veter piha od vseli strani in naše življenje se ne razločuje limono od starokrajskega. Draginja je velika, da človek komaj izhaja. Dela ne morem prav nič hvalili, dasiravno ga je dovolj toda družbe delavce vedno odpuščajo.
Slovencev nas je malo; sta samo dve družini in nekaj samcev. Nek naš rojak jc šel a* Illinois na lov 7ia pomladne srne. Sporočil mi je. da je bil lov slab, ker so srne bolj pljune in bojazljive kot diruga leta. Več tednov jih je čakal. toda srne so izbrale vedno drugo pot. k! je bila daleč od njega.
V toni mestu je mnogo Nemcev. Ogrov in Rumttnov; tudi Italjana najdeš skoro pod vsakim :Maj-zom". Hrvatov in Slovencev nas je le majhno število, pa se med seboj dobro razumemo.
Svojih podpornih društev ni mamo; zavarovani smo po različnih društvih v drugih naselbinah. Še-le pred kratkim so vstanovili odsek Hrvatske Narodne Zajcd-niee.
Lepo napreduje naše sokolsko društvo, ki bo 26. maja priredilo veselico v korist ameriškega Rdečega kriza. Bratje Slovenci in Hrvati, pokažimo tedaj svojo slogo in ljubezeoi do nove domvine. za katero bijejo naša srca. Kakor nam je bila dobra mati v mirnih časili. tako ji moramo pokazati svojo udanost v vojni in če treba, tudi umrjemo zanjo. Zato pa za-klieimo vsa z enim glasom: Živela naša nova domovina!
Poživljamo slovenska in hrvatska dekleta, da naj pridejo na to majniško veselico, ki bo marsikomu v veliko veselje liodite v maju, ko cveto rožice in zeleni trava. pohlevme in dobrega srca.
Bratski pozdrav. J. Sipek, J. Lanovič. A. š&roec.
podmorskih čolnih, temveč da tudi vzdrži po vojni svoje prvo "mesto med navigacijskimi narodi sveta. Ministrski predsednik Ljfoj-d George je pred par dnevi pojasnil angleški poslanski zbornici ta namen vlade in izdelovalcev ladij. Ničesar se ne bo pripustilo, kar bi zmanjšalo navigacijsko zmožnost Anglije po vojni ali oropalo Anglijo neoporečne supremacije njene trgovinske mornarice, ki jo je dosegla pred vojno.
To pomeni, da bo ostala Amerika po končani vojni pred ojačenim tekmovanjem Anglije na morju.
To pomeni tudi. da bo po končani vojni dosti blaga, da pa ne bo nobeni hlaidij, ki bi prevažale to blago. V onih dneli pa bo trgovska bodočnost vsakega naroda odvisna od števila njegovih trgovskih ladij in od ničesar drugega.
Iz tega vzroka se ne sme ameriškega ladjedelnega programa o-mjiti na par lesenih ladij. Ti tri-tisočtonski čolni niso nikaki posredovalci trgovine v mirnem času. Za prekmorska potovanja so premajhni in veliko prstornine se mora porabiti za kurivo. Zavarovalne pristojbine tako glede ladijskega telesa kot glede tovora pa bodo tako gromne, da se jih bo ustrašil vsak pošiljatelj.
Mi potrebujemo predvsem enakomerno zgrajene jeklene parnike od štiri do osemtisoč ton. ki bodo glede smotrenosti in izrabe prostora to. kar so v stavbinstvu nebotičniki.
Gradilci parnikov obračajo vedno več pozornosti na te standardizirane. jeklene parnike. Ladjedel-ni odsek pa si mora zagotoviti pomoč izdelovalcev jekla v deželi ter sploh podjetnih mož kot so bili o-ni, -ki so zgradili Gary v enem letu ; mož, ki so zgradili Great Northern železnico preko kontinenta s hitrostjo desetih milj na dan; mož, ki so razvili v tej vojni Bethlehem Steel družbo v največjo oboroževalno in municijsko napravo sveta.
Dežela se še ne zaveda popolnoma dejstva, da je grajenje parnikov m ladij prva in največja naloga. ki jo moramo izvršiti. Od grajenja ladij je odvisna zmaga ali poraz v tej vojni. Od njega pa je tudi odvisna naša cela trgovska bodočnost.
Na tisoče jeklenih parnikov! Tc je vse kar potrebuje Amerika sedaj.
Slovani v Avstriji.
I)a Avstrija hoče slovenski ži-velj popolnoma zatreti. je sedaj popolnoma jasno. Izdala je namreč naredbo, da se mora nemščina rabiti v vseh državnih, deželnih, občinskih in verskih uradih, kot ob čevalni jezik. Da ne bo mogoče kdo mislil, da to ni resnica, na svedoči sledeča naredba. katero je izcfai avstrijski cesar:
**Mi. Karol I. (IV.) po milost: božji cesar avstrijski, kralj ogrski hrvatski, slavonski, dalmatinski in kralj češki, nadvojvoda zgornje in nižje Avstrije, kralj jeruzalemski. pokneženi grof Moravske in Istre, vojvoda Bukovine. itd. itd
Kje je iu o j brat ANDREJ TEK A-VEC? Rojen je pri Sv. Vida pri C'irkniei na Notranjskem. Cital sem v tem listu o nesreči v Hastings. Colo., in med mrtvimi je bil eden z istim imenom. Bog daj, da ne bil on. Ako čita te vrstice, ga prosim, da se mi javi. ali pa njegova žena Marija, ali kdo izmed naj mi bi agovoli naznaniti, posebno njegovi prijatelji. — Frank Te-kavee. R. F D. 10. Cheat Haven. Pa	(14-10—5 j
VABILO na
VELIKO PLESNO in
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi
Našim milim podanikom in vsem društvo -Jutranja Zarja štev. _L>
narodom: Objavljeno tem potom da se uvede v vseh uradih države. deželnih občinskih in farnih nemški jezik kot splošno službeni za vse ozemlje, katero je pod našo močno roko iu upravo. Od dneva razglasitve te na red be
v Meadow Lands, Pa., dne 30. maja (Decoration Day).
Pričetek točno ob 2. uri pop. Vstopnima za moške $1.25, damo ao vstopnine proste K»-r je to naša prva veselica v tem letu. zato prosimo vsa *osed-
razglasitve tc naredbe je strogo Tem u<Tu- zato prosimo vsa sosed-prepovedano raba vsakega druge-'nJa društva ter posamezne rojake
ga jezika. Naše oblasti morajo natanko paziti, da se ta naredba srrc^-go izpolnjuje, katera velja za vse podanike brez razlike in v slučaju da kdo ne izpolnjuje te naredbe se mora strogo kaznovati. Izdane na Dunaj, v naši cesarski prestol niči, 5. marca 1917. Karol I. (IV.)
Dosti se je že pisalo o avstrijski vladi kot o najbolj tiranski napram slovanskim narodom, da je že skoro neumestno to ponavljati Vsak si sam lahko misli, da je avstrijska vlada šla za 100 let nazaj V resnici bo Avstrija zadnja na svetu!
"KRISTUS".
V "Chriterion Theatre" v New Vorku kažejo kinematografske sikei z življenja našega Odreše-nika. Več mesecev zaporedoma so jih kazali v Rimu, Florenci. Parizu, Madridru in Barceloni. Videlo jih je na stotisoče ljudi.
"Kristus" je kinematografska dramatizacija pesmi slavnega ita-ljanskega pesnika Salvatoria.
T dramo so najprej igrali v Va-•vkanu. Pri tej priliki je bilo navzočih razen duhovnikov in raznih cerkvenih dostojanstvenikov tudi sedemnajst kardinalov.
Vsi. ki so videli dramo, pravijo, da je neprekosljiva ter da se ne more žnio primerjati nobena drama iste vrste.	l.ja.i
Igrajo najboljši igralci. Med predstavo svira orkester, se-stoječ iz godbenikov Metropolitan Opera House.
Vsakemu bo žal. kdor bo zamudil to ugodno priliko.
Dražba.
Poštni mojster Patten naznanja, da se bo vršila v newyorškem pošnem poslopju na 31. cesti in 8. Ave. v sredo, dne 16. maja ob deseti uri dopoldne javna dražba o-nih predemfcvv. katerih ni mogla poštna oblair "zročiti naslovnikom
Predmeti u,odo na ogled v pon-deljek in torek med deseto uro dopoldne in 4. uro popoldne v sobi! 22-M.
in rojakinje, da se te naše veselice polnoštevilno vdeleže.
Torej na veselo svid»*!*je dne 30. maja.
Z bratskim pozdravom
Anton Posega, tajnik.
2x 12&ir>—5>
KRISTUS.
Krasne premikajoče slike o življenju Kristovem. ki so bile prirojene v Sveti deželi. Zdaj se kažejo v Rimu. Parizu iu Madridu, kjer je bilo že nad 1000 predstav. Potrjene so od vodstva katoliške cerkve v Rimu in New Yorku Posebno dobra godba Orkester, izbrana iz Metropolitan Opera House in Philharmonic Symphony.
CRITERION THEATRE.
Broadway & 44. St., New York. Dvakrat na dan. vštevši ob myle-ljnh. 2.20 popoldne. 8.20 zve"-er.
Matinee-. 2-V do £1.00.
Zvečer: 50<f do *2.00.
(7—.") v d)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnitu srcem naznanjamo, da je dne 30. aprila umrl naš priljubljeni :-in oz. brat
STANISLAV BROLIH, rojen dne 0. novembra l'»12.
Ilvafa vsem. ki no se vdele/ih pogreba, najlepša hvala pa spe.i Zavili k. ki nas j«' prišla vedno obisl ati v žalostnih dneh.
Žalujoči ostali: Frank i i Marija Brolih, -^t:*ri-i.
Frank, brat.
Annie in Sylva, sestri.
Pullman. 111.
(
POZOR ČITATEUT1
HIPN0TIZEM
r Cena knjigi je s poštnino 35c. j SLOVENSKA KNJIGARNA
P. o. Box 1611, New York. N. Y.
iMs n može
Dftbra
plft-
N Y,
PRIPOROČILO
Kojakom po državi Pennsylva-niji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
FRANK MEH, ki je poobUween pobirati naročnino za Glas Naroda".
Cenjenim rojakom toplo priporočamo in prosimo, ada mu sredo na roke.
(Jprtvniifro Gtat Narod«,
Pozor! Slovenci v Chicago in okolici!
Slovenski tamburaški in pevski zbor "Lira"
CHICAGO, ILLINOIS
uljudno vabi ^se cenjene rojake na svoj
drugi veliki KONCERT
v nedeljo, 20. maja 1917
v "Bohemian American" dvorani,
18. cesta, med Bine Island Ave. in Laflin St.
Začetek točno ob 2. uri popoldne. Vstopnina 50c. in 35c.
Ker vemo, da bo naš obširni spored zadovoljil vse cenjene obiskovalce, pričakujemo mnogobrojne udeležbe.
NA SPOREDU BO:
1.	Podpredsednik Solv. tamb. in pev. zbora "Lira"' pozdravi občinstvo.
1. "Sirota", pesem poje................ moški zbor.
v. 'Izza valova".....................tamburanje.
4.	''Dve ntvi''....................ženski samospev.
5.	"Vzdih pomladi" .......................... plps
6.	"Atlantski odmevi", pesem, prvič na slovenskem
odru v Ameriki;..........moški in ženski zbor.
7.	"Poljub", pesem.................ženski samospev
b. "Svoboda", pesem....................moški zbor
9. "San"..............................tamburanjo
10.	"Slovo"..................moški samospev (bas)
11.	"Zamoree". šaljiv prizor v 1 dej.
12.	"The Star Spangled Banner"..........mešani zbor
13.	Prosta zabava in ples.
Is pri jasnosti sodelujejo tudi druga pevska društva. Natančne ji spored se objavi kasneje. K mnogobrojni udeležbi vabi
"ODBOR".
r
GLAS NARODA. . U. MAJA 1917
■ HOT
[5) :
a m m x o
psip« iruitvo
m
m
sviti Bvbn

M HDomun DxtAYi mini
■edei: FOREST CITY, PA.
iMi v Mm r«
GLAVNI URADNIKI (
F. B. T1DCH1E, «74 AJ^uj Ave,' Bock Sprla««, Wr«.
rodpradMdalk: JAKOB DOLENC, box 18L Bronih too. P« Tsjsi* s rKANK PAVLOV&Č, box 647, lorat aty, Pa. PwMtol tajnik: AVGUST GOSTiSA, box 810, Ton* Oity, p*. aUa*Bjnlk: JOSIP MABINClč. 5806 St Clalr At«u, ClaralaikL Obla
Pomotoi blagajnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2, box 1114 Bridgeport, Ofcia,
NADZOKN1 ODBOBl
nad«, odbora: JOSIP PETERNELL. box 06. WlUock. Pa. L nadzornik JERNEJ HAFNER. Ik* «5, Burdijie Pa L aadaormlk: IVAN OROfiELJ, 886 K 137U» St, ClaraluC, Okli,
POROTNI ODBOR:
porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R MlaeraL xIWfc
:	TEBOpClC- * ' D No. 8, oox i£, Fort St/Sfc
■. »aretalk: JOSIP GOLOB, 181« So. 14 th St.. Sprlagftold. IU,
VRHOVNI ZDRAVNIK t Dt. JOSIP V. •RAHRK, 641 R Ohio St. Plttaborgk. Pa,
"•LAS NARODA", U Oortlmadt St., Raw Tor«, M, X,
nih razmerah umestna. Njegov novi nastop je sprva nekoliko presenetil gospoda in gospo Meroul, ki sta bila eelo zunaj na deželi vedno resna m dostojna kakor da ju je utrdil pridevek. ki je stal pred njim ima imenoma, v posebni dostojnnstvenosti eelo kar se t Lee intimnosti.
bi s<- hranil, mu je iztrgal oba lista in ju zagnal skozi okno. Nato je potisnil jako važno "pravico" v roke gospe Meroul. pomolil so-produ "Voltaire-j a'' in se je spustil v fottdj da bi pognubil zopet svojega * * Intransigent«." \
Iz vljudnosti sta mo/. in žena i delala spočetka, kakor da citata,!
Zdravje moč
a
Po zajtrku so se odpravili da nato sta mu vrnila republikanska

bi si ogledali pristavo; Pariza n je spravljal v zadrego spoštova
lista, ki sta se ju dotaknila samo s skrajnim koncem prstov, nazaj,
nja polne kmete s prijateljskim1 kakor da sta zastrupljena
glasom svoje besede.
Zvečer je obedoval v hisi t ud: kura-t, velik, debel kurat, stab n
Tedaj se je začel smejati in j* izjavil:
— Osem dni take hrane in pri
Oanjeoa droitva, odroma nJLb uradniki ao oaprofleol poHUatl raa fla. direktno n« glarnaca tajnika In nikakor drugega. Denar na j aa pa £ RUa edino pmUm potoia. ekapraanlh aH bančnlb denarnih nakrmit tfkl
^tom. prlratnlh	"	: Frank Pavlova* Parman
t Minora National Rank, Poraat City, Pa.
V alnfiajo, da opaaljo drngtrenl tajniki pri poroflllb glavnega tajnika ■ PomanjkljlToatl, naj to nenndoma naananljo urada dar talnlkn. a> "MW napako popraviti.
Prijatelj Jožef.
Spisal Guy de Maupassant.
t oz i
vso /.uno sta str v p< »znata. Kakor 2*1 a ob odhodu Z ta so na>Ia zopet
Parata vedno, gimnst-nckesra
postara
»nt j m« ■ta n* zije ii
vefera zunaj v svetu, ma in -iva, txl«»?i *ainei\ drn^i fženjeo.
G'ksjmkI Meroul je stanoval sest ine^tvev v Pari/.u m drugih Šest v svojem sratliču Toubenille.
Porodil s«; jr s hčerko erajsk "rs gospoda v okoliei in j«- /ivel mirno. nemoteno /.ivljtmje v i>rezde-ljuVloveka, ki nima nikaVega o-pravihi. Mirnega temperamenta iu miroljubnega duha, brca smele duhovitosti in brez vstajni?ke upornosti, je tratil čas tem. <111 .je to/.il naiiinnna po preteklosti, j
m seda
i
kajti jim- ni tednejse *>d inlad«r*t-iid. vezi, obnovljenih v zreli dobi.
Jn/f Mouradour je zasmehoval »'» moža imenoval ju je *lju-'*i j želviei" ter včasih se je iazvnt'1 v zvonkih deklamaeijah proti predsodkov polnim nazad-njakoin in proti vsem podedovani m izročilom.
K . je tako le grmel val njegove demokratske zgovornosti, je / k ciiska. dvojica boet-ts-noeos molčala i/, vljudnosti in takt nosil
nedeljski gost. ki je bil izjemoma dobim vaju za svoje ideje povabljen ti-di ta dan novodošle-;, Po osmih dnevih je v resnici h-eu na čast.	gospodoval v hiši.
Ko ga je Jožef opazil, se je na-i Zaprl je vrata diuiovniku, ki &ra nirdnil. nato ga je gledal z začu-!je ??ospa Meroul obiskovala skri-deaijem kakor rtxlko bitje poseb-jvaj; prepo\edal je vhod v njun ne pasme, ki gabili videl še nikoli j grragic "(ralcir' in "Rogu", ki ju tako od blizu. Tekom obeda je je donašal skrivoma služabnik iz pripovedoval proste anekdote, ki!poštne pisarne hi ki ».ta ju skrila bi bile pač dovoljene v intimno-, pod blazino kaampeja, če je \-sto-sti. ki pa so se zdele Meroulovira !pil on; urejal je vse po svoji o-la-v svečenikovi prisotnosti ne vi, vedno očarnjoč, vedno dobro-umestne. On ga ni ogovarjal: ^usen, vessel in vsemogočen tiran. "Gospod abe temveč nakratko j Imeli so priti še drugi prijate-"Goepod" . t'-r je spravljal du lji verni vsczaverodomeesarjevci hovnika v zadrego a filozoiskiin:j Grajska sta smatrala srečanje razinoferivanji o raznih praznove;'-\z Jožefom za nemogoče in ker ni-stvih, nastalih v tej solzni dolini, sta vedela, kaj storiti, sta nazna-Oovoril je:	nila nekega večera Jožefu Moura-
-- Vas Bog, gospod, je izmed i dourju. da morata odpotovati za onilj. ki jih je treba spoštovati, »»'nekaj dni po malem opravilu ter katerih je treba pa tudi d iskat i-. cta ga prosila, naj ostane sam v rati. Moj se imenuje Razum: v [gradu. On se ni čisto nič vznemi-vseh časih je bil na.spro*mk \a-!ril in jo reke!: šega...	-- Prav. meni je že vseeno, ča-
Mcroulova sta se v svojem ob-jkal vaju bom tukaj, dokler lioče-jupu trudila zaokreniti misli vdru-Jta. .Saj sem vama rekel: med nri-Igo smer.	jatelji ni treba okolišev. Vraga.
Duhovnik je poslovil precej, prav imata, da gresta j>o svoiih i zgodaj.	opravkiJr Jaz vama ne zamerim.
Tedaj je rekel gospt>d Me.roni: nasprotno: to me šele sprijazni z
-- Morebiti si šel pred tem dr 'vama. Le pojdita, prijatelja jaz • hovnikom nekoliko predaleč. vuju -počakam.
1"oda Jožef j« vskliknil takoj Gospod in gosp Meroul
—	Ta je lepa! Jat: naj bi se že- drugo jutro odpotovala, iiirjti pred takim-le farjetu! Si-*er, Jcžef ju čaka. ]>a vedi, <la mi napraviš veliko' uslugo, ako mi ne naprtiš veined obedom tesu poštenjakoviČ;;! Vidva ga vabita za^e. kolikor hočeta. v nedeljo in v delavnik, da postrežeta z njLn tudi prijateljem, to j»- malo preveč, saperli-I>opet!
—	Tcxla, dragi moj. njegov zn:i- j čaj svetosti...
Jožef Monradour ga je prek i-! nil:
—	■ I>a. d», žt* veni, treba je ri»v-;|wati 7. njioi kakor :s evetličkariea-i
HAXNAKILO.
Cenjenim rojakom v Wiseonsinu naznanjamo, d* jih bo v kratkem
obiskal nai aaatopnik
nato je s prog skusal napeljati; n»i! Poznamo to. prijatelj' Ko bo-_'o\orieo \ di*ugo smer, da bi <?o do ti ljudje spo«tovaU moje prepričanje. bom tudi jaz njihovo!
jf
kako ne ^porekli. Jožefa Moura dourja je bila sama iskrenost.
1'risi o je poletje Meroulovim sti dan. največje veselje, vabiti!
?o S'
stvar končala za ti-
'm. i . . , . r,- j m .....r-.-,. v.il ( ; , + i-	•	Ko je stolna madame 3lenml
oj..i,o\ji	m napra.,- ^eua-	s\OJe prijatelje na svoje posestvo j • ♦	• i
losti t, i i><.' i i v I iii n,, anii'r, ,ii t» i	-	. jdrufito jutro v svoi salon, je za
1 11 1 1 " iJ,u v,llo-M	' otjil>ev ille. IIilo je to nrjsrčno 11 i , i	• ■ . • i- * . •
• ni. k, , >sala ..-i „,,„i	Mravo v.-seljc. veselje lobrih Hu i^"'",	^ , V' v'T'
» V-aMl "ali ....... v /aal, '»ll»'-	,lij in posest.uk,,v » «	f.H,r T mnukm a: Vel-
.' ... s.«la.anja-	i!„,	............ L..__-.= ita»e' Francoska republika n.
soglaša nja —• Moj |V>g,
živimo!
Gof«pa Meru ■'•isto podobna kor da sta bije le k ust m treba spustov, tu kralja.
hi	ju je ljubi
vala iz viepi srea, nt ptmakira p o udanostjo, dob t ih si irk in zato
d kakšne
jim povabljeneem so sli nasproti bližaije postaje in so jih spre-|mili do voza. poveličevali so svoj il j« ona uiustveno kraj. njegovo ;-odovitnost, dobre svojemu luožu, ka- • e<*ste v svojem okrožju, snago t iii »Mra Vetlebi kmetkških hiš. tolsto govedo, ki L'a izročila, da je se je paslo p<( polju, vse. kar se ti najprej papeža
Janko Flsikti
ki je pooblaščen sprejemati naro4-
iala. pdov t nski
/
bre/ «
stani.
Ko kem ] M our j
-•anja kajti ljubi Ki
videl o od obzorja.
Opozorili so go«ta, kako uprav a m spošto-j izljomo peketa njihov konj, ee se da bi ju po-1 pomisli, da mora delati dobršen letom. > po- <1,-1 leta na pr.Iju. in s pravo bo-z l.uilkob« j azili jo so pričakovali, kako se izrazi prišlee o njihovi pristavi, občutljivi za vsako najmanjšo bese-j do, hvaležni za vsako Se tako n»>-j» iji sjhxi il roul na ne jznatno priznanje, levi zopet se?**«! z Jožefom dourjem, aivojkai starim toil, je občutil v.sled tega sn; globoko in naivno radost.
Pravica.
l»aš tedaj se je pojavil na or j- j gu Jožef Mouradour, vedno v mo amo w "Q1m Naroda" in iedajati dri opravi, črtajoč pazljivo list tx)*adevna potrdila.
ichkobr jrtšfV. Hila ja je tožila ne pre
)ji uiladonLi sta .m* jako
a.
SV«
ušlo iiačudila spre-povzročila leta na k i. sta se izprašala stanju i u žit ju. liHir, ki je bil dobil postal vrhovni m do nta če m kraju. >je>n prostem olm;t>uoju je •i! prosto in brez prikriva-.nako svojo misel je povedal > s popolno brezobzirnostjo. ' republikanec izmed one pa-dobrodiišnih • ^publikan-ev,
iu. ki so j U Ut post i »daebojnei; ief M o uri iu jugu, j lik v svoj
opravi,
Iutrjuisigeiit, ter je vskliknil:
— Tu noti*a -stoji famozen ela nek Rocheforta. To vam ie m:in-«le^e. kakor se tiče ■
Citai ji je na ari as. povdarjal posamezna mesta in zašel v tako navdušenje, da ni opazil, kdaj je vstopil njegov prijatelj.
Gospod Meroul je držal v roki '"Gajea" zase m "liog" za svojo ženo.
Plamerieca proza inojsti-skega pisatelja, ki je napadal vlado, de-
Upati ja, da mu bodo ill rojaki 3 vsek osi-Hh na roko
Uradniltro.
Jožef Mouradour je bil povab-i klamovaoa z zanosom, je odme-Ijen m j<> naznanil svoj prihod. 1 vala po mirnem salonu, stresala Mož in Žona sta prišla k vlaku, je stare zavese z ravnimi gubami v-a sr«*čna. sta SMiiela zopet en- zdelo se je, da onečaeeuje zidove,
i j»m ost a v
je bi 1 in k
zobzi a red«
Pi
lost mrjvwj v svojem p« go vanju za neodvisnost lo do brutalnosti.
i šel je v hišo s»vojetfa prija-in raili ."-voje lalikotne pri-■sti j«- kil kmalu silno pri-imstlit' svojuu nap red nazorom, (kapa Meroul kala -
Kakšna nesre-af Tak izbo-Hovck!
M«-roul je rekel svoje-ru s prejiričerr Imm in aaoui»
rodooiti, koza našo da
krat sprejemati goste v svoje sta velike biazinaste fotelje resno nov al, je.	j pohištvo, ki je stalo že celo sto-
Kakorbitro ju je Jožef Moura-I let je na istem mestu, s točo pre-d«uir opazil, je skoi-il iz kiipeja j kuouških. predi-znih. zasmehoval-z živahnostjo, ki je povečala nju- rJh in tolovajskih besed, no /adovoljnost.	Mož in ženn. on pokonei. ona
Stisnil jima je roKe. ju blagro na stoliei, sta posluša-la z zaeade val in ju obsipal s pokloni
<*eto pot je bil naravnost diven. Čudil se je visokim "drevesom, o-bilniin žetvam in k on je v i hitrosti Ko je postavil nogo na grajski r>ra<?, mu je rekel gosptnl Meroui z nekam prijateljsko slovesnostjo:
- 7A» j si 'tonia. Jožef Mouradour je odvrni!: Hvala, dragi, to bom vpošte-val. Sieer ju* itak ne poznam ob
•s k
njem. tiiko škandalizovana. da se nista niti ganila.
Mouradour jima je zaklal na proti zadnji stasek kakor kak u-meten soj>ek. itato je izjavil zmagoslavno:
— He? To je zasoljeno kaj® Toda hkratu je ojiazil oba lista, ki jn je imel njegov prijatelj, in jo o 1 »stal sam kakor okamenel od začudenja.
Nato je stopil z velikimi koi-aki
Dr. KOLER,
638 Pen Ave., Pittsburgh' Pa.
Dr. Kota* K aa|atar«j61 alo-▼•nakl tdriTnlk.
ipxitatit
▼ pittabunrSM, U Ima llletno arakao v adrav-llenju tAjnlS mo Iklh bolesnl. Slfllla »U aa-
,	ki ga H laamel dr. pro^MrSefc
pa Imat* mozolj« ali mahurika po U-~ a^ta-ispaSanto Iu, boMlna r pridite tn Isilatli vam bo kri.
n* fiagu, a«r te oolemen nule««
Isgubo aamana nenaravnim potom, aaraylm y_ par Snah, kapavae ali trt-par In tadl rum druse poaledlce, ki na-
-----radi tarabUlranJa aame«a aaba.
«rrL kt rodi U mehurje, oa-▼ kratkem ten, Bjdrocelo aB tavta v M wu ta aleer brea
tebarja. ki __
__ v krtta ta brbta'ia vtaik tadl
Prt apaieapja roda, oadrarlm a corla-foatn.
aelaaBl. ki naatajejo vated seeiate kr«l Mfartat ▼ kratkem Caaa to d potreb-
POZOR ROJAKI
zirov. če živini pri prijateljih. Jaz|proti njemu in ga je vprašal v razumem trostoljubnost sjtm>: jeznem gl-asu:
■ — Kaj hočeš s temi papirji? I X ito jo šel v svojo sol.o, da bi Gospod Meroul se je nekoliko! -e preoblekel v kmeta, kakor je obotavljal iti je odgovoril:
rekel, in *** Jt> vrnil ves v modro-platneni opravi s čolnarskim klobukom na plavi, v čevljih od m
— To niki
Tvoji
so.
pat
•asniki
moji
Ti se pač j
Odi
»laaa. kaka* tod
ZASTONil
Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju.
moiiofu	v čisto pariški -rlu j norčuje« 13 menoj r Napravi mi u-|
maski domač t obleki. Zdelo se ie 'slusco, pa črtaj moje liste, ki ti ne-
da je posta! tudi bolj dostopom, priprost, iom'ac, ker s^ je s poljsko obleko odel hkratu tudi s neko br*zski4moetjo in neprtsilje
koliko očistijo niish, in kar tvojili tiee. .. ovo, kaj napravim ž njimi...
1« predno je mogel 1 goftoljub misliti
Ma tara kiua in nate
IMar W male edrvlle brea-laatrta. Plute takeiae
kal-
trn tate 1S17
Ta knjižica pove enostavno, kako si- nx-ka-tere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozcJji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, aemeno-tok, mehurne in ledvično teškoče, nialezZijive in dru^c moške ter ženske bolezni na spolno-nrioarnih organih, vspešno zdravijo pri vat m > doma in z mf.jhnmii stroški!
Pove tudi o našem, vspesnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolč niča, zapeka, zlatr. rila, revmatizem, katar, n?duha in slLČne teškoče.
ALI TRPITE J' /
na katerem izmej slede?i"h simptomov: botpčine v križ«, bolečino v zcriTkUi vobol, izguba apetita, ki.4obu v želotlcu, povraCaaje hrane, bljuvanj-? iulčno
"•p"« — »impiomi so zuaaoonjt', uu v
bujeie zdravniških nasvetov in pomoči.
Xaša brezplačna knjižica vam pove dejstva glcGe U b simptcrJOv in teškoč-povo vam tudi o naScm zdruWjen.iu, ki pomaga moSk im do zdxavia m^
svežosti, da so zopet možje.	--------...... «	zt-favja, moti m
Pošlflte ta kupon še; danes.
DR- J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000 Madiaou A Clinton St... Chicago I|<
,a1111 tak°j Va5° 2<5faral5k0 ^co popolnoma
Stev. in ulica ali Box No. .-.......
Država

POZOR, ROJAKI!
Na prodaj je SO akrov obsega-! j joea farma blizo Navlor. Mo. 32" ;ta akrov je nanovo izčišeenik. ostalo gozd ter vse z žico ograjeno. Na
farmi je hiša s tremi sobami, vod-;	j - rf
njak iu hlev ter je oddaljena le 3L__ ' '
POTREBUJEM
slo gozdarjev. Sloveiieev ali j i Hrvatov. Pla«"a jt- po .^.'i na dese*; ur. Pridite ali pa pišite na: Frank Zalar.
Hortori. W. V a.
milje od železniške postaje m 10;Kje Je MILl: ŠASIC' Prej je bi-1 minut do .sole. Proda se po 225ki i ..	m ti__* •
minut do šole. Proda se po 3S5ki ceni in tudi na izplačila. Nstanč-i neja pojasnila daje lastnik :
Frank Zvonut. r>:.12:{ Reher PI.. St. I.ouk AloJ
Rad l>i izvedel za naslov svojerra i prijatelja JOSIPA POTEPANJ podomaee Goršec v. Male Bukovce na Notranjskem. C'e kdo ve. prosim, d;i mi naznani, ali naj se pa sam ogla«i. — John ZIosel. Box 58, Piekena. \V. Va. | (12-15—5)
val v Chieagi. Ili. I>oma je iz sela Kurili, občina liovie. kotar Topuska. zagrebška Županija. Iščem ga jaz. njegov bi-at, ter mu naznanjam, da se uakajam v italijanskem ujetništvu. Prosim ga. da mi piše. Cenjene brato Slovence, kateri vedo kaj u njem. prosim, da »ra opozore
na ta o?rlas. Stanko SašJv.' guerra. Aquila. 1(11-14—5'
naslov je:
Moj prigioniero di Abruzzi. luili.i.
Kada bi izvedela za naslov AN* TON I JE LADlO. oniožene K, sevič. Doma je t/. liaC-ie pri Po« I gradu na Primorskem. Prosi mi jo, da se mi javi. kei slisu' » sem žalostno v^st in bi rada i' v«-dt?!a w podrobnosti o njej Mrs. Mary Ladi', omožeiia K:v-sevič. Box L'f>l iiellefontc. Pa. (12-15—5)
liiii.l l)i izvedel za naslov rojak;
K RAX K A KIKKT. Doma je u Mere pri Divači na Krasu. Ne •dolgo nazaj se je nahajal nekje vPotter Co.. P.. Proskni etnv ne rojake. (*-c ktlo ve za iijejfo'. >> bivališče, da jra mi javi. ali naj se pa sam rgl^is:. — Mike Lenarčič.	— 7)1. St.. Pittsburgh. Pa. < 12-15—5 i
VPOSTEVAJTE.
AkO	** nMloT svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.	L
Ako želite prodati posestvo, Kilo, trgovino itd. i Ako želite objaviti krst, leniter, žalostinko itd, J Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe* - 7 V Ako ielite objaviti društvene naznanila

RABITE VSELEJ
L.. -s »2 ■ > ■

C
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kako^ tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljcnejii in naiboli raziirjeni slovanski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane -r. f 1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane ------------------------ _	_. $1.00
Enkratno iskanje delavcev stane_____— r— — $1.00
Enkratno iskanje dela stane...............$0.30
Enkratna objava šenitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane ------------ _	$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane ... ______$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.	i
Z naročilom je potrebfio posla« vsaj tudi denar. Naslovite naj J ~
"GLAS NARODA"
•2 Cortlandt Street,	Hew York, H. T.
Opomba: Rojaki, vpoštevajt*, naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, kateri^ je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svet«-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike vaš nos ti je za vsakeea uri naročilih p* polti.
m

fii . 'J! " ..i '





El
Jugoslovanska
El	:
Katol. Jednota
m
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN;
•LAVNI UBJLDHIKI! ftedeedalk: MIHAEL KOVANSHK, K. F. D- No. I, Ooaemaifk, Fl
Podpredsednik: LOOLS BALANT, Box 106, Pearl Are., Loral*, Ohio.
•Umi tajnik: JOSEPH PI8HLER, Ely, M«"« •Urni blagajnik: GEO. L. BROZICH Ely, Mlnn RUrsjnlk N. S : LOUIS CO8TMLL0. Ballda. Cola.
VtHOVKI ZDRAVNIK: IML JOBHPH V. 6BAHESL 843 last Ohio Street. Plttebnrg*. Fa.
liDzoxmi ]
JOHN OOUZH, Box 106, Ev. Mina
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", Se. Chicago, 10,
JOHN V AEOO A, 512« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa,
poEonraa:
•BO. J. POBBNTA, Bo* 176, Black Diamond, Wask, LEONARD SLABODNTK, Box 480, Ely, Mina. JOHN RUPNTK, Box 24. 8. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
iOBEPH PLAUTZ, Jr, 43*2 — 7th St., Calumet, Mleh.
JOHN MOVERN, 463 Me*iba Ave^ Dolnth, Minn
MAT. POOORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, HL
XDRUttUALWI ODBOR:
BUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Are., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK 8KRABEC, Stk. Tds. Station RFD. Box 17, Denvef,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box SaB. Gilbert, MW
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tndi denarne peSlljatve, naj se poiOjajo na glavnega tajnika Jednote, vee pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov se as hodi odbmlo.
__DrnitvFno rlaailo: "QLA8 NARODA".
GLAS NARODA. 14. MAJA 1917
biz« ler niku I«
Rumena reka,
(Konec.)
.lam tH»ia«'em nekoliko d rosa dam osivelemu povelj; I i«' s pripombo. da ie za
n»m
Vendar olikan kakor je branil tudi on •nt* napitnice: ru* upam s«-! krmilo človeka u e bo okrepčati.
•eno^ti iu /jdo s« i preleteli nje
rov obraz v*»uk Kitajce, prvi hif> pouu.
Bu-ken -W*lo ir tru-li. Tr. ba
To j,- izdalo. —
Moi .v mi prav prijazno zahvali Ve^la močneje zaskri pijejo in ladja pol hitreje jjiba po razburkani mladini.
Dospeli sinu \ pristan iit'«\ E<1» i: volarjev s*t<tj»i v bližnjo gostilno. '/. lončeno eutarieo, polno rakije, *e vrne na ladjo.
Dasi brod&rji žganja š»* niti pokosili ni>i». so jim ve«lu w krepka jie v»'j»ala v vodo. MUel lia 7Sd-nje jim je vJila novih moči v odr* venele ude
Nebo je bil« iie \«*dno pokrito « ^tvimi oblaki. (Vlo predfmldne ni bilo videti solnea	*
Brodniki so >i pripravili juiino. 1'mJen začeli obdelovati vsak svojo skledieo. v kateri ie bilo debelih rezancev kar nakopič< 'no. si » t onudili tudi meni lepo poreijo. Zahvalil sv jim za gostoljubnost.
Kako so jim šli rumeni rvzunei \ slast! Hkledico pri ustih — so rih kar srebali v se. Kadar Kitajec ima, je, da kar debelo jrleda. Kar jc na mizi. ne bine več v kuhinjo. Vse mora v želodec, če je s.- tj.ko preobložen. Zato pa ni nič posebnega. ako po obedu t<*mn ali onemu postane .slabo.
Tak je Kitajec pri mizi.
Ves drugačen je pa pri kozarcu. V tem pctfrledu se mu ne more r ič kitati. Kavi ga .sicer med obedom nekoliko srkne, a preveč redkokdaj. Našega vina iz grozdja ne pozna; najboljša pijača zanj je žganje. ki ga kuha iz neke vrste žita.
Tudi stekh ni kozarec je preprostemu Kitajeu neznana posoda: pije ft d iz porcelanastih skledic, ki niso veliko večje kakor orehove Iu
pine.
Kitajci so vobče jakn trezen na rod
Tudi moji brodarji so ga ne koliko potegnili ter postali zgo-\ornj. Izpraševali so me o domo vini ter o tem in onem. Tudi jaz sem fačcl Lzpraievati.
—	Kcliko let že brodariš po Rumeni reki T
-- Več kot štirideset.
L*pa doba! Kaj navadno voziš T
—	Doli žito, riž. bombaž; navzgor p« in fižol.
—	Ali ee kaj prida zasluži?
—	Toliko, da ae človek mitesio
—	Človek, ki ima valove vedno pred očmi, se jih ne boji.
Odgovor krmilarjev je bil povsem naraven. A vseeno ga podražim
—	Če je to res. zakaj pa ste se danes branili prijeti za vesla?
—	Vode ua.s ni strah. Bojimo j se pa povodnega duha. O grdent
vremenu je bog Rumene reke sla be vulje. Kdor o tem času brodi po vodi. njegovo jezo še bolj raz pali. Takemu predrznežu je pogin gotov. To se je že večkrat pokazalo.
Starcu se je poznalo, da je popolnoma prepričan o resničnosti svoje trditve.
—	Kako se imenuj«* podvodni duh te reke?
—	Ime mu je Te-uan. i — Te-uan. — ponovim re.sno
starcu toli sveto ime. — Ali mi veš I o njem kaj povedati ? j — Vsekako. Dobro se še spominjam. kar mi je o njem večkrat i pravil moj oče.
Starec si natlači pipico. nkreše ogenj ter s tlečo kruzino svržjo. ; — ne z gobo — zapali na vseh po-j tih zvesto tovarišico. Nato prične:
—	Za časa cesarja Kan-slii, iz (dinastije < jing, je živel v Honanu , mogočen mandarin Te-uan. Bil je J desna roka vladarjeva. Cesar mu
je zaupal vse. Nekoč je Te-uan spal nenavadno dolgo. Južina je bila že pripravljena, a 011 še v po-j stelji. Služabnik je bil v skrbeh. Ida jedi ne postanejo. Kar vse na-i enkrat nese v sobo: se bo že zbudil. ko bom postavljal mi mizo, si ; misli. V naglici in ves zamaknjen v okusno južiuo. ne opazi psa. ki je ležal pri postelji.
Spotakne se obenj ter telebne z jnžino vrni na tla. Gospodar se takoj vzbudi ter se ves razi juti ; nad služabnikovo nerodnostjo. Ta i pa ni imel slame v glavi. Ne pomi-V tolikih letih bi bil lahko že šlja se dolgo, ampak hitro pode bogat. Zakaj pa ne štediš? — po- pred svojega gospodarja na kole-iražim nagajivo starca.	na. trči trikrat prav močno z gla-
— Ceinu bi štedil! Saj nimam o vo ob tla ter pravi: trok' — Imel sem čvrstega sina — Velik in močen si. velmož! M-daj bi bil star že trideset let, pa Pod solneem ni tebi enakega! — vo mi ga ugrabili valovi. I^ahko Malo. da nisem oslepel v bliščobi h imel že kopico vnukov, tako pa tvjega obličja, ki se sveti bolj kast m in ostanem brez potomcev, ejikor opoldansko solnce. Videl sem Ja <"	te z žezlom v roki in v obleki, o-
Dobro ,-irm ruzcml starcev biid- krašeni s podobo zmaja! To je vz-ki vztlih. Saj je smrt edinea za Ki rok moje nezgode! ujr.i največja nezgoda, ki ga mo Pri teh besedah se mandarinu re zadeti. Ne zato. ker se morebiti, jezno obličje takoj zjasni. Služab-/anaša v sivih letih ua njegovo nika potolaži, češ. da ni tako sfle pom o«". To j«- postranska stvar. zaradi teh par skledie. a mu stro-A glavna reč. vjiek "vsakega ki i go prepove erhniti kako besedico tajskega verskega naziranja je — o tem, kar je videl, eeščenje prednikov. tisti Kita Zanaprej Te-uan ni imel več jee lahko umrje, ki zapusti lepe miru. Misli, da je on edino pravi število sinov in celo kupico vnu-1 prestolonaslednik, nebeški sin. te kav.	vlsokoleteče misli se ni mogel več
Si.no nerad se loči oče s tega znebiti. Prizadeval si je na vse nasveta. dokler ni preskrbel svojega j čine. da se polasti cesarskega pre->ina z boljšo polovico". Le. obi stola. Delal je, kar se je dalo. — lo moško potomstvo ga tolaži, da j skrivaj in na tihem. Cesar pa je ;»o smrti ne bo pozabljen, ker mu slednjič vendarle zvedel za njego-i« daritev zagotovljena stoletja vo črno kovarstvo. Takoj ga uka-Darovati pa smejo samo moške o že z družino \~red umoriti, trupla s.»b«-. Kdo torej umrje brez sina j pa pometati v Huanho. Toda hudo ah vnuka, ostane zapuščen revež maščevanje ni izostalo. Umorjeni m vselej.	Te-uan ni več zapustil reke. Začei
, Po južini so vesla zopet krepke ie v njej oblastno gospodariti. — poganjala ladjo naprej. Nastala je Prej kakor kristal čisto vodo J* tišina. Stari knuilar se ozre z ve-. popolnoma skalil, pospešil ji tek ščim očesom po obličuem nebesui ter razburil gladino. Od tistega ter pravi bolj sam zase:	časa trga in ruši obrežne nasipe.
Severni veter bo kmalu po-(uničuje polja in vasi. požira Iju-nehal, a jader danes še ne bomo di — vse iz golega sovraštva do 11'zpeli.
— Kdaj. praviš, se je to zgodi-
—	Za cesarja Ilan-shi, iz dinastije Cjing.
—	Torej Huanho prej ni podi . ral nasipov in preplavljal pokra-1 jin? — sem hotel nagajivo vpra-; sati dalje.
Toda kaj bi brez potrebe sprav ( ljal neukega moža v zadrego! i
Cesar Han-shi je vladal v sredi It!, stoletja. Žalostna zgodovina Hu mene reke. k sega vsaj par tisoč let v davne čase nazaj, pa jasne govori, da so imeli Kitajci ž«* od< nekdaj trpeti vsled Rumene re ke. —
Konfucij pripoveduje v svoj: prvi kanonični 2297 pr. Kr
Rad bi izvedel za ANTONA OBRANOVIČ. Doma je iz Su horja pri Kočevju. Pred štirimi leti je bil v Brookljnu, N. Y. Pro«m cenjene rojake, če kdo ve za njegov nasdov, da ga ud naznani, ali irao se pa sani oglasi. — Michael Nagu, Camp 3S Cheat Bridge, W. Va.
Ugodna prilika.

Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA KLUN. Doina je iz Sajovea pri Ribnici, podoma če Tončkov. Pred dvema letoma je hil v Clevelandu. 5., kje se pa zdaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Klun. 97-1 K. ti4 St., Cleveland. Ohio.
'.12-15—5)
Y peprave
HARMONIKE
Mai KaEritMgoU mt4 pomraTljaa pe aajalijlk to trpsine la saaesljlTe.
mmSUIt« nakde poBje, aad li let tukaj t Um peels la se«a| v svoje« lastaen Asm. y peptsisi fatmmm ktaajaka tote vH «re«S harmoalk*. BabljsM ^tmiim k«pa-itm In tmubsss taOI t iiasn. Mi U B la Amtmm.
mm
1911 lasi IM
OGLEJTE SI PARME
V ST. HELENA.
N. C.
St. Helena, N. C., leži v bližini ični knjigi, da je leta velikega mesta Wilmington. N . Rumena reka prepla	tu iniamo še čez sto izC*išče-
vila več pokrajin tja do Jandzc in razoranih farm. Zemlja jc kiana. Dobrih devetdeset let po Obrana najjboljša in razdeljena v zneje je zadela te kraje enaka ne-1 farme po 10 in tudi več akrov sreča.	Tukaj rodi vse. in sicer 3 me&cev
Cesar Ju je dal izkopati več vo f letu- Podnebje je zdravo in pri-dotokov, da odvede neizmerno Jetno> ter nikdar ni prevroče in množino vode proti morju.	ae P'emraz. Dobra pitna voda.
Stari letopisi pripovedujejo, da ^ že preje C^Jiaceuih farm so je povzročil Huanho med leti 60t;Prodaile št- 9, 11, 12, 19 in 44. Tu in 860 pr. Kr. za cesarja Šantun-1	opišemo zopet par farm, ki
gu več groznih povodnji. Najstra-: niso Prodane, hovitejša je bila ona leta 602 pr Farma št. 16. — Izvrstna mala Kri sta za cesarja Ting-uaxi iz via | farma, obsegajoča 10 akrov fine darske hiše Džon. Pri mestu Kai | zemlje. Lepo barvana pfikup fungu je tarat reka zapustila j Uiva hiša. Mala šupa. Na pri-svoj navadni protivzhodni tek tei j i^^m kraju ob glavni cesti, po-jo mahnila skozi Šantung in Cel t postaje. Vsa zemlja je izčišče. naravnost proti Tientsin gu valeč	kakih osem akrov je izora-
svoje mogočne valove v morje	del zasejan in to zetnljo se
tam. kjer teče danes Peilio k:	lahko priporoči Cena
prihaja iz Pekinea.	j	P^a se ^287.50 takoj in
Ko so sedeli vladarji iz dina $172.50 na leto v petih letih, stije lian na kitajskem prestolu Farma Št. 19. — Ta fanfta ob

DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, l
9U PENN Am,	PITTSBURGH, PINNA.
Dr. Boaenthal, ipecialfet Se Cea 20 let Ako Imate tajne bolezni, syphilis, Cankar, kaparlco, Ixgtibo semen«, bolno kri, nervocnoet, želodec, ledlce, mi-■ulji, revmatlzem In drage bolezni, aprafiajte ca nasvet Dr. Roaenthala ln povedal vam bo Ce ate ozdrsvljlvl.
POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zda] Je Caa, da ae zdravite za nizko ceno.
-Dr. Rosenthal zdravi a najboljšimi zdravili, ki Jih dobi Is ffvrop«, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vieb drugih krajev sveta. On leil cdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
oatanovljen v Plttsbnrghn 5ea 20 let.
Uradne are: tedensko od 9. zjutraj do 0. pop. Ob Četrtkih ln sobotah od 0. zjutraj do & zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 8. popoldne. Govori se Slovensko. Ne zdravi po poŠti Izrežlte m obdržite to objavo.
sega 10 akrov, ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazno desetkrat se mu je stožilo po zla pobarvano. Mala šupa, studenec
Huanho zopet ni bil posebno zado voljen s svojo tesno potjo. Vsa.
ti prostosti in planil je srdito če> nasipe ter jih prodrl.
Dolge poti, ki si jo je bil izbral leta 602. pr. Kr. mimo Tientsin-ga. se je Huanho naposled naveli čal. Leta 31. pr. Kr. si je poiskal novo. nekako tisto, ki jo hodi tudi danes. Ta nova smer mu je u-frajala nad dvanajst stoletij.
m mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in so le. 7y2 akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko še izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre far-me. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172 50 vsako leto v pe tih leta.
Farma št. 21.
Deset akrov
tesarja.
Na levem -»brezju zagledamo mal.'KOvalnici podobno poslopje... p ► Bilo ,i» jM>polnoma. zanemarjeno. r;. ► Streha ie bila na nekaterih krajih vdrta. stopnice do'glavnih vrat porušene.
—-Kaj pa ie ona-le stavba ? — To je tempelj Iwrzanstva Ru
mene reke.
no
Zakaj je tako zanemarje- j

Zaupaj, pa vedi komu!
i
Kdo naj popravi? V pra j stijih čas-h je bila tu velika vm prav živahnim pristaniščem. Oiiu .ie skrbela tudi za malikovalnieo. j Pred desetimi leti pa je Huanho j na tem mestu razdrl nasip ter uni-!«-čil vas sprebivalei. Kdo naj torej popravi malikovalnieo?
-	Država- Saj je to pravzaprav njena dolžnost.
-	Res je. Templji ob Rumeui reki se navadno zidajo in vzdržujejo z državnimi stroški. Toda če podere reka nasip v bližini pa-srodt\ se oblast za njo ne briga več. Ako se v bližini malikoval-nice zgodi nesreča, je to znamenje. da bog ne mara bivati v njej. Zakaj bi se denar po nepotrebnem trosil? Namesto da popravi in vzdržuje steno rtfie sezida novo na drugem mestu.
XiUip se mi ne zdi posebno močan. Prej ali slej ga bo voda zopet zrušila. Ali se ljudje, ki so postavili na jezu svoje bajte, ne bo jijo. da jih nekoč odneso deroči valovit
Garantiram, da so moja vina naravna, ker na prodajam dragih kot is najboljšega ohljskeca grozdja doma preiana fina, vsake vrste ta eso« na debelo so sledeče:	<
Delaware in Catawba, slate bar»e______po $1.00 galena
Concord, rdeče barve.......................................po T0c. galona
sa 10 galon posodo računam 91.00, sa 25 galon pa fUO, pri večjih nare-, Hlah Je pe posoda zastonj.
TBOPINJEVRC In OROŽNIK. Garantiran, čist, doma tgan, najboljši, ki sto ga Is kdaj plU velja galona $3.00, $3.50 ln $3.70. Na debelo od 10 galon naprej po $2*5 galona. Naročila prlloftlte denar ell pa money order.
Louis Knaus
nCLBTBGOVlNA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA »••—$f 1$ 8t Ctair Avsn Oevstani, O.
Phone: Oentral 4644 K«
♦ > M M M ♦ M I M > ............. p > >
Seveda jo je udaril tudi v tej;
dolgi dobi večkrat na desno Ln, a„A . .	. _
,	, .. v. _	... i fine zemlje brez poslopij. Kupec
levo. polastivsi se sting bližnjih«i.lu	, - *J. . v
, . . . . ,	lahko rabi sosednje poslopje, do-
vspored tekočih rek.	- __*	' \ .*
^ler si ne zgradi svoje lastne hiše.
1 roti koncu 13. stoletja se je pa, Ves materijal za zgradbo poceni, vedno nezadovoljni Huanho zopet Lgži na severno stran železnice ^-rnil nazaj v svojo staro strugo ; okrog % milje od postaje, cerkve ono namreč, ki vodi od mesta Ka- |in ljudske šole. Vsa zemlja je iz-funtr proti jugo\v.hodu naravnost čiŠčena in polovico izorane. Osta-v morje, ki se po njem imenuje j lo se takoj lahko izorje Cena "Rumeno '.	$500, plača se $125 takoj in pe
Celih 564 let je drvil tod svoje i $75 na leto v petih letih, rjave valove ter neprestano na-d- j Farma st. 276. — Ta farma ob legoval marljivo prebivalstvo ob *ega 11 akrov prav ob progi At-desni in levi	lantic Coast Line železnice in je
Zgodovina torej svedoči, da je! ^^ P<»taje. Vsa zemlja je izči-bil Huanho od pamtiveka skrajno *5cna lesa- Sedanja cena je $700 vihrav in krut stric. Tekom 250C; ?>da nadaljnje se z delom in pri-let je izpremenil vsaj desetkrat f stel° se bo ie strogkc ^	na-
prav znatno svoj tek. Razdalja prave-	četrtino na-
med njegovim nekdanjim južnim praJ !? članek v letnih obrokih iu severnim izlivom v morje meri V E6 ,
v zračni črti nad 900 kilometrov to Enakih farm je na izbere in tuje približno taka daljava kakoi , ™amo mno8°	Warned Dunajem in Milanom na La- , ' k^te.ro »aseljeniki lah-§kem ko JO* dokler ni pnrejeua za j . razprodajo.
Izprememba struge pomem ^ Vga zem}jiU& so laft Ur Hugh lej najstrahovitejso povodenj. kis, UacRae & Co. ^ na
jo moremo pomisliti. O taki pn- ^ L. N. Johnston superinten Liki izgine vsele.i vec tisoč vasi m dent> kateri d -e naaeijencem mest z zemeljskega površja ter po ^^ in jim je v omo5
cinejo milijoni človeških bitij. — ^_« - ,
Nikjer na svetu niso ljudje tako Jn ^TJ^ k^h agentov
gosto naseljeni kakor v šantun- j ^ £\°Jndl.ne špekulantov
J za katere ni prostora v tem kra
ju. Namen družbe je, da se vsak
: sam prepriča in patetm šele kupi
Družba noče Špekulantov, ampak
1 le pridne naseljence, ki ti hočejo
j z delom vstanoviti svoj dom in ne
pa z mešetarijo. Take potrebnje
iaSe draltve namenjene kapi ti kandaza, biuts
kape lttL, ali pa kadar potrsbnjoto ar«, verUJee, prlveatt Itd, m kopita prej nikjer, da tudi nas aa em rsrzsats. DnaAssM Tns 1« la. pn si bedato prihranili dolarja.
466 Gkestnnl li,
IVAM PAJK ft
CO.,
CONXMAUOH, P 4u
ggiaigigiiiignifi^^
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
[SLOVENICi [PUBLISHING CO.
;*2^CORTLANDT ST. NSW YORK, N, Y
glBiaiaiaJBIBIBIBIiSli^^ POUČNE KNJIGB:
tru in njemu sosednih pokrajinah
nMMIMKMII
J; 1 mo, pa nobenih drujrih, ker za i zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi in tretji torek v me seen je znižana cena za vožnjo iz Washingtona. D. C., do St. Hele na, N. C., in stane ie $11.10 za isem in tja, V slučaju, da se odlo čite za obisk na farme in želite j kaka nadaljna pojasnila, nam pi Ste in mi vam bomo dragevolje ! pojasnili, kar boste želeli.
North American Farms Assn.
(Iftc.)
} 17 Battery PL. Hew York. M, Y
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Hotary Pnblic) ▼ OREATEB HEW TORKU
ANTON BURGAR
•S OORTLAMD STREET, MEW TORS, H. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške proeaje la daj« potreba« nasvete t vseh vojaikih sadevah. Bojakom, ki šele dobiti immtiki driavljaaaki papir, daje potrebne intontodje ^a-da datuma iskreaaja ali	panika.
Obrnite ee' sattpno na njega, kjer boste totno In eolidna
Dr. LORENZp
Jaz sem edini Slovensko fovo-IreCl Specialist moških bolaznl v S j Pittsburgh n, Pa.
Uradne ure: dnevno od 0. do-I poldne do & ore svefier. V pet-fkm od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo ed 10 dop. do Z pepel. DS.INBNZ,
Almov nenuSkoangleSkl tolma«.
Cerkvena sgodovlna Poljedelstvo Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleSkl ln angl.-alor,
slovar Srednji katekizem Trtna uS ln trtoreJa Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalea Veliki slovensko-anglelkl
tolmaC Venček Castltk
«—.50 f^.TO
F-.00 —.20
»1.50
—.50 f—.40
1—^0 K^.50
12.00
CrrJS
ZABAVNE IN RAZNE DNJOI KNJIGE:
Cesar Jožef
Ev sta ni j a
Doli s orožjem
Hlldegarda
Hnbald pripovedke
Izanaml, mala Japonka
Izidor, pobožni kmet
Iz raznih stanov (pesmice)
Jama nad DobrnSo
Jaromll
Juan Mlseria
Juri baron Vega
Kako vzgaja usoda
Kraljičin nečak
Korejska brata
Maron, krSCanski deček lz Libanona
Na valovita južnega morja Nekaj lz ruske zgodovine O Jetilcl
Oglanlca ali tandoblja ln nedolžnost Pegam In Lambergar Potovanje v Lillpnt Praiki Jndek Preko morja
Preganjanje Indijanskih misijonarjev Princ Ev gen Savojakl Prisega hnronskega glavarja Revolucija na Portagnlakem Repofttev Ribičev aln
Er.30 —.20 1—.50 F-.55 —.20 —.25 —.23 —.20 »—.20 —.20 $1.00 —.25 .-.40 i—.40 =3.40
—.20 —.20 ^.15
t-i.lQ eJS ^-.25 -£G
—.'25 — 40 -—.SO . -25 e^.lA
Rodbinska sreča Sita, mala Hlndostanka Slovenske novele m povesti Socializem
Socijalna demokracija
Stanley v Afriki
Stezosledec •
Timotej ln Filemon
Vjetnlk na galeji
Vojna na Balkana, 18. avea.
Zgodovina c. ln k. peipolka it. 17
s slikami Zlatokopl i Zlatarjev o zlato Življenje na avatr. dvora eU Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllnga)
Sherlock Holmes]
V rakvl kraj bombe Zaklad kupčevalca s sužnji Ena sama kaplja črnila Grob v svetilnika Gospa s kanarskim briljantom Kako so vjeli Jacka razparača Londonski ponarejalci denarja Plemič
RAZGLEDNICBl
NewyorSke a cvetlicami, hnmo-rlstlčne, božične, novoletne la velikonočne komad po ducat po Album mesta Ne« Torka s krasnimi sliksml, mali
ZEMLJEVIDI« Združenih držav mali veliki
Avstro-Itaiijanska vojna mapa Balkanskih držav
—
i—.25 f—.80 --.15
r—.i0
i—.25
—.15 fl.88
-.40 fl 00
«—,T» mu
w-.lg
—.ia — is e^.l« f-.is —M n.11
Evrope
Evrope, vezan . Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming In West Virginia In vseh dragih držav PO
Avstro-Ograke mall
veliki vezan OeU svet
Velika stenska map* U. 8. aa
—.08 — SS
*-».ia
f-.2S f—.18 »—.II
1—.50 8150 »-.21
■H.ZS »-.10
dragi strani pa osli svet	SIJ*
OPOMBA: NaroČilom Je prlloBtl aenarno vrednost, bodisi v gotovini, *MShii MkaantH. ali oettnfh aaaktl PnSratna fe prt ««eb naak Is vraSonae*.
Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini!