Predlog Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 190. člena sta-tuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) sta skupščina občine Ljubljana-Siška na ................ seji zbora združenega dela in ................ seji zbora krajevnih skupnosti in skupščina kulturne skupnosti na ................ seji dne ................................................ sprejeli ODLOK o razglasitvi 14 kmečkih objektov za etnološki spomenik 1. člen S tem odlokom se določijo objekti, ki se razglasijo za etnološki spomenik z navedbo občanov in civilno pravnih oseb, ki imajo lastninsko ali drugo pravico na etnološkem spomeniku (v nadaljnjem besedilu imet-niki) in družbeno pravnih oseb, ki upravljajo z etnolo-škim spomenikom (v nadaljnjem besedilu: imetniki pravice upravljanja), lastnosti, ki utemeljujejo razgla-sitev, varstveni režim ter razvojne usmeritve glede spomenika in njegove neposredne okolice. 2. člen S tem odlokom se razglaša: Kmetija na Sedlu, Šmarna gora za etnološki spome-nik — sooblikovalec kulturne krajine. Nekdanja gostilna je v tesni povezavi s šmarnogor-skim kompleksom in nastankom protiturškega tabora ter predstavlja soodvisno zgodovinsko naselitveno kon-tinuiteto. Zaradi izpostavljene lege se stopnjuje njen lokacijski in oblikovni pomen. Objekt Hraše 15 za etnološki spomenik — fragment. Nadstropna kmečka stavba z dvokapno streho na čop in polkrožno oblikovanim portalom iz zelenega tufa. Objekt Vodice 60 za etnološki spomenik — soobliko-valec kulturne krajine. Nadstropna kmečka stavba izjemne gmote in tlorisa, ki sta plod številnih dozidav od 16. do konca 19. sto-letja. Stavba je bila last kmeta svobodnjaka, kar kaže lokacija kmetije izven strnjenega naselja in ohranjena hišna kronika. Objekt Vodice 85 za etnološki spomenik. Nadstrešna kmečka stavba z značilnim alpskim tlo-risom, ki je v osnovi baročna s spremembami v 19. sto-letju. S svojo lego v uličnem okljuku je nosilec ulične .zazidalne linije najstarejšega dela strnjeno pozidanih Vodic. Stanovanjska hiša Medvode, Cesta komandanta Sta-neta 16, za etnološki spomenik. Nadstrešna stanovanjska stavba z dvokapno streho na čop je pomemben dosežek naše trške arhitekture 19. stoletja. Objekt je istočasno nosilec identitete sta-rejšega dela naselja ter pomemben člen ulične zazidal-ne linije. Objekt Smlednik 41 — župnišče za etnološki spome-nik. Župnišče v Smledniku je ambiciozna podeželska stavba. Nadstropna stavba je pokrita z dvokapnico, ki se na čelnih straneh zaključuje na čop. V »Copf« stilu izoblikovane in neokrnjeno ohranjene fasade izpriču-jejo odmevnost stilne meščanske arhitekture. Stavba ima tudi prostorski pomen, s svojo lokacijo logično za-ključuje naselje, ter kvalitetno dopolnjuje vaški ambi-ent. Objekt Zapoge 20 za etnološki spomenik. Nadstropna kmečka stavba z zamaknjenim tlorisom na dvoriščnem delu fasade. Stavba ima poseben pomen za raziskavo razvojnih stopenj slovenske ljudske arhi-tekture, oblikovanja in členitve v sistemu glavne va-ške ulice. Objekt Osolnik 1 za etnološki spomenik v kulturni krajini. Samotna kmetija (pri Anžič) v neposredni bližini sv. Mohorja na Osolniku. Hiša je izoblikovana kot pri-brežni vrhhlevni tip stavbe. Ceprav je stavba v današ-nji pojavni obliki značilna za 19. stoletje, je njen po-stanek vsekakor starejši. Stavba ima prostorski pomen zaradi lege v pokrajini na izpostavljeni vzpetini, tako v samostojnem vidnem polju kot v sooblikovanju šir-šega prostora skupaj z dominantno cerkvijo na Osol-niku. Objekt Dol pri Medvcdah za etnološki spomenik. Stavba leži na desnem bregu Sore, v neposredni bli-žini vaške cerkve sv. Mihaela. Ambiciozna kmečka hiša je med najkvalitetnejšimi ohranjenimi objekti iz 17. in 18. stoletja z značilnim alpskim tlorisom s tradicional-nim razporedom notranjih prostorov. Zunanjščina je za razliko od slikovite alpske mnogo strožje obliko-vana. Zatrepni deli fasad so gladko opaženi z deskami brez lin, pa tudi leseni »ganki« so povsem enostavni. Stavba ima poseben pomen, saj združuje v sebi vse clemente cd regionalne značilnosti arhitekture, zgodo-vinske izpovednosti, socialne opredeljenosti, do likov-nih in prostorskih kvalitet. Objekt Seničica 29 za etnološki spomenik. Domačija leži v goličavem področju pod Golim trdcm. Stavba je značilna kmečka z arhitektonskimi baročnimi elementi 18. stoletja, je pa tudi primer ene rcdkih stavb, ki v času izrednega razvoja meščanske in kmečke arhitekture ter bivalne kulture ni doživela rasti v širino, ampak le v višino. To je razvidno tudi s čelne fasade, kjer je v pritličju in nadstropju le po dvoje oken. Objekt Goričane 23 za etnološki spomenik. Stavba leži vzporedno z vaško potjo na začetku bre-žine, neposredno ob vstopu v grajski kompleks Gori-čan. Namen zaščite je v ohranitvi skromne, vendar tipološko in sociološko značilne vaške arhitekture. Njen pomen stopnjuje še izrazita lega v prostoru, ki je vidno izpostavljena ter dopolnjena z grajskim kom-plekscrtn nad njo, s katero je prostorsko in vsebinsko povezana v nedeljivo celoto. Objekt Ljubljana-Gunclje 37 za etnološki spomenik. Stavba stoji na najbolj poudarjenem delu starih Guncelj. Je izredno ambiciozno zasnovana in obliko-vana in ena med najbolj kvalitetnimi tovrstnimi ob-jekti v širšem ljubljanskem in slovenskem prostoru. Pomembna je tudi v bogatem stavbnem razvoju, ki se je iz vertikalnih funkcionalnih enot z dodajanjem po-sameznih celic spremenila v horizontalno prostorsko zasnovo, ki predstavlja kvaliteten premik v razvoju stanovske kulture kmeta v 16. in 17. stoletju. Objekt Ljubljana-Gunclje, Gunceljska 45 za etnolo-ški spomenik. Stavba je zgrajena v zazidalnem uličnem nizu starih Guncelj, ki je potekal v strnjeni pozidavi od vaškega križišča pri številki Gunceljska 37 do gozdnega roba. Prostorsko je sicer manj izpostavljena, vendar za ce-lotno dojemanje ambienta nepogrešljiva. Nikoli ni bila nadzidana. Bogata polihromirana in členjena fasada bi dobila še večjo veljavo ob primerni prezentaciji fasad-nih ometov na stavbah v neposredni bližini. Kompleks Vodnikove domačije, Vodnikova 65 za etnološki spomenik. Vcdnikovo domačijo sestavlja kompleks stavb ob Vodnikovi cesti, tik pod Sišenskim hribom. Kompleks stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja dopolnjuje pritlični paviljon, prostor in ambient pa zaključuje pritlična kmečka stavba Vodnikova 61 a. Znotraj ome-njenega prostora je tudi znamenita »kamnita miza« in skupina dreves, sestavljena iz štirih kostanjev in ene lipe. Sama stavba kot celoten kompleks ima več pomenov: v njej se je rcdil leta 1758 prvi slovenski pesnik Valen-tin Vcdnik, na tem mestu se ie manifestirala nova pre-bujena slovenska narodna zavest, v tej stavbi je bil dalj časa sedež šišenske »čitalnice«. Objekt, v katerem je bila gostilna do leta 1930, je značilen primer kmečke arhitekture, po tlorisu alpskega tipa, ki pa z na zunaj vidnimi arhitektonskimi elementi in merskimi razmer-ji prehaja v osrednji slovenski prostor. Okolje pogojuje izjemna lokacija ob cestnem razpotju tik pod Sišen-skim hribom, prav tako pa tudi našteti ohranjeni ob-jekti, ki zagotavljajo predstavitev dovolj avtentičnega prcstora ob Vodnikovi domačiji. 3. člen V drugem členu navedeni etnološki spomeniki stojijo na zemljiščih z navedenimi parcelnimi številkami, in so v lasti oziroma v upravljanju naslednjih imetnikov oziroma imetnikov pravice upravljanja: Zap. Kat. št. občina Zk. vložek St. parcele Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja 1. 2. Tacen Hraše 3. Vodice 4. Vodice 107 278 hiša brez , izmere 162 467/2 stavbišče 268 m2 s hišo 85 931 hiša, dvorišče, 1814 m ' .... hlev vrt 880 m2 65 167 hiša in brez gospod. izmere .'¦•' '¦¦. poslopje last Setina Staneta, Tacen 49 družbena last., pravica uporabe EMONA Ljubljana? TOZD poljedel-stvo-govedoreja Domžale, Levstiko-va 39 last Tavčar Ivanke, Vodice 60 last Kržič Jožeta 85 Zap. Kat. št. občina Zk. vložek St. parcele Kultura Izmera Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja 5. Medvode 357," 29/1 hiša 350 m2 družbena last, stavba kot celota v upravi občine Ljubljana-Siška; last- -•¦¦¦.., •• niki posameznih delov stavbe: De ¦; . ". . Zordo Frančiška, Franca Rozmana "'. ,-.;" - ' 16, Ljubljana, Spasojevič Nada, Go- .: \ . razdova 7, Ljubljana, Spasojevič Jovo, Gorazdova 7, Ljubljana, Tio- ¦-'¦'.< ¦¦ ..-.-' savljevič Tioslav, Pot na Rakovo ¦¦'V¦¦ v 15/h v Ljubljani, Makovec Stefan, ¦ ¦ ¦¦ ¦ Medvode 49, Makovec Sonja, Med- vode 49 6. Smlednik .¦ . ' .. 349'•'. 67 • zgradba brez last rimskokatoliškega župnijstva, .... ... ,..' .',, .. izmere Smlednik 41 7. Zapoge '" '¦¦¦'¦. '. 292 , 536 stavbišče brez last Weis Petra, do 1/2 in Weis Ma- . • . . s hišo izmere rije do 1/2. oba Zapoge 20 ¦ "'-,•¦¦ . ¦ ¦' ¦ ,.. • stavbišče . .... ¦¦¦¦'¦ . ¦ ' '. ¦ ¦ , ' ¦ ¦ '. . ¦ ¦ z gospod. ¦ i- -'¦¦'• ¦"--.' .•¦¦;¦¦ . ¦ • .. poslopjem 8. Studenčnice ;•,'•¦ 47 99^'.'.: hiša, dvor.. brez last Cerman Janeza. Osolnik 3 1 \ 1 ' gospod. posl. izmere 9. Sora \ . ¦ . 51' -.272 stavbišče, 467 m2 last Sušteršič Franca, Dol 5 . "' . ¦."'¦¦-¦¦¦ .• ¦. ¦ •.¦'¦'. ' : :.'.• hiša, ¦.-'¦•'.' .', gospod. posl., • ¦ ¦ '¦•,¦*.¦¦_ ¦ ¦¦'':¦¦.¦ !. -.'¦• dvorišče '.' . 10. Golo brdo ' . 9 ',. 86 stavbišče brez last Zavašnik Andreje. Seničica II ' '¦¦. ; . . s hišo, izmere , - . " ' ' . , , .¦..,. gospod. posl., - - ( • .'¦'. ; ' ~ ¦ .' dvorišče ¦¦"-¦.' ¦ -¦'• 11. Preska " , ] ' 116f 832/1 dvorišče 87 m2 last Babnik Vitoslave. Goričane 23, ..¦¦•¦. "'•".- ' hiša 90 m2 do 2/40, Babnik Jožeta, Cankarjeva ¦.-..';.;' . . zgradba 12 m2 9, Ljubljana, do 3/40, Babnik Mete, ¦¦-•¦¦¦• . , Goričane 23, do 3/40, Babnik Marije, : '¦ ' Goričane 23, do 32/40 12. Stanežiče . 1O2.__ .' 394 hiša 169 m2 last Kopač Antona, Gunceljska 37, '• - ¦'•"¦¦:' gospcd. posl. 42E m2 _Ljubljana, do 1/3, Kopač Stefana, ? ¦ '¦ . dvorišče 672 m2 Gunceljska 37, Ljubljana, do 1/3, ,. ; '. ;' \ '¦ ' ¦'.¦¦¦ hiša 112 m2 Kopač Cirile, Gunceljska 37. Ljub- ' : •¦'','.. Ijana, do 1/3 13. Stanežiče _ ¦'. ¦'' 376. - 386 hiša 115 m2 last Zaletel Marije, Gunceljska 45. ...'•..- "¦',¦' ;,'.¦'''¦ dvorišče 152 m2 Ljubljana, do 4/6, Zaletel Marie-Sil- . -.. ¦' ¦ ¦.- ¦.'-'.'¦.' . ....¦'• gospod. posl. 16 m2 vie, Gunceljska 45, Ljubljana, do . . .. , * : • . '¦. * .• ''• - ' '.. ¦...¦.-..¦ 1/6, Zaletel Dušanke, Gunceljska 45. - ¦ ;' ¦-¦ ¦¦¦ ,' '¦ . . ' ¦• - Ljubljana, do 1/6 14. a Zg. Siška ¦ ¦ 35 821/1 hiša in 2 vse družbena lastnina v upravi ob- ' ' ' '¦- ¦ gospcd. posl. 319 m2 čine Ljubljana-Šiška; eno stanova- .'"..'" .: ~ . .s,' ^ ; dvorišče in nje v hiši last Pogačnik Bogoljuba, .'• ' .: , sadovnjak lHOm2 Prule 11, Ljubljana 14. b Zg. Siška . •'• ' 1771 821/3 stavbišče z 135 m2 zemljišče družbene last. gosp. po- ', ¦ ¦ ¦> go?pod. pnsi. slopje last Pogačnik Bogoljuba. Pru- ¦ . i ¦¦ ¦ . ' . . ¦"'•'.. le 11, Ljubljana 14. c Zg. Siška • .• ' ¦' '. ¦ ,1568 820 stavbišče 132 m2 zemljišče družbena lastnina, stavba "'¦.¦¦ s hišo last Modic Antona, Vrazov trg, ¦¦'.,',. . dvorišče 310 m2 Ljubljana, do 1/2, Serbec Milana, >-..¦•''. ¦¦¦¦'"¦ Sišenska 12, Ljubljana, do 1/4, Ser- ... ¦> '-. '¦ ¦¦.. ¦. ... , . . .. bec Karoline, Sišenska 12, Ljublja- -¦¦ ' : :'"¦.¦' ' ' • - ¦ ¦ " na, do 1/4 14. d Zg. Siška " '¦ - 165»'. 821/2 stavbišče 131 m2 last Vincek Petra, Vodnikova 65. z gospod. Ljubljana. do 1/2, Vincek Dane, Ko- poslopjem gojeva 6, Ljubljana do 1/2 Varstveni režim: — Objekt Smarna gora, kmetija na Sedlu. Ohranja se sedanje stanje z vsemi stavbnimi ele- menti, možna je sanacija in konsolidacija. — Objekt Hraše 45. Varuje se portal v neokrnjeni obliki. ' — Objekt Vodice 85. Varuje se stavbna gmota objekta, značiln:> obliko-vano ostrešje, členitev fasad oziroma arhitektcnski čle-ni kot so portali, okenski okvirji, mreže, značilno obo-kane, lesen profiliran strop ter struktura portalnega ometa. — Objekt Vcdice 60. Objekt se ohranja s sedan.jim stanjem z vsemi arhi-tektonskimi detajli. členitvijo fasad in strukturo fasad-nih ometov. Objekt je možno sanirati in konsolidirati. — Objekt Medvnde. Komandanta Staneta 16. Zunanjščina se ohranja v neokrnjeni obliki z vsemi arhitektonskimi členi in fasadnimi ometi, možne sd adaptacije. ki ne bodo pcsegle v strukturo stavbe in rpremenile fasadnega izgleda. — Objekt Smlednik 41. Neokrnjena se varuje zunanjščina z značilno členit-vijo fasad in strukturo ometnv. ¦ , — Objekt Zapoge 20. Varuje se pričevalne sestavine stavbe — gmota, stre-ha, arhitektonski elementi (portali, okna), struktura fa-sadnega ometa. Možna so konsolidacijska in sanacijska dela. Potrebno je restavrirati fresko sv. Florijana. — Objekt Osolnik 1. Varuje se stavbna gmota objekta, strešni naklon, barva in raster kritine ter struktura fasadnega ometa. Varujejo se arhitektonski detajli kot so portali, okna, mreže in ostali dekor. Okolica objekta mora ostati ne-pozidana. — Objekt Dol pri Medvodah. Objekt se ohranja v svoji neokrnjeni obliki. Dovo-ljena je le sanacija in konsolidacija. — Objekt Seničica 29. Objekt se varuje v svoji izvirni neokrnjeni podobi. Možna je odstranitev kasnejših pozidav in interpolacij. Po potrebi se izvede sanacija, konsolidacija in prezen-tacija. Neposredna okolica objekta je nezazidljiva. , — Objekt Goričane 23. Stavba se varuje v svoji izvirni in neokrnjeni po-dobi. Po potrebi se mora sanirati, konsolidirati. ozi-roma restavrirati. Novogradnja v neposredni okolici ni dovoljena. — Objekt Gunclje. Gunceljska 37. Objekt se varuje v izvirni neokrnjeni podobi, možna je odstranitev kasnejših neustreznih prizidav in inter-polacij. Ce je pntrebno. se objekt sanira. konsolidira nziroma restavrira. — Objekt Gunclje, Gunceljska 45. ;¦¦ ''.' Varuje se stavbna gmota objekta, strešni naklon, oblikovanje napuščev, zagotavlja se ustrezen raster in barva kritine. varujejo se vsi arhitektonski detajli ter freske na fasadah. Prav tako se mora zagotoviti usirez-na struktura ometa. . ¦ — Kompleks Vodnikova domačija.' " Objekt Vodnikova 65. Objekt se varuje v svoji izvirni in neokrnjeni obliki. Dovoljena je sanacija in konsolidacija. — Objekt Vodnikova 63 in 61 a. Varuje se stavbne gmote. višinski gabarit, strešni na-klon, barva in raster kritine. Varujejo se ohranjeni arhitektonski in slikani elementi. Zagotoviti je ustrez-ne fasadne omete. Pri Vodnikovi 65 se zavarujejo na-slednje dendrološke naravne znamenitosti. Za lipo in kostanje velja režim varovanja za dendrološke na-ravne znamenitosti s tem, da so prepovedani posegi, ki bi ogrnzili naravni razvoj dreves. dovoljena je le sana-cija. 5. člen .' Razvojne usmeri*ve: • ¦. '" — Smarna gora, kmetija na Sedlu. ¦'¦-•.. Možno je ohraniti sedanjo funkcijo man.jše kmetijc ali pa vzpostaviti starejšo funkcijo gostilne. — Hiaše 45. funkcija ostaja neizpremenjena. — Vodice 60, ohranja se sedanja tradicionalna na-membnost oziroma funkcija kmetije. — Vodice 85, ohranja se sedanja tradicionalna na-membnost. oziroma funkcija kmetije. — Medvode. cesta Komandanta Staneta 16. ohranja se stanovanjska namembnost prostorov. — Smlednik 41. ohranja se tradicionalna namemb-nost župnišča. — Zapoge 20. ohranja se tradicionalna funkcija kmetije. — Osolnik 1, ohranja se sedanja tradicionalna na-membnost kmetije. — Dol pri Medvodah 5. ' ¦ Za objekt je smiselno, da se ohranja sedanja funk-cija — hlev, s tem da se aktivira tudi stanovan.jski del. bodisi kot bivalni ali razstavni prostor. — Seničica 29. ohranja se sedanja tiadicionalna funkcija kmetije. — Goričane 23. Zaradi ohranitve objekta se ohranja sedanja funkcija. — Ljubljana-Gunclje. Gunceljska 45. Ohranja se sedanja funkcija stnnovanjskega ob.jekta. — Ljubljana, Vodnikova 65. Objekt je saniran in obnovljen z namencm, da se poleg spominske sobe Valentina Vodnika nameni ve-čina prostorov kulturni dejavnosti. Pritlični paviljon se tudi nameni kulturni dejavnosti. 6. člen Pri etnoloških spomenikih je potrebno preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti po odloku opredeljene lastnosti. Za vsak predviden poseg na ob-močju spomenikov morata komite za družbene dejav-nosli in komite za urejanje prostora občine Ljubljana-Siška pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 8. člen Upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve poda predloge za vpis etnoloških spomeniknv v zemljiško knjigo. ' , 9. člen Ta odlok začne veljati H dan p<> nb.javi v Uradnem listu SRS. St.: Ljubljana. dnc Predsednica skupščine občine Ljubljana-Siška Anka Tominšek, dipl. iur. Obrazložitcv Osnutek predlaganega odloka je bil obravnavan ip sprejet na 34. sejji zbora zdmženega dela dne 4. 2. 13H5 in 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1 1985. Na osnutek so bile podane naslednje piipombe: — normativno-pravna komisija: a) osnutek odlnka je treba redakcijsko popraviti — predlagatelj je pripombn pri pripravi predloga cdloka upošteval; b) v 2. členu je potrebno opredeliti in ločiti lastnike ozircma imetnike pravice uporabe in upravljanja — pripomba je upoštevana v 3. členu predloga; c) v 3. členu je potrebno opredeliti kakšen je var-slveni režim I. stopnje — varetveni režimi so opisani za vsak objekt pnse-bej v 4. členu predloga odloka. Zakon o varstvu na-ravne in kulturne dediščine ne predvideva stopenj za-ščite, ki pa jih slrokovna. organizacija uporablja kot interno merilo: d) pri vsakem objektu. ki je v udloku naveden za etnološki spomenik. je potrebno vnesti tudi vložno šte-vilko iz zemljiške knjige, kat. nbčino. številko parcele in kulturo. če je na tej parceli; — pripomba je upnštevana v 3. členu predloga od-lnka; c) potrebno je tudi proučiti termin »etnološki spo-menik« ter ga uskladiti s 16. členom zakona o naravni in kulturni dediščini. V 16. členu zakona o naravni in kulturni dediščini so navedeni nazivi spomenikov, glede na njihove zna-čilne lastnosti. Kcr so predlagani kmečki objekti rezul-lat načina življenja, stavbarstva in domače obrti. jih po navedeni opredelitvi uvrščamo med etnološkc spo-menike. Konfcrcnca dclcgacij št. 50 KIT KZ Mcdvode. Tcmcljna dclcgacija KS Smlednik Temeljna organizacija se ne strinja z odlokom. pred-lagatelj mora predhodno zagotoviti pozitivna soglasja lastnikov objektov. prav tako pa ugotavljamo, da je nekaj nbjektov, ki so predlagani v zadnjem času spre-menilo,podobo in je vprašanje. če so še te vrcdnosti." da se zaščitijo. (Carman Janez. Govejek 4.) Prav tako smo mnenja, da je potrebno z odlokom o razglasitvi objeklov zagotovili tudi sredstva za zuščito oziroma obnnvo. ne glede v čigavi lasti so. V zvezi z 9. točko dnevnega reda za zbor KS je te-meljna delegacija sprejela sklep. da se oskrbnike hiš. ki so v osnutku odloka o razglasitvi etnoloških rpomc-nikov na območju občine Ljubljana-Siška. obvesti n predlcgu, in v kolikor imajo v zvezi s predlogom pri-pombe, naj jih posredujejo SO Ljubljana-Siška — zbnr KS. Zakon o naravni in kulturni dediščini izvaja skup-ščina občine za svoje območje in na osnovi predloga strokovne organizacije sprejema ustrezne odloke. Zakon predpisuje v 10. členu, da morajo imetniki naravne in kulturne dediščine ravnati z njo kot dobri gospodarji in jo ohranjati ali pa jo prepustiti strokovni organizaciji. S tem odlokom torej imetniki niso finančno priza-deti, vendar morajo ob spremembah na objektu le-te izvajati po navodilih strokovne organizacije. Predelave, adaptacije, obzidave itd., pa tudi po ostali zakonodaji niso dovoljene brez dokumentacije in dovoljenj. Posameznim lastnikom oziroma imetnikom pravice upravljanja bomo posredovali delegatsko gradivo s predlogom odloka in pozivom, da pripombe naslovijo na svoje temeljne delegacije in prenesejo zboroma. O predlogu za uvrstitev med etnološke spomenike so bili že obveščeni ob pripravi strokovnega gradiva; po sprejetju pa vsak posameznik prejme odločbo, ki jo izda organ za premoženjsko-pravne zadeve. Izvršni svet je predlog odloka obravnaval na svoji 179. seji dne 20. 5. 1985 in sprejel naslednji sklep: Izvršni svet določa predlog odloka o razglasitvi 14 kmečkih objektov za etnološki spomenik in ga posre-duje skupščini občine in skupščini kulturne skupnosti v obravnavo in sprejem. Izvršni svet