PoStnina plačana v gotovini. Stev. 36. V Ljubljani, dne 7. septembra 1933. Posamezna ftev. Din 1-— Leto XVI. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Isiiaja vsak četrtek Naročnina la tuzemstvo: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 39 Din; za iti®» zemstvo razen »merlkei Četrtletno 12 Din, oolletno 24 Din, celoletno 48 Dlg. Amerika letno I dolar. — Račun poitne hranilnice, podrninlc« » Ljnbl|ani, SL 10.711. «Ljubifana v jeseni* — kmečki učitelj Preteklo soboto-je bil ob prav obilni udeležbi otvorjen ljubljanski jesenski velesejem. Minister g. dr. Kramer je kot predstavnik kraljevske vlade in posebej še ministra za trgovino in industrijo otvoril jesenski velesejem z nagovorom, v katerem je med drugim izvajal: S posebnim veseljem sem se odzval ljubeznivemu povabilu velesejmske uprave in prošnji svojega spoštovanega kolege ministra za trgovino in industrijo g. dr. Šumenkoviča, da v njegovem imenu in v imenu kraljevske vlade otvo-rim jesenske razstave ljubljanskega velesejma. Saj me vežejo s to velepomembno gospodarsko in narodno ustanovo tesne vezi. Kot minister Kolikega pomena so pomladansKi velesejmi za razvoj našega gospodarstva, o tem nas pouči že en sam pogled v dvorane, ki se nam odpirajo, ' en sam sprehod mimo izložb naše industrije in obrti. Ljubljanski velesejem je tudi našega kon-zumenta naučil, spoštovati sposobnost in delavnost naše domače obrti in industrije. Pripomogel je k osamosvojitvi našega gospodarstva in k razvoju obrtništva in industrije naše ožje slovenske domovine. V znatni meri je pripomogel tudi h gospodarski osamosvojitvi celokupnega gospodarskega življenja v državi. Toda s tem, da je ljubljanski velesejem dobil še svoje jesenske razstave, je postal šele prava celina. S svojimi je- sem že sam upravljal resort, v katerega spada senskimi razstavami vrši velesejem svojo drugo to naše podjetje, in sem ponovno imel priliko, podpreti njegova plemenita stremljenja Posebno pa sem na to našo vsakoletno gospodarsko revijo ponosen kot ljubljanski poslanec, saj je dvignila sloves naše drage Ljubljane ne samo v državi, marveč tudi izven njenih mej. Naš ljubljanski velesejem je dragocen dokaz smotrenega sodelovanja Slovencev pri gospodarski in kulturni zgraditvi skupne domovine, ljubljene Jugoslavije. Leta tečejo naglo in mimo veliko nalogo, nalogo propagatorja in učitelja. Smatram za posebno posrečeno, da je ljubljanski velesejem glavno težišče svojega jesenskega delovanja položil na pospeševanje naše kmetijske produkcije, na pouk našega ljudstva o potrebah modernega in umnega kmetovanja. Naša slovenska zemlja ni radodarna. Pri nas ne zadostujejo samo pridne roke, marveč je treba v našem kmetijstvu vihteti tudi uma svetli meč. Napredek naše kmetijske produkcije je odvisen od tega, hitro se vrstečih malih in velikih dogodkov sko- j kako bomo znali z modernimi sredstvi tehnike raj pozabljamo, kolikega pomena je bila že sama uvedba ljubljanskega velesejma. Z njo smo Slovenci prvi med svojimi brati jasno obeležili potrebno gospodarsko preureditev in se z zaupanjem in delom lotili nalog, ki so nam jih naložili novi življenjski pogoji v osvobojeni domovini. Vpeljava ljubljanskih velesejmov je bila velikopotezen poskus, navezati gospodarski spoj z ostalimi deli naše domovine. Ta poskus se je popolnoma posrečil in ljubljanski velesejem ni da- in gospodarstva pospeševati kmetijsko produkcijo. Tu moramo reči, da se ljubljanski velesejem kot enakovreden pomočnik pridružuje naporom države in banovine, ki poizkušata pospeševati modernizacijo in s tem dvigati naše kmetijstvo. Središče letošnje jesenske razstave je veterinarstvo. Gospodje veterinarji so nam v izvrstno zasnovanih predavanjih v ljubljanskem radiju povedali marsikaj zanimivega in poučili tudi nas, ki nismo neposredno obdelovalci slovenske grude, koliko možnosti leži še v naši neposredni bližini za napredek našega kmetijstva. Po cenitvah strokovnjakov pogine vsako letu za raznimi nalezljivimi boleznimi našemu kmetu okrog Štiri milijone glav razne živine. To je ogromno število, če upoštevamo, da je znašal lani ves naš izvoz živine le nekaj nad 800.000 glav. Iz tega najbolje vidimo, kako široko in važno polje dela je še pred nami in kolikega pomena je veterinarstvo za napredek našega kmetijstva. V okviru velesejma se pridružujejo revijam našega, skoraj smemo reči narednega življenja razstave vseh mogočih panog. Pridružuje se tudi naša kultura, da uveljavlja na jesenskih razstavah predvsem gospodarsko stran svojega delovanja. Letos se je pridružila tudi naša domača hiša, naša gospodinja, vrstam onih, ki hočejo kazati napredek naših domačij. Iz vsega srca želim, da bi tudi letošnja razstava pomnožila uspehe in pomen ljubljanskega velesejma na poti k napredku in razvoju ne samo naše ožje domovine, temveč celokupnega jugoslovenskega naroda in drage ' nam Jugoslavije. Živi inventar naših kmetij Nauki z veterinarske razstave Hudi časi, ki so zajeli ves kmetijski obrat, so živinarski razstavi cele ure. In korist? se bo prav v živo zadeli tudi glavno panogo naše kme-' vprašal kdo. V teh urah se naučimo več in teme-nes več ljubljanska niti ne več SSkT £ | *™eja Ne ^ Ma^ = brtjte- J^to & leta mjetajcnjige in venska, marveč vsedržavna jugoslovenska pri-.n^a donosnosti poljedelstva po starem reku. reditev. Ljubljana je ponosna, da so njenemu1 *Brez zlvine ni kruha*' marvec * dajala vprav zgledu'sledila tudi druga jugo'slovenska mesta. Ita panoga naši ^f4"1 denar za davke in druge Z zadoščenjem pa smemo pri tem ugotoviti, da' £a«tve in je oblačila in obuvala kmečke družine je do danes ostala nedosežna. Gospodarske in tudi druge prilike ljubljanskemu velesejmu gotovo niso hiie vedno ugodne, Kljub padcu cen živini v zadnjih letih za polovico, kar je vzelo naši vasi do malega vso kupno moč, je ostala živinoreja hrbtenica naše kmetije , in bo ostala še za nadaljnje nepregledne dobe. toda v globoki veri v svoj in svoje države na-jKdor skrbj za trdnost jn napredek te kmetijske predek in procvit sta z vami ki to podjetje vo- p skrbi za obstoj nage yasi jn s tem za dite, ves nas gospodarski svet in vsa nasa jav- bilgor dežele nost pomagala, da velesejem ne le rti nazadoval, Njso slabi'gasi ,e za koro> vzdihovanje in ah celo zamrl, marveč nasprotno, da se je lepo zabavljanjCi temyeč vprav nasprotno, oni hra-razvijal, trajno izpopolnjeval in postal tako rekoč y §ebi budo za dyj , regitey y bo,J§e sestaven del nase celokupne gospodarske orga^ nizacije. On je dokaz naše vztrajnosti, naše žila vosti in onega zdravega narodnega nagona, ki veleva čuvati pridobljene vrednote in jih množiti po onem starem dragocenem reku: kamen do kamna. Kraljevska vlada bo, kakor doslej, gotovo tudi v bodoče z vidika splošnih državnih interesov kakor tudi z vidika posebnih interesov ene v gospodarskem pogledu najvažnejših pokrajin države, posvečala ljubljanskemu velesejmu svojo posebno pažnjo in podporo. Sledila bo s tem visokemu zgledu, ki ji ga daje naš narodni vladar Nj. Vel. kralj, ki je že od vsega početka najvišji zaščitnik in pokrovitelj ljubljanskega velesejma. čase. Teda se je dodobra zavedalo naše živinar-stvo, ko je šlo na delo, da prikaže v sliki, besedi, številki ter živih in mrtvih predmetih ves živi inventar naših kmetij. Pokazati je bilo treba, kuj imamo po naših hlevih, kaj je dobrega in kaj slabega, pri tem pa imeti v vidu, da naj bo živi-narska razstava ne le ogledaio za strokovnjaka in izobraženca, temveč naj vrši posebno vzvišeno nalogo pouka našim kmetovalcem. Kakor ob dolgi ulici se čredijo skrbno opremljene koje. Razstavljeno gradivo kaže, da je uredila vsak oddelek vešča roka z vso ljubeznijo, ki rada žrtvuje delo in čas, da ima splošnost korist od tega. Dolge ure minejo kakor na prijetni zabavi, in obiskovalec se kar začudi, da je prebil v časopise. Tako nazorno je vse prikazano, da se vtisne nepozabno v spomin. Razstavo otvarja statistični oddelek, kjer nam grafikoni in številke nazorno kažejo stanje živinoreje v naši državi, zlasti v naši banovini. Tam je tudi črna tabla naše živinoreje: statistika kužnih bolezni, ki nam pove, da so vzele kužne bolezni v letu 1923. nič manj kakor 4,164.160 glav razna živine in znaša škoda milijarde dinarjev. Te milijarde prihraniti našemu narodnemu gospodarstvu je naloga in skrb naše veterine. Zato kažejo naslednji oddelki v zgovornih slikah, modelih in preparatih vso gradnjo živalskega telesa. Posebno lepo kakor ob vrtiljaku so postavljena v rotundi paviljona cela okostja vseh domačih živali, samo okostja njihovega gospodarja človeka ni med njimi, pač pa ga najdemo po drugih oddelkih, kjer vidimo poleg koristi, ki jih donaša pametnemu človeku živina, tudi nevarnosti in grozne bolezni, ki jih seje bolna živina med svoje gospodarje. Naj bi ne bilo nikogar, zlasti ne med kmetskim prebivalstvom, ki bi ne vedel, kako prehajajo bolezni od živali na človeka in kako se obvaruje teh nevarnosti Ni je koristne živali, ki bi ne bila zastopana v tej naši Noetovi barki, ni napake, ki bi ne bila grajana. Kako se oplodi žival, vidiš, in kako se rodi. Živinorejec bo videl v sliki vse nevšečnosti pri porodih, da bo vedel, kako se mu je ravnati. Mnogo truda in ljubezni do dela je bilo treba, preden je bila urejena veterinarska razstava. V nevenljiv ponos je svojim prirediteljem, v ponos ne le naši banovini, temveč vsej državi, saj so prispevali veterinarji kakor tudi veterinarski zavodi v vsej državi, nekateri več, drugi manj, za to izredno lepo revijo živega inventarja našega kmetijstva. Pri svojem poučnem delu so pokazali naši veterinarji tudi na eno glavnih ovir napredka in glavni vir nesreče za našo živinorejo: na pogubonosno delo mazaštva. Ne le tisti je kriv, ki reže uhlje in repe nalezljivo bolnih živali, da se s krvjo še bolj širi kužna bolezen in slabi odporna moč ubogih bolnikov. Še več grešijo tisti «vseznalci» raznih stanov, ki pišejo razne i Na letošnjem jesenskem velesejmu so se postavile poleg naših vinogradnikov zlasti tudi mlekarske zadruge, ki so razstavile svoje izdelke. Malo je čuti v javnosti o naših podeželskih mlekarnah, ki so danes organizirane v 46 zadrugah. Nekaj teh se je združilo v zveze, tako osem zadrug v zvezo Naklo in pet zadrug v zvezo Bled. Kakor je njihovo delo tiho, vendar beležijo prav lepe uspehe. Naš porabnik mora vedeti, da domači mlekarski izdelki v vsem ustrezajo najrazvajenejše-mu okusu. Vsa banovina, predvsem trgovci, mora zato že vendar enkrat prekiniti svoje zveze z raznimi izvenbanovinskimi ali celo tujimi dobavitelji, ki nudijo slabše blago za drag denar, ki se ne povrne nikoli več med nas. Če nočemo povsem upropastiti hrbtenice našega kmetijstva — živinoreje in s tem kmeta, glavnega odjemalca domače industrije, obrti in trgovine, moramo povsod zahtevati domače izdelke. Tako bomo hitro našli pot iz gospodarske stiske, ker bo ostajal denar v banovini in se bo pretakal iz rok v roke. Pravi emendolski sir v ničemer ne prekaša našega bohinjskega. Trapist je poznan po vsej državi. Rdeče krogle in salame edamca so div-nega okusa in bi na Nizozemskem samo tekmo vale z domačim blagom. Stepni in planinski sii sta priljubljena pri težakih kot okusna in tečna malica. Rochefort je našel v neki kraški kotlini tako ugodno ležečo mlekarno, da ob otvoritvi razni odličniki razvajenega okusa kar niso mogli K. M 12 Črni mož Povest iz preteklih dni. Šesto poglavje. Pod zemljo. Drugo jutro se je raznesla po vsej vasi vest, ki je tudi mirne vaščane čudno razburila in presenetila. Četovodjo so pogrešili. Nadporočnik je bil prišel že na vse zgodaj navadno na Poljančev dom, da bi obiskal podčastnika. Tam pa je zvedel, da je odšel četovodja že prejšnji večer v gozd in da se doslej še ni vrnit domov. Povpraševal je tudi vojake, ki so mu povedaji, da četovodja ponoči ni prišel nadzorovat straž. Zato je sklepal, da se mu je morda pripetila nesreča že zvečer. Ukazal je, naj vojaki in ljudje, ki utegnejo, preiščejo ves gozd in že proti poldnevu mu je prinesel eden izmed njih vojaško čepico pogrešanega podčastnika. Ležala je pri zasutem vhodu v rudnik in razločno so se ji poznali sledovi močnega udarca. Zdaj ni bilo več nobenega dvoma. Četovodja je moral pasti v roke Črnemu možu, ki ga je ubil ali pa kje skrivaj zaprl, da bi s tem kaj izsilil. Zato je nadporočnik naročil vojakom, naj store vse, da najdejo četovodjo ali pa vsaj njegovo truplo, če se je med tem že zgodilo najstrašnejše. Tudi vse gozdarje, gozdne čuvaje in graničarje je prosil, naj mu pri iskanju pomagajo. strokovne živinorejske knjige z opisi bolezni in načini zdravljenja, nimajo pa o njih niti trohe znanja. Tako jemljejo ugled pisani strokovni besedi, na katero je vprav veterina lahko ponosna, saj je prva naša strokovna slovenska knjižica o živinskih boleznih stara že 150 let. Zato je tudi prav, da so postavljene te mazaške knjige javno na sramotni oder. Res vso zahvalo smo dolžni našim veterinarjem, da se niso ustrašili ogromnega dela in so tako vzorno uredili našo prvo veterinarsko razstavo. Naš kmet bo črpal iz nje pouk, kako bo ravnal in čuval hrbtenico svoje domačije z umno delavnostjo, da bo spet postala tisti neusahljivi i vir, ki bo dajal domu denar za vse potrebe. verjeti, da je modače blago. Mehki siri, kakor rc-mandour, desertni in liptavski so v aromi, okusu in ceni brez tekmeca na našem trgu. Turistom in izletnikom sta namenjena topljena sira Jason in šmarski desertni sir. Ne manjka seveda tudi raznih vrst sirovega masla. — Nasproti mlekarske koje je udobno urejena mlekarska pivnica, kjei se za majhen denar lahko vsakdo prepriča o dobrih lastnostih izdelkov našega mlekarstva. Pri letni produkciji 210,(X'0.000 litrov mleka skuša banovina podpreti naše živinorejce in po zgledu ostalih držav zanesti propagando za mleko in mlečne izdelke med najširše plasti naroda. Zato je založila 4000 živopisanih plakatov z napisom: «Pijmo mleko!*, ki jih je razposlala vsem šolam in javnim ustanovam. Kakor so se naše mlekarne lepo dvignile in zaslužijo danes vse priznanje, so se vendar našle neke neljube okolščine, ki ovirajo njihovo delo. Pokazalo se je, da ao male mlekarne nerentabilne, ker ne morejo stalno zalagati svojih kon-zumentov in celo v letoviščih letos ni bilo dobiti dobrega sirovega masla; četo za ustrezajoče mleko je bilo trdo. Zaradi tega je banska uprava napravila načrt za osnovanje večjih hladilnih naprav, da bo naše mlekarstvo kos svoji nalogi. Sila razmer je tako rekoč sama sklicala minulo nedeljo sestanek naših mlekarn, da se osnuje namesto Centralnega mlekarskega društva, ki že nad leto dni ne vrši svojega posla, nova Vaščani so se zbrali na travniku za občinsko hišo ter se pogovarjali in ugibali, kaj naj vse to pomeni. Kmalu pa je zbudil njihovo pozornost nov dogodek. Vrata Potočnikove hiše so se odprla in slepi lastnik je stopil na prag. Oblečen je bil v nedeljski suknjič, vodil pa ga je domači hlapec. Ubrala sta jo proti polju. «Kaj, Potočnik je namenjen k Poljancu? Sodni dan se bliža! Prekrižajte se in molite!* je dejal eden izmed sosedov. «Počakajmo! Morda pa ne gre tja. Saj je lahko namenjen tudi kam drugam!* je odvrnil drugi. «Ali ne vidiš, da je pravkar zavil k vratom? Zdaj stoji že na pragu! Kaj le išče pri Poljancu?* so se vsi čudili. cTo bomo pa že še zvedeli, ko še vrneta iz hiše. Tedaj bo po vasi završalo!* «Ali je kdo doma?* je vprašal slepi Potočnik svojega spremljevalca, ko sta stopila v vežo. «Da, nekaj hlapcev in dekel, ki naju gledajo kakor tele nova vrata. In tamls prihaja iz izbe gospodarjeva mlada hči.* «Pomigni ji, naj počaka, in odvedi me k njej!* Marta je od strahu prebledela, ko ju je opazila, vendar je počakala, da sta prišla do nje. «Dober dan, Marta! Ali je oče doma?* jo je vprašal Rajkov oče. «Da, toda spi*, je odvrnila. «Pa ga prebudi in me za ta čas odvedi v izbo! Ostani na dvorišču,* je velel hlapcu, «kadar bo treba, te že pokličem!* LJUBLJANSKI VELESEJEM „' jubljana v jeseni" od 2. do 11. septembra 1933. Kulturna In gospodarska razstava. Razstavišče obsega 40.000 m5. Jugoslovenska veterinarska razstava. Razstave: »Slovenska cerkevj, misijonsko-etnološka in umetnostna cMadone slovenskih likovnih umetnikovi. Razstave vina, sira, mleka, medu, zelenjave, sadja _ in semen. \rtnarska razstava dalij Razstavi goveda montaronske pasme 2. in 3. septembra ter koz in ovac od 5. do 11. septembra. Gospodinjska razstava. Etnološka razstava timoške pokrajin-Industrija, obrt (specialno pohištvo). -Konkurenca jugoslovenskih harmonikarjev 8. septembra. Zabavišče. — Variete. Polovična voznina na železnicah. Popust na parobrodih. Legitimacije se dobivajo pri b.letarnah Putnika, vseh več j i h denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih. llIMMIllilll ..............II JlLUid.l obrambna zveza za mlekarske koristi: «Zveza mlekarskih zadrug dravske banovine*. Zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število zadrug, je vodil stari borec g. Novak. Po daljšem govoru gosp. Pavlice, ba lovinskega mlekarskega nadzornika, ki je izčrpno orisal položaj in potrebe mlekarskih zadrug, se je na predlog ravnatelja mlekarske šole v Škofji Loki. g. inž. Šabca, izvolil pripravljalni odbor, ki bo v enem mesecu pregledal pravila nove zveze. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Novak, Pavlica, inž. Šabec, Fur-lan in Rus. Nj. Vel. kralju so poslali zborovalci vdanostno, g. banu pa pozdravno brzojavko. Od vseh zadrug je bila izražena želja, da se čimprej skliče ustanovni občni zbor a so se dvignile do 1-50 Din pri kilogramu. VINO. Zaradi slabih upov na letošnji prideleU so zadnji teden trgovci živahno povpraševali po starem blagu in se cene vinu dvigajo. HMELJ. Pretekli teden je postala kupčija mirnejša, deloma zaradi prevzema blaga, deloma pa zaradi nekih težav v prometu z nemškim denarjem. Cene se dobro držijo med 80 in 90 Din, kakor pa vse kaže, bo kupčija kmalu spet oživela. Sejmi 11. septembra: Loški potok, Jezero, Št. Vid pri Stični, Trebeljevo, Puconci, Breg pri Ptuju; 12. septembra: Kamnik, Boštanj, Šmartno pri Litiji, Črmošnjice, Loka pri Žuzmu; 13. septembra: Dobova; 14. septembra: Golobinjak, Petrovče, Vitanje, Brezovo, Žužemberk, Rogatec; 15. septembra: Zdole, Velike Poljane; 16. septembra: Mokronog, Sv. Lenart nad Laškim, Rakek. Vrednost denar*a Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem naj se prišteje še premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23.10 do 23.21 Din; 1 nemško marko za 13.65 do 13.75 Din; 1 ameriški dolar za 39.24 do 39.53 Din; 100 francoskih frankov za 225 do 223 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 303 Din. Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8.80 Din. Dolar se prodaja po 47 Din s premijo vred. Vojna škoda se je trgovala po 243 do 246 Din, investicijsko posojilo pa po 49 do 53 Din. toliko potolažila, da si je upala leč. Dečko je medtem skrbno vlekel na ušesa, dokler se je v čumnati le še količkaj zganilo, potlej pa je previdno odgrnil odejo in se splazil k oknu. V čumnati je bilo tudi zdaj vse mirno. Kakor bi trenil, je bil Čiše zunaj. Previdno je priprl okno za seboj, malo počakal in zaskovikal. Izpod stare jablane se mu je skovikanje odzvalo in Čiše je naglo odšel na vrt. «DoIgo te ni bilo«, ga je sprejel Prudnov Lojz, ki se je bil že naveličal čakanja. «Nisem mogel,« je šepetal Čiše, «res nisem mogel. Ne veš, kakšna smola me danes preganja!« Počasi sta odšla po vrtu na poljsko pot in sta v zavetju visokih tepk zavila na cesto, vodečo skozi vas, dokler nista prišla do Korčetovega vrta. Lojz se je potepal kakor Čiše. Čeprav Čiše ni nikoli poznal očeta (zasulo mu ga je bilo v Ameriki, še preden je mali zajokal na svet) in se je morala Gromova Zefa, njegova mati, v hribih kot dekla pehati za kruhom, ni bil Lojz nič na boljšem. Štefuc, njegov oče, se že kdo 've koliko let ni bil dotaknil nobenega dela. Vdal se je bil pijači in je prihajal domov samo toliko, da je na-hrulil ženo in naklestil otroke, se za silo malo prespal in pobral, kar je kje našel okroglega pod streho, pa je spet šel in oprezoval po krčmah. Slinil se je okrog mešetarjev in potepuhov in se bratil z vsakim klatežem, kdor mu je le dal po-žirek vina ali žganja. Otrok je bilo pri Prudnovih Prodirno so ga gledale rjave oči, tako pro-dirno, da se mu je zapletal jezik, ko se je zmedeno branil: «Nak, se nisem! Od Strojarjevih sem šel —» «AIi nisi rekel, da od Kurnikovih?« je lovila stara mati. «Seveda, od Kurnikovih, kakopak! Ko je bila otava v kraju, sem šel —» «Pa si dejal, da si smrečje sekal —» «Nerodni moj jezik«, je zaščemelo Čišeta, da se mu je tresel glas, ko je potrdil: «Seve, smrečje sem sekal, no — In se je zmračilo, pa sem šel.« Kakor je izrekel, je čutil, da se mu je spet zateknilo, zato se je podvizal: Kratke vesti = Razstava semenogojskih postaj na jesenskem velesejmu v Ljubljani. V naši državi imamo že mnogo zavodov, ki se bavijo.s proizvodnjo novih vrst kulturnih rastlin. Na jesenskem velesejmu so razstavili svoje vrste nekateri teh zavodov, predvsem tisti, ki že prodajajo seme od proizvedenih vrst. Tu moremo videti oplemenje-ne vrste domače banovinske semcnogojske postaje v Beltincih, dalje postaje kmetijske visoke šole v Zagrebu, postaje na državnem posestvu Belje, ki je največja v državi, postaje veleposest-va Čoka in Zveze semenogojskih postaj Poljo-privrednega društva v Osijeku, ki združuje sedem postaj iz okolice tega mesta. Kmetovalcem se nudi zanimiv pregled vseh oplemenjenih vrst, ki so se v naši državi proizvedle na podstavi dolgoletnega znanstvenega proučevanja. Morejo si nabaviti eno ali več vrst, da jih preizkusijo doma, saj vsakdo ve, da zahteva vsak kraj in vsako podnebje svojo vrsto in da le prikladna vrsta rodi donosne sadove ter obilno poplača trud in denar, ki sta vložena vanjo. Ta razstava je posvečena torej izbiri prave semenske vrste za naše prilike, in ker so vse vrste domačega izvora, je že s tem dano jamstvo, da se ne bo kaj slabega priporočalo. Izčrpna pojasnila o vseh vrstah daje Kmetijska družba v Ljubljani, ki tudi sprejema naročila za semena. DOMAČE NOVOSTI * Nov član banovinskega sveta dravske banovine za murskosoboški srez je postal g. Štefan Kuhar, posestnik in mlinar v Puconcih, namesto gospoda Franca Faflika, župnika v Kančovcih. * Velik shod JNS. na prostem bo v nedeljo dne 17. septembra tega leta v Narapljah za občine Majšperk, Sv. Bolfenk v Halozah in Ptujsko goro. Na shodu po poročal narodni poslanec g. Lovro Petovar. Shod se prične ob 9. uri dopoldne. * Poziv Maistrovim borcem. Dne 13. avgusta se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor «Zve-ze Maistrovih borce -/>. Odbor smatra za enkrat za svojo najvažnejšo nalogo, da izvrši organizacijo Maistrovih borcev ter jo po možnosti zaključi do konca leta. Zato podiva vse one, ki so pod poveljstvom generala Maistra služili kot vojaki, člani narodnih straž, železničarji, poštarji, finančni stražniki in drugi na izpostavljenih mestih ter kakor lesnik, pa so se klatili križem in se le ravnal vsak po svoje, kakor je vedel in znal. Gromov Čiše in Prudnov Lojz sta bila hodila skupaj v šolo, pa se je Čišetu silno imenitno zdelo, ko je videl, da Lojz kadi in sploh počne, kar se mu zljubi. Tako sta se spoprijateljila in se jima je pridružil še Strojarjev Anže, ki je bil premožnega kmeta sin, plah in mehak in morda vprav zavoljo tega vedno željan nenavadnih dogodivščin. Sanjavega fantiča je žejalo po taki drzovitosti, ki je sam ni zmogel, a je slišal o njej govoriti v starih pripovedkah. Ti trije so bili kakor eno in je bil razloček med njimi le ta, da se je Anže vselej pravočasno izmuznil, kadar je bilo treba okušati posledice kakšne nerodnosti. Za nocoj so bili zmenjeni, da oberejo na Kor-četovem vrtu maslenke. Čišetu so se zdele hruške tako slastne, da so se mu že ob sami misli nanje cedile sline in je kar mezdel na cesti: «Ali Anžeta ne bo?» «Počakaj,» je krotil Lojz, «saj sem tudi jaz tebe čakal!» «Seve, mene! Kaj ti veš, kako se mi je godilo, odkar sva se v Brodeh ločila!» In je začel praviti, kako je potem, ko sta bila popoldne nehala loviti rake v Brodeh, krenil naravnost proti domu. Spotoma so ga premotile Korčetove maslenke. Ker se je že mračilo in ni bilo nikjer videti žive duše, je skočil čez plot in komaj dobro splezal na drevo, ko se odnekod sodelovali pri zasedbi in obrambi naše severne meje, da se čimprej osebno ali pismeno zglasijo pri tajništvu zveze, odnosno pri poverjenikih, nakar se jim bodo poslale prijavnice, ki naj jih izpolnijo in zopet vrnejo. * Veliko delegatsko zborovanje bo v nedeljo dne 10. septembra ob 10. uri dopoldne v Ptuju, v posvetovalnici mestnega magistrata. Poročal bo minister g. dr. Albert Kramer. * Savezna strelska družina v Železnikih bo v nedeljo dne 10. t. m. slovesno otvorila svoje strelišče na Češnjici. Lastnik avtobusa g. Ješe je dovolil za vožnjo na progi Škofja Loka—Železniki in obratno 50 odstotkov popusta. Obiščite prireditev in podpirajte obmejno strelsko družino! * Polovična vožnja za kmetski praznik na Bledu je dovoljena. Udeleženci kupijo na odhod-ni postaji cel vozni listek, ki ga pa pri dohodu na postaji Lesce—Bled ali Bled—Jezero ne smejo oddati, marveč ga morajo obdržati, ker velja ta vozni listek v zvezi z legitimacijo, ki jo dobijo udeleženci na dan praznika na veseličnem prostoru v Zaki kot potrdilo, da so posetili prireditev, za brezplačen povratek domov. Polovična vožnja velja za čas od 7. do 12. septembra. * Tragična smrt otroka. Preteklo soboto popoldne je v Sakušaku pri Ptuju padla v mlako štiriletna rejenka Francka Budijeva pri posestniku Martinu Bezjaku. Ker dekletca v kritičnem trenutku nikdo ni opazil, se je v globoki mlaki utopila. Mlaka je bila kalna in šele po daljšem iskanju so jo izvlekli mrtvo Francko na suho. Varuha se bosta morala zagovarjati radi nepazljivosti pred sodiščem. * Pri gašenju požara se je opekel. V hiši posestnika Antona Štrajharja v Zaplanini pri Trojanah je pretekli ponedeljek prot; večeru nenadno nastal požar. V neosnaženem dimniku so se vnele saje in je ogenj kmalu prešel na streho, ki je bila krita s slamo. Domači so vsi preplašeni prvotno zbežali iz hiše, nato pa pričeli nemudno donašati vodo in gasiti. aNjbolj vneto je gasil gospodar sam, ki je polival vodo tudi po strehi, pri čemer pa so ga zajeli plameni, ki so ga hudo opekli po vsem životu. Njegove poškodbe so tako hude, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Ljubljani. * Roparski umor. V petek, 25. avgusta je šel posestnik Peter Veselič v Vrhovcih, po domače Lovre, še pred zoro na semenj v Karlovac. Niti četrt ure od doma, tik za marindolsko šolo je bil zavratno napaden. Nekdo mu je z železno palico prebil lobanjo, da je ob sedmih zvečer umrl kljub priklati rokomavh, tisti Partež. Kakor bi ga bila zemlja bruhnila, je naenkrat obstal pod hruško! In Partež, čeprav samo hlapec, je zdaj pol gospodarja pri Korčetu! Čiša se je kot žolna tiščal na drevesu, niti dihati si ni prav upal, ali Partež ga je .vzlic temu spazil in zbezal z drevesa! Potlej pa, ojoj! Skoraj bi mu bil dušo stresel iz telesa, tako je počel z njim. Da ni bilo gospoda Janeza mimo, bi ga bil zmastil. Tako ga je izpustil, ali njegove pesti čuti še zdaj! Pri stari materi se je potlej komaj izlizal. To se je zdelo Lojzu najbolj imenitno, čim pa je Gromov omenil rajnega Korčeta, je Pruanovega streslo in se je nehote ozrl po vrtu, kjer je mesečina skozi vejevje spletala pošastne sence. Či-šeta je skrbelo, kaj bo, če se pojde mati zjutraj po maši zahvalit v župnišče za pomoč in če omeni Korčetovo prikazen, Lojz pa je bil čisto gluh za to in se je bolj in bolj pogosto oziral na vrt. Nazadnje je celo počepnil in se stisnil za plot. «I iini z županom g. Groharjem na čelu. Poljanski dolini se je pridružila še Selška dolina, ki imata sedaj od Škofje Loke do Zirov in Sorice svoje krajevne organizacije JNS. Število članstva stranke je naraslo nad 3000, kar je za škofjeloški okraj dokaj veliko. B. MORAVSKE NOVICE. Moravče, septembra. Čeprav letos nismo imeli posebne vremenske nezgode, se z letino ne moremo pohvaliti. Žitu je škodovalo pomladno deževje, da je poleglo, še preden je odcvetelo. Zato nismo pridelali zrnja, ampak slamo. Koruza je zaostala v rasti zaradi dolgotrajnega mraza in poletne suše, ki je požgala otavo in pokvarila jesenske pridelke. Posebno ajda slabo obeta. Fižolu je odpadlo cvetje; krompir se je ponekod popolnoma posušil. Tudi sadja ne bomo imeli. Kje naj dobimo denar za davke in druge potrebščine, ko ne bo kaj prodati! Pri Sv. Trojici pri Moravčah je neka slaboumna ženska iztaknila ključ od tabernaklja in vzela več blagoslovljenih sv. hostij. Nekaj jih je použila sama, druge pa je baje ponesla svoji teti, ki biva v umobolnici na Studencu. Za kazen je cerkveno oblastvo začasno odreklo ženici prejemanje sv. obhajila. ,D Gasilno društvo na Vrhpolju si je nabavilo letos ročno brizgalno, ki je bila prešnjo nadeljo slovesno izročena svojemu namenu. 25LETNICA PRVEGA SOKOLSKEGA DOMA V JUGOSLAVIJI. Z i r i, v začetku septembra. Zadnjo sredo je poteklo 25 let, kar je bil slovesno odprt sokolski dom v Zireh. Je to toliko zanimivejše, ker je bil io med sokolskimi domovi prvi v Jugoslaviji. In Ziri niso imele kmalu toliko obiskovalcev kaor na nad 30. avgusta 1908. Bilo jih je več tisoč iz vseh krajev Notranjske, Gorenjske, Ljubljane in od drugod. Od vseh strani so se strniie sokolske čete ta dan v Zireh. Prišlo je tudi zvezino starešinstvo s sedaj že pokojnim br. dr. Oražnom in zveznim praporom kakor tudi župni starosta br. E. Gangl. Z Dobračeve je šel sprevod pod slavoloki pred sokolski dom, kjer se je izvršila otvoritev s krasnima govorima bratov dr. Oražna in E. Gangla, ki sta poveličevala ži-rovsko zavednost in stavila žirovske Sokole za zgled zavednosti, dela in požrtvovalnosti. Domačin br. Ivan Kavčič je po zahvali poudaril, da je pravkar dograjeni sokolski dom priča žirovske zavednosti, ker delo in požrtvovalnost sta ga dali, znoj pa pokropil in blagoslovil. Sprevod se je nato nadaljeval do Zirov in nazaj. Popoldne je bila telovadba in nato veselica v sokolskem domu in okrog njega. Sokol v Zireh je bil ustanovljen na pobudo idrijskega Sokola leta 1905. in je bil, če ne prvi, pa vendar eden prvih na deželi, ki ima velike zasluge za probujo ljudstva v Žirovsko-Poljanski dolini. Večina sedanjih njegovih ustanoviteljev in podpornikov je že umrla. — Drugi znameniti dogodek je žirovski Sokol doživel na Vidov dan leta 1914., ko je razvil svoj prapor. Tega dne je v Sarajevu počil tudi prvi strel za našo svobodo. In kakor je delal žirovski Sokol od vsega začetka, s tako vnemo dela še danes, bodisi pri telovadbi, bodisi pri prosveti. — Zirovskemu Sokolu najprisrčneje Čestitamo, k njegovemu srebrnemu jubileju! NT VRT,. KRALJ IN KRALJICA V POLJANSKI DOLINI. Poljane, septembra. Poljansko dolino sta včeraj popoldne počastila s svojim obiskom Nj. Vel. kralj in kraljica. Okrog 17. ure se je naglo razširila po Poljanah in bliž njih vaseh novica, da sta se na Visoko pripeljala dva elegantna avtomobila, v katerih je vladarska dvojica in njuno spremstvo. Pred dvorcem je visoka gosta sprejela gospa dvorna dama Franja Tavčarjeva, ki jima je po starem našem običaju postregla s kruhom in soljo ter jima obenem izročila ključe od doma. Po prisrčnem obojestranskem pozdravu sta si kralj in kraljica prav na^ tančno ogledala dvorec. Zanimala sta se za vse podrobnosti, s posebno pažnjo pa sta razmotri-vala v muzejski sobi predmete, ki spominjajo na pokojnega dr. Tavčarja. Tu sta se tudi vpisala v spominsko knjigo. V spremstvu domačih sta se nato Nj. Vel. kralj in kraljica podala h grobnici dr. Ivana Tavčarja, kjer sta položila na grob dva krasna šopka. S tem sta najlepše počastila spomin našega velikega pisatelja. Pod kostanji pred dvorcem je bilo kr-uijo,-skemu paru postreženo z majhnim prigrizkom. Po poldrugournem bivanju v tem prelestnem kraja sta se visoka gosta prisrčno poslovila, pred odhodom pa sta še sprejela za spomin na Visoko šopek domačega cvetja, ki ga je kraljici z ljub' kim nagovorom izročil majhen Tavčarjev vnuček Ivan-Jork. Ponovno sta kralj in kraljica izrazila svojo zadivljenost — in avtomobila sta odrdrala skozi Poljansko dolino nazaj proti Bledu. Ljudstva se je že nabralo mnogo in je navdušeno pozdravljalo vladarsko dvojico. NOVICE IZ FLEGERIČEVE PRLEKIJE. Sv. Bolfenk pri Središču, septembra. Po lanskem uspelem gospodarsko-prosvetnem dnevu, ki je ostal domačinom še v dobrem spominu, priredi bralno društvo «Lipa> s sodelovanjem cDruštva kmečkih fantov in deklet« tudi letos 17. septembra podobno prireditev pod imenom «Prosvetni viničarski dan>. Namen te proslave je, da v duhu počastimo delo, skrb in trpljenje naših viničarjev, onih mož in žen&, ki nam zvesto čuvajo trto od spomladi do jeseni, hkratu pa tudi zato, da jim damo prilike in pogoje za duševni in gospodarsko-stahovski napredek. Dopoldne se bodo vršila poljudna strokovna predavanja, in sicer po rani in pozni maši v šoli. Med drugimi (živinozdravnik, kmetijski referent) nas tudi letos obišče g. inž. F. Lupša, ki bo tolmačil zanimive skioptične slike, kajti v njegovi popotni torbi je še vedno dovolj lepih spominov in doživljajev iz tujine in te nam bo na široko razgrnil pri svojem predavanju. To pot popoldne ne bo predavanj, pač pa se vrši po večernicah izbrani pevski koncert srediških sokolskih gostov pod vodstvom zborovodje g. J. Culeka. Zapeli nam bodo večinoma nove narodne pesmi (moški in mešani zbor), ki v našem kraju še niso bile izvajane in za katere vlada veliko zanimanje. Odbor bo vstopnno za pevski koncert globoko znižal, da omogoči dostop h koncertu vsem. Viničarji in vinogradniki, vam predvsem je namenjen ta praznik dne 17. tega meseca, enako vabljeni pa so k predavanjem in h koncertu tudi vsi drugi znanci in prijatelji ljudske vzgoje in prosvate! Prvo nedeljo v oktobru obiščejo naše gorice: Kog, Gomilo, Kajžar, Ilovščak i. dr. dve večji skupini ljubljanskih izletnikov, ki hočejo spoznati lepoto naših krajev in jesenske prelesti Slovenskih goric. Domačinom priporočamo, da jih povsod prijazno sprejmejo, kakor je že to naša stara prleška navada, da odnesejo čim lepše spomine iz teh krajev do novega svidenja pri nas. — V teh počitnicah je tudi naša šola po 40 letih bila deležna večjih popravil. S prezidavo pritličnega razreda smo dobili dve novi učilnici z novimi stropi in podi. Pouk bo sedaj znatno olajšan, zato pa tudi temeljitejši kakor v prejšnjih tesnih, starih prostorih. — H koncu še priporočamo na- šim kmetovalcem, da dado svoje odraslejše sinove v naše kmetijske šole v Maribor, oziroma v Šent Jurij ob južni železnici, sicer bomo po naši krivdi lahko ostali v dravski banovini brez teh strokov-kovnih zavodov. Podprite mladino, ki ima voljo do gospodarske izobrazbe, da vam bo domačija rastla in procvitala, ko se vrnejo fantje s tečajev in šol zopet na svojo rodno grudo. POSLANEC PETOVAR V HALOZAH. Ptuj avgusta. Iz Slovenskih goric je naš poslanec g. Lovro Petovar to pot pohitel v slikovite Haloze, kjer je imel v nedeljo 27. t. m. dva zelo lepo obiskana shoda. Ob hrvaški meji je obiskal prelepi kraj Zavre, kjer je bil shod ob 7. zjutraj. Zbralo se je veliko število zvestih prijateljev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem svojega poslanca. Shod je vodil župan g. Murkovič, ki je pozdravil poslanca in zastopnika sreske organizacije JNS gospoda dr. Fermevca. Poslanec Petovar je poročal o dosedanjem delu vlade in Narodne skupščine. Razložil je navzoč-nim državni proračun, predpise o direktnih in indirektnih davkih, zakon o zaščiti kmeta, trošarin ski zakon, ki je v veliki meri v prid prav našim Haložanom. Naposled je še poročal o komasaciji občin in o državnem kongresu naše stranke v Beogradu. Za sresko organizacijo je poročal g. dr. Fermevc. Po poročilih se je razvila živahna debata, v kateri so zborova'ci izrazili zlasti željo, da se iz podporne akcije predvsem nadaljujejo dela na cesti Turški vrh—Klenovnik, s čimer bi bila dana možnost zaslužka revnim in brezposelnim Haložanom. Drugi shod, ki ie bil po svoji udeležbi naravnost impozanten, je imel g. poslanec ob pol 11. pri Sv. Barbari v Halozah v gostilni g. Korenjaka* Zbrala se je tako velika množica, da sta bili obe veliki sobi mnogo pretesni in so morali zborovalci stati v veži in pri odprtih oknih. Gospod poslanec je v bistvu podal isto poročilo kakor v Za-vrču. Shod je vodil župan g. Štumberger. Za sresko organizacijo je poročal g. dr. Fermevc, ki je zlasti poudaril potrebo, da se politične organizacije oklene tudi naša mladina, ki je številno obiskala tudi ta shod. Potrebno je tudi, da se vprav Haložani oklenejo svoje politične organizacije, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko, zlasti pri ustanavljanju vinarskih in sadjarskih zadrug, ki si jih Haložani tako želijo. O tem je govoril na shodu tudi g. Janez Debeljak st.; poudarjal je, da se pojavljajo ob sezoni vedno razni vinski in sadni špekulanti, ki izrabljajo o cenah nepoučeno ljudstvo ter tako dosežejo, da dobivajo te produkte za vsako cen-j. Po poročilih se je razvila zelo zanimiva debata, v katero sta med drugmi posegla tudi oba brata Korenjaka. Gospod poslanec je podal na stavljena vprašanja potrebna pojasnila. Zborovalci so nato soglasno izrekli zahvalo in zaupnico gospodu narodnemu poslancu Petovarju. Ker trdijo naši nasprotniki, da je naša organizacija protiverska in da se vera ne spoštuje, naj še omenimo, da je gospod poslanec med shodom, ko je v bližnjem zvoniku zazvonilo poldan, shod prekinil in so prisotni zborovalci odmolili očenaš, nakar se je zborovanje, ki je trajalo nad dve uri, nadaljevalo NARODNI PRAZNIK MURSKEGA POLJA. L j u t o m e r, 4. septembra. Naša ponosna Prlekija je v nedeljo na veličasten način pokazala, da je v taboru napredne jugoslovenske misli. Kmečki praznik na Cvenu pri Ljutomeru se je izpremenil v veliko manifestacijo za državno in narodno edinstvo. Že na vse zgodaj so se odpravljali z doma kmetje iz vseh vasi Murskega polja, ljutomerskih goric in Prek-murja, ki so prihajali na okrašenih vozovih v Ljutomer, kamor je pripeljal jutrnji vlak iz Ljubljane, Celja, Maribora, Ptuja in od drugod vse polno odličnih gostov. Nekateri so pa prispeli že v soboto. Ob devetih dopoldne je bil ljutomerski Glavni trg že ves poln ljudstva. Na iskrih muro-poljski konjih so se postavljali fantje v narodnih nošah, za njimi pa so se vozili z zelenjem in cvetjem okrašeni kmetski vozovi s pisanimi skupinami, predstavljajočimi vse panoge muropolj-skega kmetskega dela. Malo pred 9. uro sta se pripeljala iz Ivanjkovcev z avtomobilom minister .g. Ivan P u c e 1 j in ban g. dr. Drago M a r u š i 5 v spremstvu narodnega poslanca g. Lovra P e -, t o v a r j a. Prireditve so se udeležili tudi senatorji gg. dr. P1 o j, dr. R a j a r in dr. Roži 5, .pomočnik notranjega ministra dr. Dragomir Lutk i č ter narodni poslanci gg. Z e m 1 j i č, P e t o -[iV a r in B e n k o. Na Glavnem trgu je ministra in j ostale goste pozdravil ljutomerski podžupan veterinar g. Škof. Nato je izpregovoril v Imenu kmetskih fantov Marko Slavič, v imenu kmet-skih deklet pa je goste okitila s cvetjem gdč. Elica Slavičeva, v imenu murskega sokolskega okrožja jih je pozdravil okrožni načelnik g. Stopar, v imenu cvenskega Sokola pa g. Mičel. Minister g. Ivan Pucelj se je zahvalil za pozdrave, nagla-šujoč pomen prvega kmetskega praznika za ponosno Mursko polje. Po sprejemu se je razvil iz Ljutomera preko Cvena na Moto veličasten sprevod, ki ga je sestavljalo nad 50 voz, mnogo konjenikov v narodnih nošah, kolesarjev in pešcev z godbo na čelu. Spredaj se je peljal v štirivprežnern kmetskem vozu minister g. Ivan Pucelj. Vse hiše ob cesti so bile okrašene z državnimi zastavami, zelenjem in cvetjem. Na Moti, kjer je bila glavna prireditev, ]e pozdravil goste cvenski župan g. Andrej R o š k a r. Odgovoril mu je ban g. dr. M a r u š i č. Slavnosti se je udeležilo tudi deset češkoslovaških vinogradnikov, ki so preko Avstrije in Gornje Radgone prispeli na ekskurzijo v vinorodne ljutomerske gorice pod vodstvom državnega vinskega inšpektorja Bohuslava Jermara iz Bratislave. Sledila je slavnostna seja Zadruge za rejo 'žrebet, ki jo je otvoril župan g. Roškar. Pozdravil je vse navzočne in podal besedo predsedniku zadruge g. Alojziju Slaviču, ki je omenil, da se mora ob proslavi 251etnice zadruge, ki jo danes praznujemo, spomniti najprej že preminulih ustanoviteljev, zlasti barona Rosmanitha in nepozabnega Joška Rajha, kateremu so hvaležni konje-rejci položili zjutraj po maši venec na grob. Spomin obeh so počastili navzočni s klicem «Slava!» Nato je predsednik Slavič govoril o delu in pomenu zadruge ter se spomnil Nj. Vel. kralja, kateremu so vsi zaklicali trikrat: «Živio», godba pa je zaigrala državno himno. V imenu konje-rejske zadruge za dravsko banovino je pozdravil udeležence slavnosti zadružni predsednik narodni poslanec g. Lovro Petovar, ki je predvsem naglašal, da je zadruga delala 25 let vedno z naj^ ,večjim uspehom in da je srečno prebrodila vse stiske. Minister g. Ivan Pucelj je omenjal vlogo zadružništva med kmeti. Vsem govornikom se je zahvalil predsednik g. Slavič z željo, da bi ostali ^vsi še nadalje zvesti skupnemu delu, kakor so "bili doslej. i Po zborovanju je bilo v znani narodni gostilni (Katice Rajhove skupno kosilo, pri katerem je *napil navzočnim član banovinskega sveta g. Skuhala. Posebej je pozdravil brate Čehoslovake, s katerimi nas vežejo vezi na življenje in smrt. iiVrsto zdravic je nato zaključil narodni poslanec Ig. Žemljic. \ Konjske dirke, ki so se pričele ob 14. na dirkališču na Moti, je otvoril kot pokrovitelj senator Ig. dr. Ploj s pozdravnim nagovorom. Po prvih (dveh dirkah se je zgrnila ogromna množica ljud-[stva, najmanj 8000 ljudi, okrog glavne tribune. kjPo uvodnih besedah senatorja g. dr. Ploja Je polzel besedo minister g. Ivan Pucelj. Opisal je »najprej razmere pred 6. januarjem 1929., ko nas tfe bratomorno klanje onesposabljalo za vsako pozitivno delo ter je celo spravilo v veliko nemarnost obstoj našega naroda in naše države. Takrat je vladala pri nas demagogija strank. Naš vladar pa je posegel s svojo roko v tok dogodkov in nam pokazal edino zdravo pot, ki nam je dala moč, da ne omagamo pod bremeni hude gospodarske krize. Kaj bi bilo, ako ne bi prišlo do tega akta! Lahkomiselnih poizkusov nikakor ne smemo delati. Tak poizkus je bila predvsem inflacija. Minister je nato govoril o bližnjih občinskih volitvah ter pozval vse, naj se združijo in zavedo svoje dolžnosti, da je treba postaviti našim občinam na čelo same sposobne ljudi. Za njim je govoril ban g. dr. Drago .Marušič o pomenu kmetskega praznika, poslanec g. Lovro Petovar pa o plodnem delu za občinske volitve. V imenu kmetskih fantov in deklet je govoril g. Vlado Kreft od Sv. Jurija ob Ščavnici, potem pa je senator g. dr. Ploj zaključil zborovanje. Nato so se nadaljevale in zaključile dirke, kmalu po 18. pa so se gostje odpeljali na kolodvor v Ljutomer, odkoder so se spet razšli na vse kraje. Vtisk, ki ga je napravila ta veličastna manifestacija na naše Pomurje, bo ostal nepozaben. PREKMURSKI GLASNIK Otroci tihotapijo. Zabranjone prenašanje blaga pač noče ponehati ob naših mejah. Ne bomo naštevali številnih žrtev, ki so plačale z življenjem svojo lahkomiselnost. Dejsivo je le, da se še vedno najdejo ljudje, ki so slepi za vsa svarila. Posebno številni so primeri tihotapljenja živine, a le redko kateremu se posreči, da jo spravi preko meje. Največkrat ujamejo čuječi graničarji živinče, dočim gospodar odnese pete v noč. Številne so licitacije živine pri naših carinarnicah. V zadnjem času pa ob mejah tihotapijo otroci. Starši pošiljajo otroke v sosedno državo, predvsem v Avstrijo, po različne predmete, predvsem po petrolej in vžigalice. Roditelji pač računajo s tem, da na otroka nihče ne bo streljal, če bo bežal, a ga kot mladoletnega tudi ne more zadeti kazen. Otrok je seveda pri tem nedolžen, saj dela po | navodilih staršev. Oblastva naj prav te, ki v svoji zaslepljenosti otroka pahnejo že v zgodnji mladosti na pot zločinstva, najstrožje kaznujejo. Če se tu ne bo poseglo z energično roko vmes, bo zrasla generacija tihotapcev, ki bo imela najboljšo šolo za seboj in bo delala oblastvom še mnogo neprilik. Razne nesreče. Žena malega posestnika Roza Drvaričeva iz Sela, se je p-i delu na polju nekoliko ranila v nogo. Za neznatno rano pa se ni zmenila, šele ko ji je začela noga otekati, je poiskala zdravnika. Bila pa je vsaka pomoč zaman. Čez nekaj dni je podlegla zastrupljenju krvi. — V Puconcih se je te dni zastrupila z octovo kislino Kolomana Škrilčeva, žena mehanika. Zdravnik ji je izpral želodec in ji dal primerno protisredstro, toda količina zavžite kisline je bila prevelika. Škrilčeva se bori s smrtjo. Vzrok poskušenega samomora je bila baje bolezen in pa izgubljena tožba. — Nenavadno smolo je imel posestnik Jože Horvat iz Gerlinc. Eno zadnjih nedelj dopoldne se je oglasil pri njem trgovec s sadjem, ki mu je ponudil za vse sadje v sadovnjaku 35.000 Din. Horvat pa s tem zneskom ni bil zadovoljen in tako kupčija ni bila sklenjena. Popoldne pa je nastala silna nevihta z debelo točo, ki je sadovnjak popolnoma uničila. Tako je posestnik ostal brez denarja in brez sadja. NAŠI NA TUJEM SMRT KOSI MED SLOVENCI V AMERIKI. V Pueblu v državi Colorado, je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri hudi avtomobilski nesreči, 361etni Josip Siškar. Pokojnik je bil doma iz Gradišča pri Turjaku, bival pa je v Den-veru. Zapustil je ženo in sina, v stari domovini pa žaluje za njim mati. — Pri vožnji z avtomobilom se je v Barbertonu v državi Ohio, smrtno ponesrečil 19Ietni Janez Gorenc. Njegov avto se je zaletel v drug avto in se popolnoma razbil. Za fantom žalujejo starši in tri sestre. — V Chi- cagu sta hotela 201etni Franc Trakovič in njegov tovariš Franc Skvarski čez železniško progo v hipu, ko je privozil osebni vlak. Temu sta se sicer izognila, nesreča pa je hotela, da je z nasprotne strani privozil drug vlak, ki ga nista videla. Trakovič je bil ubit na mestu, Skvarskega so pa hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico. — Strašna smrt je doletela v Rentonu v državi Washington Andreja Postiška. Nesel je 50 funtov dinamita, pa se je spotaknil in padel. Dinamil se je vžgal in nesrečneža raztrgal na drobne kosce. — V Johnstownu sta 151etna Herman Pečjak in Stevo Bajič streljala z možnarjem. Med streljanjem pa se je možnar razletel in ju strahovito razmesaril. Oba so morali prepeljati v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo. — V istem kraju je bil v rudniku ubit tudi Josip Volk. — V Blue Jacket v državi Michigan, se je smrtno ponesrečil 24 letni Peter Panijan. Kopal je na farmi vodnjak, pa se je utrgala plast zemlje in ga živega zasula. Ko so ga čez dve uri odkopali, je bil že mrtev. Pokojnik se je rodil v Ameriki, zapušča starše, več bratov in sester. — V Los Angelesu je umrla Marija Parkljeva, rojena Trobec. Pokojnica je bila doma iz Poljanske doline, zapustila je moža in dva otroka. — V Lorai-nu v državi Ohio, je v starosti 73 let umrla Katarina Mucova, doma iz vasi Vranoviče v Beli krajini. Zapustila je več otrok, v Vranovičah pa sina. — V Forest Cityu je umrla Zofija Bocinelova, stara 74 let. Zapustila je sedem otrok, ki so pa vsi preskrbljeni. — V kraju Adamson v državi Okla-homa je umrla Marija Cirarjeva, stara 52 let, doma iz Spodnjega Loga pri Litiji. Zapustila je moža, tri sinove in tri hčerke, v stari domovini pa žaluje za njo mati. — V Greaneyu v državi Minnesota, je umrla Neža Novakova, ki je zapustila moža in šest sinov. — Kap je zadela v istem kraju Franca Globočnika. Kosil je travo, pa se je nenadno zgrudil in umrl. Zapustil je ženo. —• Posledicam operacije je v kraju Library podlegel 451etni Martin Home,.doma iz Stare Oselice nad Škofjo Loko. Zapustile ženo. — V North Chica-gu je po večletni bolezni umrla Ivanka Novakova, rojena šuštaršič. Doma je bila z Brezovice pri Borovnici. — V Pueblu v državi Colorado, je umrla Marija Okičičeva, stara 63 let, doma iz Pod-boršta na Dolenjskem. Zapustila je moža, tri sinove in hčerko. — V Denweru so pokopali 701et-nega Matijo Cemasa, doma iz vasi Podklanec, občina Vinica v Beli Krajini. V Denweru je bival 33 let, zapustil je sina in hčerk" ŽENSKI VESTNIK La kuhinjo Ocvrte breskve. Zmešaj testo približno tako gosto kakor za palačinke. Vzemi četrt litra mleka, dve jajci, nekoliko soli in moke. Breskve olupi, razpolovi in pomoči vsako* polovico posebej v testo, nato pa jih na masti ocvri. Mast deni v večjo kozo, da breskve hitro ocvreš, ker so sočne in bi se potem ocvrto testo zmečkalo. Ocvrte breskve posuj s sladkorjem in daj na mizo. Sadna krema. Vzemi pol kile sadja, bodisi breskev, malin, marelic ali češpelj. Oprano sadje deni v skledo, polij po njem četrt litra belega vina ina ga pusti tako v vinu šest ur, nakar vse skupaj pretlači skozi sito. Šest rumenjakov in 15 dek sladkorja v loncu dobro zmešaj, dodaj pretlačeno sadje, lonec postavi v krop in mešaj dalje, da se zgosti, a zavreti ne sme. Ko je krema dovolj gosta, postavi lonec na mizo in mešaj dalje, da se shladi. K hladni kremi primešaj še žela-tino, ki jo poprej raztopi v vodi (pet listov že-latine), in osminko litra stolčene sladke smetane. Do uporabe postavi na led ali v mrzlo shrambo ali pa v mrzlo vodo. Nato kremo napolni v čase in daj na mizo. Piščanec v paradižnikovi omaki. Očiščenega piščanca razreži na štiri kose in ga na masti hitro opeci, da nekoliko porumeni. Potem ga daj na krožnik, na mast pa deni debelo, na drobno zre- zano čebulo. Ko ta nekoliko porumeni, dolij ©šminko litra belega vina, nekoliko osoli in pri-deni tri zrezane paradižnike in opečenega piščanca ter pokrito duši do mehkega. Ko je piščanec mehak, ga deni na krožnik, sok pa pretlačil skozi sito. Medtem pripravi v kožici svetlo pre-žganje, ga zalij i nekoliko juhe ali vode, dodaj pretlačeni sok, premešaj (po potrebi še nekoliko zalij, sok pa naj bo bolj gostljat) in pusti, da še nekoliko po»re; potem daj piščanca v toplo skledo, ga polij s sokom in daj z dušenim rižem ali z makaroni na mizo. Praktični nasveti Kako si sami napravimo muholovke. Najprej si napravimo mešanico iz 40 delov mizarskega kleja (lima), 30 delov lanenega olja in 10 delov medu. To vse skupaj dobro zmešamo in prekuhamo. Potem si odrežemo iz navadnega belega papirja ali še bolje pergamenta trakove, katere namažemo s to zmesjo in obesimo pod strop. Spodnji del moramo obtežiti, da visi ravno in se ne krči. Mravlje preženemo z lesene verande ali balkona na ta način, da namažemo vse lesene dele s terpentinovim oljem, potem potresemo v pasovih žvepla, prst v cvetličnih loncih in zabojih pa zalijemo s tobačnim izvlečkom Da jim pa preprečimo dohod v stanovanje, namažemo pred vrati tla s katranom, prav tako tudi zunanje robove vrat. Proti špranjam v podu. Špranjast in luknjičast pod zamažemo s temle kitom: V vodi razmotimo nekaj mavca, ga potem zmešamo z mizarskim klejem (limoni) in dobro pregnetemo. dodanu še navadne barve v barvi poda in nekoliko žgane magnezije. S to zmesjo zamažem«- vse špranje in luknje v pod j. Večje razpoke in ktkr.je pa nadomestimo z lesenimi vložki. Jajca za zimo. Ako si hoče-no za zimo shraniti večje množine jajc, je zdai v septembru in oktobru za to najboljši čas, ker se ta jajca nadelj držijo. Jajca shranjujemo na razne načine. Lahko-jih shranimo v apneni vodi a'i konzerviramo z raznimi preparati, ki se dobijo v špecerijskih trgovinah; vlagamo jih lahko tudi v otrobe ali mekine in podobno. Lahko jih pa shranimo tudi tako, da enostavno zavijemo vsako jajce v časopisni papir in drugo poleg drugega zložimo v škatle iz lepenke ali lesene zabojoke in shranimo v hladno shrambo ali kiet. Na vsak zabojček zabeležimo približni datum, t. j. starost jajc, in jih potem porabljamo najprej starejše. Tako shranjena jajca nimajo nikakega neprijetnega duha, kakor se ga jajca rada navzamejo od raznih drugih načinov shranjevanja. Razne volnene obleke in jopice operemo najlepše v milnici, pripravljeni iz kalijevega mila \ mlačni vodi. Potem obleke izperemo v mlačni vodi. Zadnji vodi, ki se ne skali več od milnice, pa dodamo nekoliko kapljic navadnega črnila (tinte), dobro zmešamo in v nji izperemo volnene stvari. Nato obleke iztisnemo, ne ožmemo, ter jih položimo na čista krpe sušit. Ko je napol suho, z rokami uravnamo in poravnamo v prvotno obliko, nato pa pustimo, da se popolnoma posuše. Volnenih stvari ni priporočljivo obešati na vrvi ali palice, oziroma droge. omejiti to otrdelo mesto, vidimo, da nam to ne uspe, ker nima ostrih meja. Rak rase, ko je že blizu površine, postane koža nad njim rdečkasta in se ne da več pomikati nad oteklino. Rak tudi zrase v trdo podlogo dojke — v mišičje in kost. Površina dojke postane neravna, ker je na obolelem mestu dvignjena. Dojka se poveča. Kmalu pa rakova masa predre kožo in tedaj začne razpadanje rakaste tvorbe. Bezgavke v pazduhi so otekle, pritiskajo na žile in živce, kar povzroča oteklino roke in silne bolečine. Včasi je pa slika drugačna. V začetku ni otipljivo nikako trdo mesto, pač pa dojka v celoti postaja manjša in trša, nekatera mesta pa so še posebno udrta; ta oblika raka rase počasneje. Kadar nastane rak na večjih izvodilih mlečne žleze, tedaj vidimo, da se izloča iz prsne bradavice neka vodeno krvava tekočina, tako da je bradavica vedno vlažna.- Pozneje pa je pri tej obliki raka bradavica navadno globoko udrta. Rak nastane lahko tudi na sami bradavici, v začetku se vidi obolenje kot nekak izpuščaj, ki je navadno vlažen; zato je velike važnosti, da se pri vseh takih pojavih takoj vpraša zdravnika za svet. Včasi se šir rak ploskoma po koži okoli prsnega koša, da ga potem obdaja kakor nekak oklep. Rak dojke je posebno opasen zato, ker jako ! zgodaj prodre v žile in se po njih razširi naprej \ po telesu kakor tudi zato, ker lahko raste na-vznotraj v prsno votlino. Bodite torej pozorni, vsako trdo mesto v dojki, vsak izpuščaj in vsak izcedek' je jako sumljiv. Ne čakajte, da vam razpade vsa dojka. Rak na ustnici. Te vrste rak je češči pri moških, posebno pri 1 kadilcih, kjer stalni pritisk pipe in kemični vpliv nikotina oškodujeta sluznico. Na ustnici se po- j 1 javi rak navadno kot trdo mesto, pokrito z bel-. i kasto krasto. Ta krasta se širi, oteklina pod njo j raste in pozneje začne razpadati. Žleze pod brado ; otečejo Rak na jeziku. Tudi rak na jeziku je mnogo češči pri moških kakor pri ženskah. To si razlagamo lahko tako.' ker pač moški več kadijo, pijejo pa tudi na zo- , j bovje ne polagajo toliko važnosti. Rak na jeziku ; utegne nastati iz čira, ki ga povzroči škrbina; 1 gnilega zoba, lahko pa tudi na mestu sifilitičnjh i i in drugih čirov. ] Najčešče pa nastane rak na jeziku iz belkastih I zadebeljenih mest, kar je posebno pri kadilcih j kaj pogosto. Ta mesta postanejo pozneje trda m iz njih se kaj lahko razvije rak. Večkrat nastane rak tudi, ne da bi vedeli za vzrok. Na enak način, kakor na jeziku, nastane rak tudi na dnu ustne votline in na sluznici lica. ' ustne votline in na sluznici lica. — Težje pozna-j mo raka v gorenji čeljusti, kjer začetkov ne vi-: dimo, spoznamo ga navadno šele tedaj, ko bolnik ' dobi krvavkast izcedek iz nosa. Bolna stran na-. i teče. Bolnika navadno strašno bole zobje gorenje ' | čeljusti. (Dalje prihodnjič.) Na|važnejše o raku (Nadaljevanje.) Rak dojke. V ženski dojki nastane rak največkrat kar sam od sebe, ne da bi bila prej tam kakšna rana ali kakšno vnetje. Nekje v tkivu mlečne žleze nastane nekaj trdega kot lešnik ali oreh Ta novotvorba ne povzroča prav nobenih bolečin sama po sebi, le če nanjo močno pritisnemo, ali se udarimo, čutimo malo bolečino. Če hočemo X Mesečevi žarki kvarijo barvo. Lunina svet-; loba učinkuje in vpliva na tkanine, na naravno i in umetno svilo, na volno in podobno. Barvane tkanine dobe takoj lice tkanin, ki so izgubile barvo. Solnce jim niti zdaleč tako ne škoduje. • Naši kmetje vedo, da mesečina v eni noči po-zeleni krompirjeve gomolje, če jih obsije, zato krompir skrbno pokrivajo v mesečnih nočeh.! Ugotovili so, da luna pospešuje razvoj nekaterih gcb. Neprimerno več gob zrase od 8. do 15. ure dneva v luninih mesecih kakor v ostalih dnevih meseca. Zvezdoslovci so nadalje prišli do za-j nimivega zaključka, da se žita mnogo bolj raz-, vijajo, če so bila vsejana v času prvega krajca, | Raziskavanje je tudi ugotovilo, da je razvoj raznih ličink popolnoma zaostal v času polne iune,. medtem ko se je pravilno razvijal v temnih nočeh in ga je navadna solnčna svetloba samo nekoliko zavirala. Verjetno je, da ima lunina svetloba poseben vpliv tudi na človeško telo; v tem pogledu pa o tem samo še domnevajo, manjka namreč še znanstveno dognanje. X Turški princ pred sodiščem. Okrajno sodišče v Budimpešti obravnava tožbo žene turškega princa Abdula Kadira, rojene turške vojvo-dinje Meziette Mezidove, ki svojega moža dolži, da ji streže po življenju. Zato prosi sodišče, naj' njen zakon razveljavi in prisili njenega moža k plačevanju alimentov v znesku 1500 pengo mese&-no. Abdul Kadir je sin zadnjega turškega sultana in njegovi dohodki znašajo samo 3000 pengo na mesec. Zena pravi v tožbi, da je živela s toženim možem v Budimpešti v skupnem gospodinjstvu do leta 1924., toda njeno življenje je bilo pravi pekel, ker jo je mož neprestano mučil in žalil, cesto ji je pa tudi grozil, da jo ubije in razreže njeno truplo. Nedavno je prinesel domov celo vitriol, češ, da jo polije z njim. Vse to je po^ čenjal z namenom iznebiti se je, da bi mogel živeti z drugo. Resničnost njenih izpovedb so potrdile tudi njene priče, ki so označile toženega turškega princa za sirovega, zlobnega in vročekrvnega človeka, ki nima nobenega povoda za ljubosumnost in preganjanje svoje žene. Pravni zastopnik toženega princa pa vztraja na tem, da madžarsko sodišče ni kompetentno obravnavati spor turških zakoncev, ker med Turčijo in Madžarsko ni pogodbe, ki bi dajala madžarskemu sodišču pravico, obsoditi Turka na plačevanje alimentov ženi. Turški princ že zato ne more biti obsojen, ker mu vera dovoljuje imeti več žen in ker se njegovi dohodki v korist žene ne smejo zmanjšati. Zena, ki svojega moža ne spoštuje, temveč ga celo obrekuje, pa ne zasluži alimentov. Sodišče je ugodilo zahtevi toženčevega zagovornika, da se zaslišijo še net"1'"3 "H^e. in je obravnavo preložilo. X Zaklad, všit v starem suknjiču. Pred nedavnim časom so prijeli na berlinskih ulicah starega človeka, ki je bil stražniku sumljiv. Na največje začudenje je našla poliiiia pri telesni preiskavi v njegovem suknjiču všit zavitek desetdolarskih bankovcev v skupni vrednosti 10.000 funtov šter-lingov, to je skoro dva milijona dinarjev. Človek, čigar potni list je bil popolnoma v redu in ki je bil zato takoj izpuščen, je pripovedoval, da se je po 461etni odsotnosti povrnil iz Amerike v domovino, kjer je hotel v miru preživeti svoje stare dni. Nikoli v življenju ni zaupal zasluženega denarja kaki banki, temveč vedno je nosil zaslužek s seboj, všit v suknjič, ki ga je imel na sebi, ko so ga prijeli. Le težko se je posrečilo policiji pregovoriti ga. da ie čedno imovino vložil v neko banko. X Natakar v ženski obleki — vohun. Iz Mar- seillea na Francoskem poročajo o zanimivi vohunski zgodbi. V malem pristanišču Cassisu so prijeli lepo natakarico, ki so jo gostje klicali za Suzano. Ko so jo na policiji preiskali, so ugotovili, da je moški. Suzana je na policiji izpovedala, da je dijak Schvvindelkammer. Podjetni dijak je izjavil, da je iskal ilužbo v uradu glavnega štaba, kjer ga pa niso marali, češ, da ni sposoben za vohuna. Dijak je nato sklenil, da bo z dejanjem pokazal, da ima vse spretnosti za vohuna. Zato se je preoblekel v deklico in stopil v službo pri nekem policijskem komisarju. Službo kot sobarica je prav dobro opravljal. Nato je prevzel službo natakarice. Ker policija njegovim besedam ne verjame, ga je obdržala v zaporu. X Padavica ozdravljiva? Strokovni tisk poroča, da se je posrečilo zdravnikoma Romanu Grootu in Borisu Jegorovu uspešno zdravljenje božjasti z električnim pregrevanjem bolnikovega živčevja na obeh plateh vratu. Zdravnika sta ozdravila v 40 primerih božjast, razen tega pa še več drugih bolezni, kakor naduho, želodčne in razne druge krče. Postani in ostani član Vodnikove družbe! DOMOVINA» št. 35 jponr ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Otroška pretkanost Teta: «Andrejček, nehaj vendar plezati!* Andrejček: «Teta, mi se gremo vendar Indijance.* Teta: •cTudi Indijanec mora ubogati teto!* Andrejček: «Jaz vendar igram Indijanca, ki nima tete!* Dober mož. Peter: «Z mojo ženo pa res ni več prebiti. Zjutraj, opoldne in zvečer zahteva od mene denarja.* France: «1 kaj pa počne s tolikim denarjem?* Peter: «Sam ne vem. Jaz ji nisem še nikdai nič dal.* V krčmi. Gost, ves divji, pokliče krčmarja in mu pravi: «To je nekaj strašne"«! V pivu plava crknjena muha!* Krčmar se gostu prijazno nasmehne in reče: